osamezna Številka Din 1.
St. 87.
V LfoMjani, v sred® 13. februarja 19jž4.
Poštnina v gotovini.
Leto I.
m
Im
Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
V	Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25.
Neodvisen političen list
   —□  ----------------------
Uredništvo: WoIi'ova isMca št. 1/1. — Telcioa SIS. Ups°avmIštvo: Mas*ijin trg 8. — Telefon 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.633.
Priznanje Rusife.
Ko so sporočali jugoslovenski listi svojim bralcem vest, da je delavska vlada Velike Britanije priznala sovjetsko Rusijo* tedaj so skoraj vsi jugoslovenski listi dodali teinu sporočilu stereotipno vprašanje: »Kaj pa Jugoslavija?«
In še splošnejše se je oglasilo to vprašanje, ko je prišla vest, da je celo fašistovska Italija, ona Italija, ki je v ognju in krvi udušiia pri sebi komunistično gibanje, da je celo ta Italija ne samo priznala komunistično Rusijo, temveč celo kot prva od zapadnih ve-Plovila ž njo diplomatične stike, vprašanje: »Kaj pa Jugoslavija, ni bilo tedaj samo stereotipno, temveč je bilo že obtožba.
Kljub temu pa ta obtožba ni slonela na nobenih konkretnih dejstvih, temveč njen edin temelj je bila splošna želja, že čim preje obnovimo stike s slovansko Rusijo in da oprti na njo ven-~ar že enkrat zasiguramo svojo bodočnost in se zavarujemo pred splet-naših velikih in malih sosedov. Jako močna je bila in je v nas ta zelja, da zaradi nje pozabljamo na vsa dejstva in da nočemo celo o najbolj očitnejših ničesar slišati.
Zato se nikdar nismo vprašali, kaj Moremo mi Rusiji nuditi zato, da bo °na vodila svojo politiko v našem zmi-u* v skladu z našimi željami. Da bi Poliitčtio mogli pomagati Rusiji, je tako dolgo, dokler nismo sami trdno konsolidirani, popolnoma izključeno. Da bi n mogli gospodarsko priskočiti na pojoči, nato ni misliti. Rusija rabi industrijske izdelke, ki jih mi sami nimamo, *wsija ima odveč sirovin in poljedelskih produktov, kakor mi. Uspešna zamenjava med nami in Rusijo je torej ^ključena. Ali naj morda .pomagamo Rusiji kulturno mi, ki niti svoje slovenske knjige ne moremo dvigniti?
To so konkretna dejstva, ki jih mora •imeti pred očmi vsak ruski državnik. Samo absolutisti si morejo dovoliti, da osebnim ekstravagancam podrede ljudske interese. Črnogorska stranka je ™ogla obstojati na absolutističnem car-!dv<)TU' v republiki, tudi absolu-le absurd.
stvo n°menilno še drugo važno dej-bi nri?311!63 sp,°b ni govora o tem, da danes^* slovansko Rusijo, temveč ietske **re .^e^ata k 0 Priznanju sov-Drimo’ Je komunistične Rusije. Radi stičnM»°’ -a posta]a tudi v komuni-slovanska zavest vedno so\ "tcu? ta prav mogoče je, da bo siia T j . usiji sledila slovanska Ruti je- Ail pa nastane sledeče vpraša-takn ne .^° slovanska Rusija ravno-p .. rafveljavila vse obveze sovjetske kakor je razveljavila sovjetska
V	in °ars*ie RusUe. Exempla trahunt. znan^1 sta^aiu Pa bi bilo predčasno prišle n ne Pridobitev, temveč velikan-ni,j.ilafa^a. Ne za one, ki morejo kaj
lL-i.emvež Je 24 one- ^ žele samo pridobiti, kar velja za nas.
t k J13111 vse iasneiše, je ’ “a se^ vmislimo v pred in med-, °jno Rusijo. Priprosti ruski narod je istovetil slavjanstvo s pravoslavjem, *ato je bil bulgarofU in srbofil in zato ®. Das Slovencih in Hrvatih niti vedel ro f3;. tojimo. Inteligenca pa je bila azdeljena v glavnem v dva tabora: v »Javjanofile, ki so bili v veliki meri žal eakcijonarji, in v socialiste ter revolu-ljonarje, ki so pripadali večinoma sku-Poražencev, onih ki so želeli po-
hiit Ae,y svet(>vni vojni, ker jim je socialistična, oziroma revolucio-ma misel nad vse. Danes so v Rusi-uplivni edino ti poslednji in že sa-wo to dejstvo mora temeljito ohladiti naivne želje.
Kljub vsemu temu pa pravimo tu-
srik?*’ j |e treba čim PreJ‘e obnoviti med Jugoslavijo in Rusijo. Pred-
vo pot U Pa ^ ^ si Oberemo Pra-
treba, do do dobra spozna-tem J0 niene potrebe, takoj za r’“ r“n,a Paralelno s tem pa mora-ELiaS.**? Wto. da bomo sploh
3S»Jha Hnekal nuditi- Del° ^kon-
Sli™,iU^0Slavije ]e prvi korak k (jira' . I ^usUe, ker samo konsoli-rod2	»?rajo	vlogo	v	medna-
na m* i ^ Mogli bi reči z ozirom M naše želje tudi sledeče. Kolikor bo-
Proračunska razprava.
•Beograd, 12. februarja. (Z) Današnja seja narodne skupščine se je začela ob 9.40. Minister za pravosodje je zahteval, da se izroče sodišču radikalni poslanci Simonoviči, Pantovič in Popovič, vsi zaradi prestopkov proti tiskovnemu zakonu. Ker niso bili navzoči interpelanti, je skupščina prešla na dnevni red: nadaljevanje generalne debate o proračunu. Prvi je govoril zemljoradnik Stanko Miletič, ki je grajal delo ministrstva za notranje zadeve in napovedal, da bo v tej stvari predložil posebno interpelacijo. Nato se je bavil z razmerami v Bosni in Hercegovini. Napadal je katoliške duhovnike, ker pobirajo od kmetov previsoke pristojbine za verske obrede. Katoliški duhovniki jemljejo tudi takozvani že-nitvanjski kuluk, t. j. ženin in nevesta sta dolžna, da šest dni pred svojo poroko delata * izključno za duhovnika. Poslanec se je dotaknil tudi raznih afer in rekel, da bi bivši minister za pošto Žarko Miladinovič ne smel biti upokojen kot minister. Končno je izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Za njim je govoril klerikalec Stanovnik brez posebnega zanimanja zborni-
ce. Proračuna se sploh ni dotaknil, ampak je le govoril strankarsko. Pri tej priliki je napadel tudi nekatere slovenske uradnike, češ da ne postopajo po zakonu in da ne delajo pošteno. Za vsa svoja izvajanja pa ni imel dokazov in zato je tudi ostal njegov govor brez vsakega učinka. Za Stanovnikom je govoril bosanski radikalni poslanec Grgurevič in napadal onei, ki so zastrupljeni z mržnjo proti državi. Njegov govor so neprestano prekinjali muslimani. Govornik je opisoval, kako je Bosna preživljala težke dneve v suženjstvu pod Turki ter pod Avstrijci in Madžari. Grajal je nacijonaliziranje posestev v Bosni in rekel, da so pri nacijonalizaciji pridobili največ oni, ki so za časa Avstrije bili prononsirani kot Sovražniki naroda. Koncesije, ki jih daje država, so po največ v rokah prejšnjih razbojnikov. Izreka globoko hvaležnost ministru za agrarno reformo^ za prosveto in za poljedelstvo. H koncu izjavlja, da bo glasoval za proračun, ker zaupa vladi. Seja je bila zato končana in naslednja napovedana za jutri ob 9. dopoldne.
Seja ministrskega sveta.
Invalidski zakon. — Dohodki iz indirektnih davkov.. — Nove volitve.
Beograd, 12. februarja. (ML) Med sejo narodne skupščine je imel ministrski svet sejo, na kateri je minister Marko Trifkovič poročal o položaju. Odbor ministrov za izdelavo invalidskega zakona je podal poročilo o svojem poslu. Vlada je sprejela invalidski zakon v glavnem, nerešen je ostal le njegov finančni del. Finančnemu ministru se je prepustilo, da se sporazume z ministrom za socialno politiko o finančnem efektu načrta tega zakona. — Nadalje se je na seji razpravljalo o davkih in nakladah. Finančni minister dr. Stojadinovič je poročal
o	stanju državnih blagajn. Zakonski načrt o indirektnih davkih je že izdelan v finančnem ministrstvu. Po njem se bo odslej pobiral davek od pridobivanja in od skupnega dohodka in ne od imovine, kakor je to prej zahteval dr. Kumanudi. Vsekakor pa pride ta načrt pred narodno skupščino šele na eni pri-
hodnjih sej. Vzrok za to tiči v tem, da je doseženo ravnotežje v proračunu, tudi brez tega zakona, ker so povišane naklade in takse. Indirektni davki so dali sami državi novih 600 milijonov dinarjev, vsled česar vlada noče naložiti prebivalstvu novih bremen.
Na vrsto je prišel razgovor o zunanji in notranji politiki. Zunanji položaj je povoljen, notranji pa po mnenju vlade tudi ni slab. Vlada zasleduje z vso pazljivostjo razvoj dogodkov v Bolgarski in Grčiji in bo po njih zavzela svoje stališče. Od strani opozicijskega bloka ne preti vladi nobena nevarnost. Kabinet je pripravljen na vse eventu-alnosti in se bo branil z dnevnim realom in z ustavo. Vlada želi, da pride državni proračun in ratifikacija sporazuma z Italijo pod streho, nakar bo ob-redila nove volitve. Nove volitve morajo priti ali sedaj ali pa v jeseni, to je vseeno. To uvideva tudi vlada.
Bol za republiko in monarhijo - na Grškem.
Venizelos izvede državni puč za monarhistično obliko države?
je Venizelos sklenil za vsako ceno vrniti Grčiji monarhijo. Te dni je imel nekaj sestankov z voditeljem monarhistov Zaimisom. Venizelos se je razgo-varjal tudi z raznimi višjimi častniki, ki so pristaši monarhije. Na Venizelosovo ‘stran je stopil tudi ugledni član republikanske organizacije Rusos. Na podlagi teh vesti zagotavljajo v poslanskih krogih, da bodo Venizelosovi prijatelji z monarhisti izvršili državni udar. V republikanskih krogih vlada zmešnjava. V Kafandarisovi vladi so različnih misli o tem, ali naj gredo z Venizelo-som ali z republikanskimi voditelji. Trdi se tudi, da voditelji republikanskega 'pokreta vedo za to Venizelosovo namero in da se pripravljajo na oborožen odpor proti monarhističnim tendencam.
MARKOVIČEVA AFERA.
Beograd, 12. februarja. (Z) Danes dopoldne se je v sobi finančnega odbora vršila konferenca petorice radikalnih poslancev in ministrov. Po sklepu konference je dr. Laza Markovič izročil predsedstvu skupščine dopis, v katerem naznanja, da je prejel od predsedstva akt o obtožbi, na katerega'bo dal usten odgovor v skupščini, kadar pride stvar tam na dnevni red.
Atene, 12. februarja. (Z) V načrtu resolucije, ki jo je vlada predložila narodni skupščini, jc rečeno: Dinastija se je pokazala nevredno domovine, ker je svoje lastne interese postavila nad idejo grške države. Iz institucije kraljestva je napravila torišče narodne razdvojenosti in meščanske vojne. Na ta način je dinastija zakrivila ogromno in nepopravljivo narodno nesrečo. Njen povratek bi mogel vnovič povzročiti nevarnost za eksistenco države. Samo republikanski režim je lahko osnovi za moralni preporod in blagostanje grškega naroda. Navzlic utemeljeni zahtevi po republikanski državni obliki pa bi sprememba režima mogla dovesti do zmešnjav* če bi se izvršila naenkrat. Zato je priporočljiv Plebiscit, pri katerem naj se narod brez vsakih uplivov odloči za obliko vladavine. Podrobnosti o izvedbi plebiscita in jamstva za svoboden referendum se bi naknadno obravnavala. To deklaracijo je novi ministrski predsednik Ka-fandaris razložil v daljšem govoru. Republikanski govorniki so v nasprotju z resolucijo Kafandarisa naglašali, da je plebiscit nepotreben in da se naj takoj uvede republikanski način vladavine.
Beograd, I2i februarja. (Z) Po poročilih iz Aten se razširjajo vesti, da
mo veljali v mednarodni politiki mi, toliko bomo tudi lahko pridobili s priznanjem od Rusije. Slabotni so v mednarodni politiki le Plen, nikdar pa zavezniki >
In končno, kar je najvažnejše! Nad vse verjetno je, da bomo tudi mi morali širiti v Rusiji slovansko misel, če bomo hoteli, da zmaga. Ko se bo priče^ la Rusija amerikanizirati, kar se zgodi
sigurno, bo slovansko apostolstvo v Rusiji obupno težko. Kako pa se pripravljamo za to nalogo?
Ni dosti pripomniti: kaj pa Jugoslavija, temveč treba je delati, mnogo delati, mnogo verovati, mnogo žrtvovati in tedaj bo iz stereotipnega vprašanja nastalo pozitivno priznanje.
V	delu in žrtvi je namreč za nas bistvo ruskega vprašan jal
Odsodena ratifikacija reškega sporazuma.
Zunanji minister dr. Ninčič je še vedno bolan.
Beograd, 12. februarja. (ML.) Predsednik narodne skupščine Jovanovič je naznanil, da pride na dnevni red jutrišnje seje zbornice kot prva točita razprava o ratifikaciji konvencij z Italijo in večina in opozicija se je pripravljala danes nanjo. Nocoj pa je nenadoma poslal zunanji minister dr. Ninčič predsedn. Jovanoviču dopis, v katerem mu sporoča, da se iz zdravstvenih razlogov še ne more udeležiti jutri seje narodne skupščine in podati svojega ekspozeja o sporazumu z Italijo. Zaradi tega bo pač morala odpasti ta točka z dnevnega reda jutrišnje seje zbornice in se bo o sporazumu razpravljalo šele kasneje, ko bo mogel dr. Ninčič priti
v	parlament. Tudi ni verjetno, da bo dr. Ninčiča zastopal v narodni skupščini v tej zadevi njegov namestniki pravosodni minister dr. Perič, ker je stvar preveč delikatna in mora vsekakor biti zunanji minister sam navzoč v narodni skupščini, ko se bo govorilo o tako važni stvari, kot je ratifikacija konvencij z Italijo, ža katero vlada v vseh krogih, posebno pa med opozicijo izredno živahno zanimanje. Na stvari je interesiran tudi ves diplomatski zbor in posebno italijanska delegacija za sklepanje trgovinske pogodbe z našo državo, ki noče začeti prej svojega posla, dokler ne bo sporazum ratificiran, posebno pa, ker je dr. Ninčič izjavil, da hoče sam predsedovati otvoritveni seji italijanske in jugoslovenske delegacije.
Nocoj ob 8. sta bila povabljena v zunanje ministrstvo italijanski odpravnik poslov Summonte in general Ik>-drero, kjer so jima naznanili vssbino pisma dr. Ninčiča zborničnemu predsedniku Jovnaoviču in dejstvo, da s* jc vsled njegove obolelosti odgodila. ratifikacija konvencij.
Beograd, 12. febr. (ML) Vodja džemijeta Ferad beg Ali Draga je Izjavil Vašemu dopisniku glede vesti o novem sporu med radikali in Turki, da ostane njegova stranka vedno z vlado. Razmerje je najprisrčnejšey ker jkn gredo radikali vedno na roko. DžemljeC bo, glasoval pri razpravi o ratifikaciji konvencij z Italijo z vlado.
Beograd, 12. febr. (ML) Zaradi raznih govoric in vesti o napetosti med radikali in Nemci se je obrnil Vaš dopisnik do merodajne osebe iz nemškega kluba za informacije in je izvedel, da ne veže Nemcev z radikali nikak pakt ali dogovor in da tudi ni med njimi napetosti. Po majhnih, a že popravljenih pogreških so se Nemci obvezali, da se ne udeležujejo kot narodna manjšina sporov med Šibi, Hrvati ln Slovenci zaradi sporazuma z Italijo, ker gre za popolnoma narodno stvar. Nemci pridejo pač v parlament, ko pride ratifikacija sporazuma na dnevni red, ne bodo se pa udeležili debate !n se bodo pred glasovanjem odstranili iz dvorane.
vesfg -iz Udarile.
Beograd, 12. februarja. (Z) Današnji listi prinašajo alarmantne vesti iz Bolgarije: Po neki vesti je vlada prepovedala vse telefonske razgovore med posameznimi okrožji. Sofijski trgovci so zaprli svojei trgovine. Straže na ulicah so pomnožene. Čim dalje bolj se množe glasovi o ustaji. Po drugi vesti je ukaz o mobilizaciji že podpisan. Včeraj ob 8. uri dopoldne je prispel v Sofijo Todor Aleksandrov. Ko je odhajal, so mu dijaki na kolodvoru priredili ovacije. Pokret opozicije se čim dalje bolj širi. Kakor izgleda, vlada proti vsemu temu nima moči.
Francoski parlament.
Pariz, 12. februarja. (Wolff) Na današnji dopoldanski seji je zbornica vzela v razpravo tretji člen vladne predloge, ki se tiče uvedbe 20 odstotne davčne doklade. Zbornica je odklonila različne dodatne predloge komunistov, ki so v glavnem zahtevali razlastitev poslopij, ki so bila zgrajena iz vojnih dobičkov, revizijo likvidacije amerikanskih materijalnih skladišč in zaplembo dobičkov, ki so jih napravili posestniki premogovnikov z dviganjem cen premoga po zasedbi Poruhrja. Razprava se je popoldne nadaljevala.
V	začetku popoldanske razprave se je zbornica bavila z resolucijo poslanca Baroula. Resolucija se nanaša na delovanje komisije za vojne dobičke in za vojne špekulante. Zbornica je končno sklenila, naj komisija v osvobojenem ozemlju izvede preiskavo.
OPOZICIJONALN1 BLOK.
Beograd, 12. februarja. (Z) »Beogradske Novosti« poročajo iz Zagreba: Kar je bilo prve dni po povratku dr. Mačka in dr. Krnjeviča še skrito, se danes že odkriva, t. j., da ne more biti niti govora o kakem §poraz-umu med radičevci in demokrati. Ves opozicijski blok je torej samo neka fikcija. Davidovič se je v zadnjem trenutku izjavil tudi v načelu za revizijo ustave. Kakor se trdi, pa to ni dovolj razloga za radičevce, da bi šli v formacijo opozicijskega bloka, ki ima namen rušiti vlado. Neki ugleden demokrat je izjavil zagrebškemu dopisniku »Beogradskih Novosti«, da je vse to, kar delajo danes radičevci, samo njihova taktika varanja in izkoriščanja položaja, ker njihova politika obstoji v tem, da se prej ali slej sporazumejo z radikali.
Reška razmejitev.
S u š a k, 12. februarja. (Z) Sem so dospeli skoro vsi naši delegati za razmejitev z Reko in za ureditev gQspo-darskih odnošajev na Reki V Opatijo pa so dosepli italijanski delegati, in sicer: Ouartieri, grof Casatti, general Barbarich, prof. Depoli, izvedenec za železnice inženir Passadorl, carinski izvedenec De Luca, pristaniški ekspert Palitti in tajnik delegacije Palmieri. Da-
vi	se je sestal general Milič s Ouartieri jem in z nekaterimi drugimi delegati. Sestanek se je vršil v sanatoriju na Sušaku.
VERIFIKACIJA RADIČEVSKIH MANDATOV.
Beograd, 12. februarja. (Z) Glede na časopisne vesti, da je predsednik skupščine Ljuba Jovanovič obljubil odposlancem HRSS dr. Mačku in dr. Krnjeviču, da bodo radičevski mandati, če pridejo ti poslanci v Beograd, verificirani v 24 urah, je Ljuba Jovanovič prosil, naj se objavi naslednje: Dr. Mačku in dr. Krnjeviču sem rekel, d,a mi je ljubo, če nameravajo poslaupi HRSS priti v Beograd. Kar se tiče verifikacije mandatov, sem rekel, da je to stvar skupščine in odbora. Kot predsednik skupščine pa se bom potrudil, poskrbeti, da se delo z verifikacijo mandatov izvrši brez zadržka. O kakih 24 urah sploh ni bilo govora, ker to ne spada v mojo kompetenco.
NASTOP ITALIJANSKEGA VELEPOSLANIKA V MOSKVI.
Rim, 12. februarja. (K) Sovjetska vlada je izdala agrement k imenovanju grofa Manzonija za italijanskega veleposlanika v Moskvi. Grof Manzoni odpotuje nocoj na svoje novo mesto v Moskvo.
Današnje prireditve:
V Ljubljani:
Drama: »Othellc«. Red B.
Opera: »Alda«. Red E.
Kino Matica: »Cezar Borglat (Otroct
papeža) — zgodovinski roman s predigro ra Sest dejanji
Kino Ideal: »Dete miliioaov.« — Qladys
vValton.
Kino Ljubit dvort »Oni, ki um-o — kadar ljubijo* — ali »Na žarečem liesku«
—	moderna, ljubavna pustolovna drama.
V Maribora:
Narodno sledallfiče: Zaprto.
Nočna lekarniška služba v Ljub liani:
Tekoči teden: Lekarna Prochaoka Jurčičevem trgu, Ustar oa Sv. £*fera La Joit x Sn. Šiški,
U
NARODNI DNEVNIK
Štev. 37^
Inž. SL;
Rentabiliteta Studiranla.
Y naši državi danes brez protekciie ni primerno plačanega mesta za domačo inteligenco. Vse to radi narašča-jočega števila na srednjih in visokih šolah sfabriciranega uradništva, radi neizobrazbe velikega dela našega prebivalstva in pa zato, ker je pri nas uslužbenih zelo veliko število nadomestljivih tucev.
Radi tega se naša inteligenca seli v inozemstvo. Tekom zadnjega leta so odšli — samo kolikor je meni znano — v Rusijo trije inženerji in v Juž. Ameriko eden. V Češkoslovaški je uslužbe-na cela kopica jugoslovanskih inžener-jev, bančnih uradnikov, organizatorjev !td. Tudi sedanji naši tehniki v Pragi &i večinoma ne žele mesta v domovini.
Velika večina naših državljanov b! raje ostala doma^ kakor pa tvoriia več ;!ii manj nadležno skupino tujcev v inozemstvu; toda samo za eksploatacijski objekt v domovini pa noče služiti nih^e.
Vedeti pa moramo, da raste tudi v cirugih državah z veliko brzino število inteligence, vsled česar nam ne bo mo-: :oč njen trajen eksport. To trditev pod-krenuje mnogo dejstev. Tako je n. pr. narnstlo število visokošolcev v severo-ameriških Zedinjenih dTžavah v enem desetletju od 180.000 na 400.000. Geslo Amerika Amerikancem« se bo vživelo in naša inteligenca ne bo našla več mesta niti v Južni Ameriki. V Češkoslovaški Pride na 100 prebivalcev en inže-ner, radi česar j« razumljivo, da so tam zaposleni inženerji v vseh gospodarskih panogah, tudi v talcih, s katerimi niso imeli niti teoretično nikdar posla. Piroga inženerska organizacija vzdržuje tamkaj razmeroma visoke plače strokovnega dela z diktiranjem minimalnih mesečnih prejemkov. V Sloveniji pa pride na 2000 prebivalcev po en inžener.
Vsled grozeče trajne brezposelnosti inteligence v naši državi je postalo pereče vprašanje rentabilitete študiranja. Zato posvečam temu vprašanju nekaj misli v nadi, da s tem ta problem za našo javnost še ni odpravljen.
Kdor hoče postati državni uradnik, mora imeti predpisane šole, privatni uradnik pa mora imeti zahtevano znanje, ki si ga je pridobil z ali brez šol.
\ olika potreba po uradništvu in majhna ponudba povzroča pri stalnem indeksu cen. da se plače zvišujejo. Večja ponudba in majhno povpraševanje pa povzroča znižanje plač. Ce se oziramo na dobiček in izgubo, posameznika ali tudi narodnega premoženja, povzročen s študiranjem, moremo govoriti o ren-tabiliteti ali nerentabiliteti šudiranja za
posameznika ali za narodno premoženje. Rentabiliteto študiranja je treba s stališča posameznika raziskovati iz dvojnega ozira. Prvič je vprašanje, da li bo v študij tekom let vloženi kapital ob smrti dotičnega človeka, zara-čunjen z obrestnimi obrestmi, znašal manjšo ali večjo vsoto, kot je z obrestnimi obrestmi zaračunjena vsota iz študija izvirajočih dohodkov te osebe. Tako dobljena vsota nam pokaže, da-li se je študij dotične osebe iz materijelnega stališča izplačal ali ne. Drugič se moramo ozirati na rentabiii-teto iz subjektivnega stališča prizadete osebe, n. pr. ni li za posameznika večje vrednosti, da je recimo inženir, ki i;na 2000 dinarjev plače ter izobrazbo, kot pa da bi zaslužil kot preddelavec 1700 dinarjev, poleg tega pa še prejem?! 1000 dinarjev rente, ker je 10 let mesto za študij plačeval zavarovalnici letno one znerke, ki bi jih sicer uporabil. (Gornje številke so izbrane poljubno. Upoštevana vsota 1000 dinarjev mesečno kot doklada k plači delavca je za današnje študijske stroške in z ozirom na današnjo obrestno mero pri še tako varčnem življenju dijaka brez državne podpore gotovo premajhna.)
S stališča celokupne države pomeni neracijonelno nalaganje kapitala izgubo enega izmed treh faktorjev produkcije, posebno danes, ko se vsaj pri nas ne smatra več (upajmo, da se za vedno) delo za najvažnejši faktor. Glavni produkcijski faktor je danes pri nas, v protislovju s socijalističnimi, pa tud? s predvojnimi in meščanskimi teorijami, kapital v ožjem smislu, ker je ta pri nas izmed vseh treh produkcijskih faktorjev zastopan v najmanjši meri. S stališča države pomeni študiranje kljub nerentabiliteti še drugo nevarnost, ker tlači plače ter povzroča pogosto brezposelnost inteligence. Znanje je sila, ki hoče biti na vsak način uveljavljena. Če ne bo mogla delovati vsled pomanjkanja mest konstruktivno, bo delovala destruktivno, kar bi dovedlo državo v revolucijo.
O tem, če se izplača študirati, oziroma do koliko let naj človek študira, če hoče imeti od tega dobiček, bi se dale sestaviti tabele. Te tabele bi služile zavarovalnicam za kalkulacijski pripomoček pri zavarovanju onih, ki imajo sicer sredstev za študiranje, vendar pa bi raje letno v študijske svrhe izdan denar vlagali v zavarovalnice, da bi sprejemali -od onega časaj, ko bi imel njihov študij končati, brez dela letno dosmrtno rento, katere višina bi brezdvomno presegala današnjo plačo državnega uradnika.
Zmede na Grškem.
Slika razvoja javnega življenja na Grškem po prevratni dob; ie zelo pestra. Povratek Konstantina, ponesrečena maloazijska ekspedicija, umor ministrov, sestava revolucionarne vojaške vlade, okteber-ski protirevolucionarni poizkusi, so sama temna poglavja in verna slika nestanovitnosti helenskega plemena. Najnovejša faza je pričela z decemberskimi volitvami. Narod se je bodisi zavedno, bodisi nezavedno izrekel za republiko in vlada je svetovala kralju, da zapusti do končnoveljavne rešitve vprašanja oblike vladavine grško ozemlje.
Z njegovim odhodom so se znašli tedanji vlastodržci v neprijetnem položaiu, ne vedoč, kako zadovoljiti ljudsko voljo. V domovino je bil poklican Venizelos, da bi s svojim ugledom pripomogel do umirjenja razburkanih duhov. Splošno se je pričakovalo, da bo z njegovim povratkom vzpostavljen v državi mir, ki ga je dežela nujno potrebovala. Tega se je nadejal tudi stari državnik in je po natančnem vpogledu v notranje razmere sestavil novo vlado. Da bi prihranil narodu novo gorje, je skušal •* svojim ugledom obvladati odpor in izvesti morebitno spremembo državne oblike ustavnim in parlamentarnim potom. Da bi se že vnaprej zavaroval proti raznim očitkom rojalistov je svečano izjavil, da bo osebno jamčil za svobodo plebiscita. To jamstvo je bilo potrebno, kajti rojalistom so bile še dobro v spominu malverzacije pri decemberskiii volitvah. Tisoči volilcev bili vpisani v volilne imenike, čeravno
niso imeli niti volilne pravice, ali pa niso sploh obstojali.
Toda čimbolj se bliža čas plebiscita, tem nemirnejši so duhovi obeh taborov. Republikanci, ki se boje, da bi se njihovi pristaši ohladili, zahtevajo čimprelšnjo prokla-macijo republike, rojalisti pa so se po najnovejših dogodkih pripravljali na oborožen odpor proti ljudskemu glasovanju. Brzd »ti ni mogel razvnetih strasti niti svojih lastnih pristašev liberalcev. Venizelos je bil razočaran in je podal ostavko na svoje predsedniško mesto. Kot vzrok je navedel svojo bolezen, ki pa je gotovo politične narave.
Njegov odhod je imel v zadnjih dneh skoro tragične posledice. -Metaksisti so skušali pridobiti posadko bojne ladje »Kilkis«, ki bi z napadom na Pirej in Atene zanetila rojalistično vstajo. Medtem pa je posadka izdala njihove načrte in republikanskih krogov se je polastilo razumljivo vznemirjenje. Plaši jih poleg tega še vest o pred-stoječem obisku rumunske kraliice Marije v Rimu in Londonu. Zahtevali bodo torej od Kafandarisove vlade estre odredbe proti rojalističnim poizkusom in ukinitev ugodnosti, ki jih je dal Venizelos njihovi stranki, meneč, da bo s tem svojim korakom spravil gibanje na zakonito pot Kakšno bo stališče vlade in da-li bo ustregla zahtevam republikancev, se zaenkrat ne more predvideti. Gotovo je samo eno, da čakajo grški narod še težki dnevi in da ne bo plebiscit tako svoboden izraz ljudske volje, kot bi bilo pričakovati v interesu grškega naroda samega.
vastl.
Rusko-ruoiunska konferenca se sestane po poslednjih vesteh na Dunaju.
Konec protekcionizma. Na konferenci voditeljev unionistov, ki so se je udeležili Baliour, Chamberlain in Birnenged je bilo sklenjeno, da se opusti zahteva o protekcionizmu.
Nemškega poslanika v Parizu je spre-
lel Poincarč v daljši avdijenci.
V pristanišču Mavra Je izbruhnil večji požar. Skoda znaša 2 milijona frankov.
V iugozapadnl Poljski je bila močna snežna nevihta. Železniški promet med Krakovom in Zakopanami je ukinjen.
Nemška vlada je obvestila našo, da bodo na nemške univerze sprejeti samo oni jugoslovanski dijak!, ki dokažejo znanje nemščine.
  - ■
Po sporočilih Iz Monakovega bo Kahr v kratkem odstopil.
Avstrijski kancelar dr. Selpel bo razsodnik v sporu med Rumunijo in Rusijo.
Bivši predsednik Severno ameriških zedinjenih držav. Taft je težko obolel ca želodčni bolezni.
Moskva je štela koncem leta 1923 1,542.874 prebivalcev. Od leta 1915 je padlo prebivalstvo za 20%.
Angorskl skupščini Je bil predložen zakonski načrt o obvezni dolžnosti dvoboja v stvareh razžaljenja časti.
Neapeljska univerza je povablU vst rektorje ruskih univerz, da se udeleže pro slave 700 letnice neapeljske univerze.
Turčija ie votiraia 50.000 turških funtov (dva in po! milijona dinarjev) za udeležbo svojih športnikov na pariški olimpijadi.
Polltifoe Vesti.
= Nastopna avdijenca našega poslanica v Budimpešti. Te dni je sprejel državni upravnik Horthy našega poslanika v Budimpešti, Tihomira Popoviča. Popovič je naglasil viteški duh, življonsko silo in domoljubje madžarskega naroda in izrazil, potrebo dobrih odnošajev med obema narodoma. Državni upravnik Horty je v svojem odgovoru naglasil dobre lastnosti našega naroda in izjavil, da se bo madžarska vlada vedno trudila za konsolidacijo odnošajev med obema narodoma.
= Vzpostavitev odnošajev med Vatikanom in Rusijo. Rimsko časopisje poroča, da pride v kratkem do zveze med Rusijo in Vatikanom. Še tekom leta pošlje papež svojega nuncija v Rusijo, ruska sovjetska vlada pa bo imenovala svojega poslanika v Vatikanu. Tozadevnih pogajanj, ki se bodo vršila najbrže v mesecu juniju, se udeleži tudi Čičerin.
= Spominska proslava v Brindisi. V nedeljo, 10 t. m. so odkrili v Brindisi na svečan način spominsko ploščo na rešitev srbske vojske po italijanski vojni mornarici. Zastopnik naše kraljevine general Milan Jačmenič se je v toplih besedah spominjal tega čina.
= Kdo bo italijanski poslanik v Moskvi. Rimska »Tribuna« poroča, da bo poslala italijanska vlada bivšega poslanika Manzonija v Beogradu kot svojega prvega poslanika v sovjetsko Rusijo.
— Kako hočejo dobiti Nemci svoje kolonije. Ustanovitelj sedaj razpuščene bavarske organizacije »Orgesch«, Escherich je predložil zanimiv predlog, kako naj bi Nemci zopet dobili svoje kolonije. Pri neki slavnosti je izjavil, da Nemčija ne sme izročiti svetu edinega sredstva proti spalni bolezni »Bayer 205«, dokler ne dobi nazaj svojih kolonij.
— Poljski nacijonalisti za izgon Nemcev. Nacionalistični poslanci v poljskem parlamentu so stavili predlog, v katerem zahtevajo takojšen izgon Nemcev iz Poljske. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da so Nemci osumljeni soudeležbe pri tajni vo. hunski organizaciji, ki je plačana z berlinskim denarjem.
= Macdonaldov razorožitvenl načrt Po poročilih iz dunajskih diplomatskih krogov se bo vršila mednarodna razorožitve na konferenca po Macdonaldovem načrtu v nekaj mesecih na Dunaju ali na Nizozemskem, ker noče sovjetska Rusija iti v Švico.
— Baldwln ostane na svojem mestu. Zadnji čas so prihajale vesti o težkem stališču, ki ga ima Baldwin kot načelnik konservativne stranke radi svoje protekcijoni-stične politike. Glasom zadnjih vesti pa je bil Baldvvin soglasno izvoijen za nadaljnega predsednika konservativne stranke.
— Zinovjev za Ljeninovo taktiko. Na
seji komunističnega Izvrševalnega odbora v Moskvi ie povdarjal Zinoviev potrebo nadaljevanja Ljeninove taktike, t. j. sodelovanje s kmetskim ljudstvom in preganjani socijalnih revolucionarjev. Odbor je sklenil, da morajo pokrajinske organizacije izključiti vsakega, ki se brezpogojno ne pokorava boljševiški disciplini.
= Bolgarska politika. Bolgarski zunanji minister je predložil sobranju več pogodb v svrho ratifikacije. Med temi so tudi končni protokoli s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev glede gotovih finančnih in pravnih vprašanj in glede odplačila škode, ki jo je povzročila bolgarska vojska na srbskem ozemlju. Predložena je tudi pogodba z Jugoslavijo glede medsebojne izročitve zločincev. — Socijalni demokrati grozijo s svojim izstopom iz vlade, ker vlada noče dovoliti, da bi imeli socijalni demokrati več zastopnikov v vladi. — 17. t. m. se prične v Sofiji proces proti bivšemu sofijskemu načelniku tajne policije Stefanovu radi umora žurnalista Petkova.
Prosveta.
Gostovanje gospe Šetlnske. V petek, dne 15. t. m. nastopi na ljubljanskem dramskem odru v vlogi »Nju« gospa Šetinska, bivša Članica mariborskega in zagrebškega gledališča. Predstava bo izven abonmaja.
»Faust« v naši operi. V soboto, dne 16. t, m. vprizori se v Narodnem gledališču v Ljubljani opera »Faust« in sicer cb priliki dvajsetletnice marljivega in odličnega člana našega opernega ansambla g. Hugona Zatheya, ki deluje na našem odru nepretrgoma od avgusta meseca leta 1918. dalje. G. Zathev P«je v tej operi vlogo Mefista. Ostale vloge so sledeče zasedene: Margareto poje gna Zikova, Siebla, gna Korenjakova, Marto, gna Ropasova, Fausta, g. So-wliski, Valentina, g. Popov In VVagnerja, g. l^crko. Plese je priredil baletni mojster g. Trobiš ter jih izvaja baletni zbor. Predstava se vrši kakor Izven ter so vstopnice že v predprodaji pri dnevni gledališki blagajni.
Prihodnje VII. mladinsko predavanje
pod vodstvom prof. Karla Jeraja se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. ob 11. url dop. v Filharmonični dvorani in sicer nosi to predavanje naslov »Otroška pesem« v raznih narodih. Pevski del Izvajajo ga. Pavla Lov-še-tova, gdč. Saksova in g. Subelj. Soliste spremlja na glasovirju prof. Jeraj. Med posameznimi točkami svira na harfo gdč. Dubravska, članica gledališkega orkestra. Sporedi bodo na razpolago koncem tega tedna.
Zveza godbenikov za Slovenilo Igra v nedeljo, dne 17. t. m. v Unionski dvorani s svojim sinfoničnlm orkestrom, pod taktirko kapelnika Balatke prvi dve seriji Dvofa-Jtovih »Slovanskih plesov« in sicer zapore-4oma št. 1—8. Te slovanske plese Je napl-|al slavni češki komponist na povabilo ene taJvečjih muzikalno založniških tvrdk na rvetu, to je založništva »Slmrok« v Berlinu. Takol, ko so plesi izšli, razširili so se pahoma po vsem muzikalnem svetu in pri-pesll Dvofaku svetovno slavo. V Ljubljani A izmed vseh teh plesov znan najbolj osmi m svojem krepkem in izrazitem ritmu, tolikor je nam znano, se 'to pot prvokrat krajo vsi zaporedoma na enem koncertu, Matineja se vrši kot mladinska prireditev, pjg J* namenjena ne samo mladini, ampak
vsemu občinstvu. Uvodno besedo govori prof. Adamič. Sporedi se dobivajo v Matični knjigarni po 5 in 2.50 Din.
L koncert iugosiovanske komorne glasbe. Na iniciativo svojega predsednika, g. Antona Lajovica priredi ljublianska Filharmonična družba v februarju, marcu, aprilu in maju po en koncert jugoslovanske komorne glasbe. V ta namen je povabila na sodelovanje znano zagrebško komorno udruženje, godalni kvartet. (O. F. Arany, M. Graf, D. Arany in U. Fabri.) Koncerti se vrše v abonmaju, na katerega se Je priglasilo toliko ljubiteljev glasbe, da je pokritje stroškov skoro zasigurano. Prvi komorni večer se je vršil v ponedeljek in sicer nas je seznanil z enim hrvaškim in enim slovenskim godalnim kvartetom. Izmed hrvaških skladateljev je prišel prvi na vrsto dr. Božidar Sirola, skladatelj opere »Novele od Stanca«. Njegov medjimurski kvartet je po obliki in strukturi solidna, v jugoslovanskem narodnem tonu pisana skladba, dočim se nam kaže mladi sloven-s.ci skladatelj, L. M. Škerjanc v svojem kvartetu D-duru finega, nežnočutečega muzika. Prvi stavek Allegro moderato nam je znan od Zikovega kvarteta, druga dva stavka pa sta nova, polna zanimivih glasbenih domislekov in odeta v bujno, barvilo harmoniko. Zlasti drugi stavek (Lar-ghetto) je obdan z mehkim, nežnim pesniškim čarom. Skladbi je izvajal zagrebški kvartet povsem zadovoljivo, dasl ni popolnoma natančno vigran kot so n. pr. bili Zikovci. — Publika je izvajanja sprejela prijazno in je posebno g. Škerjancu prirejala navdušene ovacije. Poklonjena sta mu bila v priznanje tudi dva šopka. — Poslušali smo še P. Čajkovskega kvartet v F-duru, ki je vzprlčo svoje dolžine zavlekel konec koncerta do trlčetrt na 11. — Težko pričakujemo drugi komorni večer, ki prinese zopet nove jugoslovanske kvartete.
1 Jaroslav Vrlilyckl: Oporoka Lukov-škega grajščaka. Veseloigra v enem dejanju. Poslovenil dr. Franc Bradač. Splošna knjižnica št. 8. V Llubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 47 strani. Cena broš. Din 6.—. Vez. Din 11.—. Naši podeželski odri se razvijajo tako naglo in so tako pridni, da so često v zadregi za repertoar. Ali naj ponavljajo veano eno in isto, že neštetokrat preigra-
no igro? Saj vemo, da niti najbolj okusna in priljubljena jed človeku ne prija, če jo mora vživati večkrat zapored. Tej zadregi hoče odpomoči tudi založba Splošne knjižnice, ki je zato uvrstila v svojo zbirko tudi razne gledališke igre. Rozmanovi ljudski drami »Testament« so sledile Golijeve »Peterčkove poslednje sanje«, ki so dosegle na ljubljanskem- odru popoln uspeh, za njim zopet Milčinskega »Mogočni prstan«, narodna pravljica v 4 dejanjih, ki je bila tudi z zelo častnim uspehom v tej seziji večkrat Igrana v Ljubljani. Pričujoči zvezek prinaša Vrhlickega »Oporoko lukovškega graj-šeaka«, ki je namenjena predvsem manjšim odrom. Ne zahteva nobene posebne scenerije, pa tudi na igralca ne stavi pretežkih zahtev. Dejanje se razpleta v vedri šegavostl, preprosto in neprisiljeno in popolnoma doseže svoj namen, to je: da zabava in razvedri. Cena knjige le nizka, oprema okusna, zato bodo vsi tisti, ki jim je knjiga namenjena, gotovo radi sezali po njej.
1 Gerahart Hauptmanu: PotopUenl zvon.
Dramatska bajka v petih dejanjih. Poslovenil Anton Funtek. Splošna knjižnica št. 19. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 124. Cena broš. Din 16,— vez. Din 22.—. Nemški dramatik G. Hauptmann je tudi med nami toliko znan, da nam ni treba posebej mnogo govoriti o njem. Njegova dela — vsaj nekatera — smo vi-
...tud* že na ljubljanskem odru, V tekoči seziji vprlzore njegov »Potopljeni zvon«, ki ga Splošna knjižnica prinaša v dovršenem slovenskem prevodu. Mislimo, da ne pretiravamo, da ni med nami moža, ki bi bil bolj vsposobljen za to delo, kakor je Funtek. Saj nam je on svoj čas mojstrsko poslovenil celo »Fausta«. »Potopljeni zvon« se v Funtkovem prevodu bere kakor izvirnik in človek se strme čudi lepoti in bogastvu slovenskega jezika, ki ga prevajalec obvlada tako natanko, da mu ni treba prezreti oziroma zabrisati nobene Izvirnjkove finese. Njim, ki iščejo v literaturi več nego postranske zabave, bo s »Potopljenim zvonom« gotovo ustreženo. Zlasti bo knjiga dobrodošla tudi obiskovalcem našega dramskega gledališča. Knjiga ie tiskana na jako lepem papirju in vseskozi dostojna opremljena,
Primorske v@s$i.
p Uprava postojnske Jame. Že meseca decembra je razpravljal italijanski ministrski svet o upravi postojnske jame. Zahteval je, da se uprava jame loči od uprave idrijskega rudnika, kar je bi‘o dosedaj združeno. Sedaj poročajo listi, da bo postojnsko jamo upravljala posebna komisija, sestavljena na predlog finančnega ministra in ministra za narodno gospodarstvo. Š tem bo uprava jame znatno olajšana, ker se ji ne bo treba pečati z denarnimi težko-čami idrijskega rudnika. Za upravo je predvidenih 400.000 lir letno.
p Pogajanja za skupen nastep pri volitvah. Sinoči so se vršila v Trstu pogajanja med tržaškim in goriškim političnim društvom za skupni nastop pri bodočih državnozborskih volitvah. Potek in rezultat nam sicer še ni znan, toda uverjeni smo, da bo sporazum dosežen, če je bil dosežen celo s tirolskimi Nemci.
Šport.
KONEC ZIMSKIH OLIMPIJSKIH KJER.
Chamonix, 8. febr.
Na drsališču v Chamonixu. kjer so se vršile tekme uajvečjega športnega meetin-ga, »ki je bil sploh kdaj organiziran na svetu«, kot bi rekli Američani, se je vršila običajna slavnost razdelitve daril atletom-zmagalcem. Nekateri izmed njih pa so že prej zapustili Chamonix. Mesto njih so delegati narodov sprejeli vzklike navdušenja, ki so veljali Fincu Thuntergu in Skutt-nabu, ki sta »as«-a drsalca. Norvežanom, ki so »kralji« smučev in slednjič Kanad-cem. mojstrom v tockeyu. Nate. je baron Pierre de Conbertin. predsednik mednarodnega olimpijskega komitčja, predal darilo za alpinizem polkovniku Škullu, članu in zastopniku misije pohoda na Mont Eve-rest, kateremu je načeloval general Bruce. Znano je, da bo ta misija, la je skoraj dosegla svoj cilj, v kratkem znova poskusila priti na vrh najvišje gore našega planeta.
Pri popolnem rm/ku navzočih ie predsednik imel krasen nagovor o olimpizmu, o kultu moči in volje, ki jo negujejo športi in je opozoril, da je telesna vzgoja podlaga vsakega športnega treninga, da pa je šport, ki vsebuje boi moči in žejo po rekordu, višji zakon, ki ga moramo spoštovati. Pri tej priliki pa tudi ni pozabil nevarnosti, ki ogrožajo moderni šport, ki je skoraj samo nekak kino za IjudS, ki želijo gledati zabavne stvari, in tako IzgubS svojo človeško in socijaino vrednost.
Ne da bi pretiravali, smemo reči, da je krasna manifestaciia olimpijskih zimskih športnih, iger v Chamonixu vzbudila občudovanje pri vseh tujcih, ki so se je udeležili, celo onih. ki imajo v svoj! domovini enake organizacije, katere smatrajo za model njih vrste. Drsalci, smučarji in sankači so enoglasno izrazili, da se je pokazalo, da je letos organizacija olimpijskih iger v dobrih rokah. Francozi so lahkv. na taico hvalo ponosni.
Z napetostjo pričakujejo špoitnl krogi vsega sveta na pomlad nadaljevanje igej v Parizu.
Glavna skupščina Jugoslavenskega nogo* metnega saveza.
Vesti Iz Amerike.
— Akcija za naše ljudsko šolstvo. Don
Miguel Mihanovich in don Paskval Babu-rizza, dva znana prijatelja našega naroda, sta pričela akcijo, da se ustanove v dubrovniškem okraju ljudske šole Oba naša prijatelja je prisilila k temu koraku zavest, da je analfabetizem največji sovražnik naroda. V dbrovniškem okraju je še kakih 12 vasi brez svoje šole.
— Naša trgovska mornarica v Ame-■flki. Dve veliki jugoslovenski tvrdki: Ba-burzza in_ Božo Banac sta se sporazumeli za trgovsko linijo ki bi zvezala evropsko opal z južno ameriško, morda tudi Indijo. Progo bo vzdrževalo 10 10.000 tonskih parnikov. V svrho natančne proučitve južnoameriških trgov poseti Banac koncem teea meseca Buenos Aires in severne kraje Chile. To podjetje bi imelo velik pomen za povzdigo blagostanja našega naroda.
SocilaSni vestnik.
Proti štrajkom je ostro nastopila španska vlada, ki je izjavila, da bo uporabila proti štrajkujočim najstrožja sredstva.
Strokovne zveze strojnih in pristaniških delavcev v Londonu so sklenile zahtevati tedenski povišek desetih šilingov (okoli 180 Din).
Na večji avtoraobllni tovarni v Parizu je izbruhnil štrajk. 7500 delavcev le v stavki.
JugosEovenska Matica.
— Podružnica Jugoslovenske Matice v Breznlcl se lepo razvija. Vsi občani “e* razlike političnega prepričanja se z brez-pnmerno požrtvovalnostjo posvečata vza-
delu za neodrešem del našega
priredila M nrpSav- i® V prete^em 'ie^u priredila tri predavanja ter tri veselice ki
^vP GotovoMn^dhnld 30-000 kron dohod-
kateri kra^a^t	ga ne mwe marsi-
17 t m oh Z,a2namovat!- Prihodnjo nedeljo
svol ’ letni oh?‘nilriiPOpoiclne ima Podružnica
Žirovnik ti***" v K05*51"1 Svetina v
zalerfni	ni	zbor	30	vabljeni	vsi
ie in mnra v« * Ju®°*tovenska Matica
se zbere V« t tor'5če, okoli katerega naj sezbere vse, kar čuti narodno.
!!iil!ili!iiili!il!i!il!i!ijSj!!iiijiliilli{jl{iilji;jilli}jlii)jiiill}liiii{|jjl
dobavlja
Družba Ilirija,
LJubiJ&na,
Kralja Petra tra 8. Telefon 220.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Zagreb, 10. februarja.
V soboto, 9. t. m se je vršila v zbornični dvorani trgovske komore v Zagrebu redna glavna skupščina JNS. Zastopanih je bilo preko 180 klubov Za glavno skupščino je vladalo napeto zanimanje. Občni zbor je poteke! še dovolj mirno in brez vsakega incidenta.
Skupščino je oivori] ob 2. uri predsednik saveza V. Ugrinič. Prva točka dnev-. nega reda je bila debata o konstataciji, kdo ima pravico glasovanja. Končala je v obče zadovoljstvo. Tajnik saveza Pavel Kauders je podal izčrpno tajniško poročilo. Predvsem je omenil spor z Romunijo, ki je nastal vsled tega, ker Romuni kratkomaio niso nastopili 10. X. p. 1. v tekmi za kraljev pokal in tekmo odpovedali. Poročal je nadalje, da je savez končnoveljavno likvidiral pred dvemi leti nastali nesporazum s Češkoslovaškim savezom. Povdarjal je nadalje jMtrebo našega zastopstva pri FIFA. Internac. kongresa nogometnih sodnikov na J^naju se je udeležil tudi delegat saveza. Obstoji velika nevarnost, da savez ne bo mogel vsled silno slabega finančnega položaja odposlati nogometne reprezentance na predstoječo olimpijado. Tttdl notranje aelo saveza je bilo ogromno. Predvsem so se letos v najlepšem redu izvedle prvič tekme za prvenstvo države. Poleg tekem za prvenstvo so letos na programu tudi tekme med podsavezi za kraljev pokal Velike težkoče je imel savez z izdajanjem »Službenega glasnika«. Končno omen;a po. ročilo še jubileje klubov HAŠK-a, Šparte; B. S. K. in dr.
Poročilo je izzvalo ostro in dolgo debato. Stavilo se je več predlogov, od katerih pa sta prodrla dva tako, da se Je slednjič glasovalo le za zaupnico oziroma nezaupnico. Z 70 : 70 glasovi in odločitvijo predsednika je bilo sprejeto tajniško poročilo. Pozornost je zbujal beogradskl delegat Mijodragovič, ki je zastopal kar 48 srbskih klubov ter igral pri glasovanjih odločilno vlogo. Blagajniško poročilo, ki je pokazalo dokaj slabo finančno stanje saveza, je podal blagajnik Schnelier.
Sledile so volitve. Skupščini so bile predložene dve listi in sicer ena savezna ter lista Haškove skupine. Prodrla Je i ogromno večino celotna lista opozicije. Za predsednika je bil izvoljen Hinko Wiirth, za I. podpreds. ing. Šafarlk (Beograd), za II. Podpreds. ravn. Ju« (Ljubljana), za III. podpredsednika dr. Doležal (Split), za I tajnika Tadič, II. tajnika Koščevlč, za bla-gainika Zinaja Dušan ter odborniki: Krče-lič. Nemec, Kudellč, Magdič, Jellnek. Horvat, Rosmanith, Sekulič, Mihailovič, Fischer, dr. Peleš in Bazala.
V nadaljni razpravi je skupščina odobrila ustanovitev Osiječkega podsaveza. Nadalje so se sprejeli nekateri predlogi o spremembi pravil; omililo se je nekaj paragrafov, ki se tičejo prehoda igralcev, zvišale so se protestne takse 1. dr. Zanimiv je sklep skupščine, da se občni zbori pod-savezov vrše od sedaj n&prej vsako leto 1. septembra, skupščina saveza pa najkasneje do 15. oktobra. Na skupščini odstopa samo polovica funkcijonarjev upravnega odbora in sicer prvo leto predsednik In I. tajnik, drugo pa podpredsednik in II. taj, nik. Konečno je skupščina zaključila prenehanje izdajanja »Službenega glasnika«.
Beogradska Jugoslavija bo sodelovala 22., 23. in 25. marca na slavnostnem tUrnh’-ju dunajskega Slovana. Jugoslavija ie nar dalje do-bila ponudbo tudi od praške Slavije za odlgranje ene tekme za Velftonoč v Pragi.
Boks matche je prepovedala pred kratki111	PoIic‘ia. Povod temu so dali
Škandali, ki so se prigodlli pred kratkim v Sofiensalu ob priliki profesljonalnih boks-matenev.
— Srpsko planinsko društvo namerava prirediti v marcu t. I planinsko izložbo, j , eg planinskih slik in literature se bodo iztožile tudi turistovske potrebščine in zimskošportna oprema: obleka, perilo, čev-Ji. cepini, palice, nahrbtniki, smuči, sank« Itd., sploh vse, kar spada k turlstovski in zimskošportni opremi. V prvi vrsti se želi iz.ožitl predmete domače industrije. V interesu producentov teh potrebščin kakor tudi trgovcev v Sloveniji je, da se udelež* v Čim večjem številu te izložbe. Vsi predmet namenjeni za Izložbo, na) se pošljejo do 20. februarja t. L na tovarno Stane Vidmar, Ljubljana, Pred škofijo 19, ki Je I* prijaznosti prevzela zbiranje. Intonnaciie istotam.
Dnevne vesti.
_ — Odlikovanja. Z redom sv. Save IV. vrste so bili odlikovani: dr Janko Lokar, inšpektor ministrstva za prosveto; dr. Valentin Korun, direktor državne realne gimnazije v Ljubljani; Anton Jerši-novič, direktor državne gimnazije v Celju; Josip Mazi, drektor drž. realke v Ljubljani; A. Škerlj, direktor državne gimnazije v Novem mestu; dr. Josip Tominšek, direktor državne gimnazije v Mariboru in Alojzij V i r b n i k, profesor t drž. gimnazije v Ljubljani.
— Izprememba Imen železniških postal Ponikve na progi od Ljubljane gl. k. do Novega mesta se imenujejo odslej: Ponikve na Dolenjskem; Konjice na progi od
, Poljčan do Zreč pa: Slovenske Konjice. Kolodvor Ljubljana državni kolodvor se odslej menuje: Ljubljana, gorenjski kolodvor.
— U metn. Odeljenje Min. Prosvete prične z zbiranjem fotografij, ki kažejo razne kraje in dele naše kraljevine, starine, samostane, spomenike, umotvore, razne tipe, narodno nošo, večia mesta in kraje, znamenitejše ljudi td. vse to torej, kar more imeti zgodovinski, umetniški in naci-jonalni interes. Z dobrimi reprodukcijami in objavljanjem doma in na tujem podala bi se možnost za boliše upoznavanje naše države tako med seboj kakor tudi v inozemstvu; pomen in koristne posledice takega dela je lahko umeti. Zato se obrača umetničko Odeljenje do umetnikov, fotografov, fotografskih amaterjev in vseh kulturnih ljudi sploh s prošnjo, da ga podpirajo v tej njegovi nameri in mu čim prej Pošljejo fotografije z zgoraj navedenimi posnetki, ako in kolikor jih že imajo, ali da se zainteresirajo na ta poziv za daljnje delo.
V	oddelku je osnovan poseben odsek za zbiranje, odbiranje in reprodukcijo takih fotografij, in samo od odziva tistih, na katere se obrača oddelek, bo odvisen uspeh te dobre stvari.
— Predavanje »Bratstva« se vrši danes ob pol 8. uri zvečer v prostorih »Bratstva« v Narodnem domu. Predava zdrav-fok g. dr. Tone Jamar o tuberkulozi. Predavanje se vrši s skioptičnimi slikami. Dostop k predavanju vsakomur dovoljen.
— Motorni čolni za finančno službo. *e dni je bilo odposlanih iz Hamburga šest motornih čolnov, ki jih je naša država natočila na račun vojnih reparacij za finančno Smžbo ob naši pomorski obali. Štirje čolni wdo opravljali službo v Dalmaciji, dva pa * hrvatskem Primorju Njihova glavna na-™Ka bo preprečiti tihotapstvo, ki bujno »vete predvsem v okolici Zadra, Reke in otokov, ki so pripadli Italiji.
_	— Gmotni uspeh plesa »Jadranske
«traze« v Beogradu. V nedeljo se je vršil v Beogradu ples v korist »Jadranski Straži«. Udeležil se ga je dvor, diplomatski zastopniki, večina ministrov, poslanci vseh strank in mnogobrojno občinstvo. Čistega “»bička je bilo baje 150.000 Din
m., ~ Smrt črnogorskega veterana. V •'Uksiču je umrl 96 letni črnogorski briga-?lr Dragiša Perkov, ki se je ves čas svo-fosa življenja boril za svobodo svoje domovine.
, . ~ Orožniški polk ljubljanski. Na pod-ap naredbe o novi formaciji orožništva je u razpuščen orožniški bataljon v Osijeku, komandant podpolkovnik Milutin Stefano-Pc Je premeščen v Ljubljano z nalogo, da fonrura tukajšnji orožniški polk.
— Zdravstveni atašeji. Družba za narodno zdravstvo v Parizu je sklenila, naj m se francoskim dCplomatičnim zastopstvom v inozemstvu dodelili zdravniki, ki
morali poročati francoski vladi o higije-®čnih napravah in nalezljivih boleznih v “Mični državi.
Umrla le na Zgornjem Rožniku po-fo gostilničarka g. Marija Fran-
—Tv2	siwniin!
V	fa stalne veroučitelje so imenovani: Andrči	brve skupine: Ažman
Ignacii’ vi- ež Anton in Zaplotnik skupine- iui3liani- V II. kategoriji druge Tomp'v! Ljubljani Bonač Franjo. Vidu n»n , ltin in Zajc Pavel; v SL MarihrJ? .Ljubljano Kogej Franjo in v tegorm . petelinšek Martin. V II. ka-2eria_ etje skupine: Anžlč Anton in nez v u -Innez v Ljubljani ter Jalen Ja-Plne- i ostab- V II. kategoriji četrte skutna n pVrič Vinko v Kočevju, Luk-
Ljubliamfv Celiu- Pintar Ivan v moijani |n 2užek Josi v Kranju.
lmennv«fa ®,a,ne učiteljice ročnih del so
Bru« i ’ ^ HI- kategoriji prve skupine: Ana v n?t?ka v Maribora, Grmovšek boru tr “lštajnu, Kranjc Ema v Marl-nlkM u,"el Terezija v Trbovljah. Laz-rica 5^? v Hrastniu, P a v 1 š e k Ma-pri PrpKMjah' j? e £ a r Mar!ia v St. Pavlu boraTT^atu’ Sedevčlc Beata v Mari-
rica
Pri
puž MLVnik Josip'"8 v Celju, Tr anilina v c.ca na Homcu, Vrečko Knro-na Rečioi T' *radcu' Xu^,eT Karolina rapljah v >.TZrimSek A]atilda v Na-Aril' -Y. H1- kategoriji druge skupine: beli Mar« Liudmila v Trbovljah, Av-reziia vv, X Ljubljani, Do ga noč Te-2rečnh v Laščah, Oodnlč Marija v Mariin vKoV5ek Jožlca v Radečah. Kit Sel iuR°Saškl Slatini, Kotnik Ida v Ana nH^ei,a,č Neža v Motniku, Povh Ema nr- cV‘ YenCeslavu, Sešek- Canjko v Votnil ^ fcolfenku, Smolnikar Ana Z ehri-UV T 0 b e 1 Marica v Šoštanju in Karolina v Mostah. V III. kate-
Lehnu in it slfuplne: C a b e r c Rozalija v
 	a s Pranja v Braslovčah.
Hrvatskpm v?CJia Pokrajinske uprave na vfdft in6^ VLada le izdala odlok, da iz-Erebu	^krajinske	uprave	v	Ža-
be, Govo^ff ^ 80 cf lle tozadevne odred-Zagreh J^i, “ pnd,e za Velikega župana v Clmič sedanh Pokrajinski namestnik dr. Jušbašič ^e- x,ga ^Pana v Karlovcu Cabrek in	gf	veIikega	župana	dr.
reK ‘n za sremskega Todorovič.
Kino IDEAL
Drline v četrtek 14. t.m. * predvajanjem filma
rvv* n v w* vvrvv TVTTfVTVT
Ljubljana, 12. februarja 1924.
— Krošnjarjenje. Neštevilne pritožbe prihajajo glede krošnjarjev, ki posebno v zadnjem času preplavljajo celo Slovenijo. Prodajajo večinoma manufakturno blago, navadno slabše in dražje blago kot domači trgovci. Kljub temu, da napravi marsikateri krošnjar 500.000 Din letnega prometa, ne plača nobenih davkov. Krošnjarji so po večini Hrvati od 18. do 40. leta starosti. Pravico za krošnjarjenje imajo samo za Hrvatsko. Seveda jih to prav nič ne moti, da pridejo tudi v Slovenijo. Krošnjarji si po večini ne dajo vidirati knjižic ampak krošnjarita kar po dve osebi z eno in isto knjižico. Veliko krošnjarjev je tudi, ki prodaja vtihotapljeno blago. — Ministrstvo za trgovino in industrijo je s posebnim razpisom določilo, da se smejo krošnjarske knjižice izdajat! samo vojnim invalidom, ki so dela nezmožni in politično zanesljivi. Prav posebno hrvatske oblasti se pa za ta ministrski predpis ne brigajo in izdajajo poljubnim prošnjikom krošnjarsko pravico.
— Krošnjarjenje z manufakturnim blagom je pri nas nepotrebno. V vsakem večjem kraju imamo izučene manufakturiste trgovce. Dovolilo se bi naj samo krošnjarjenje z blagom lastnega pridelka tistemu, kateri ga na drugi način ne more prodajati. Tudi krošnjarjenje s takozvanc dalmatinsko robo bi bilo prepovedati, ker s tu robo navadno ne krošnjarijo Dalmatinci, ampak Hrvatje. Pod tem blagom se navadno prodaja le vtihotapljeno blago z Avstrije.
— Razpis službe načelnika v Ministrstvu narodnega zdravja. V »Službenih No-vinah« z dne 5. februarja 1924 št. 27 je razpisana siužba načelnika administrativnega odelenja v Ministrstvu narodnega zdravja. Interesenti se opozarjajo na ta razpis.
— Razpisano ie mesto okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Dravograd. Prošnje se vlagajo do 10 marca t. I.
— Celjske vesti. Umrla je gospa Uršula Breschar mati zdravnika dr. Eme-rika Brescharja v 85. letu starosti. — Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna pri »Križu« na Cankarjevi cesti. —- Mestni magistrat objavlja razglas, v katerem so navedeni predmeti, na katere sc bodo v letu 1924 pobirale za kritje proračuna občinske doklade, naklade in davščine. — Po stopnicah je pade I v hotelu pri »Pošti« mesarski pomočnik Franc VVeber in si zlomil obe roki. Spravili so ga v bolnico. — Precejšen sneg je zopet zapadel v noči od nedelje na poudeljek po celjski kotlini. — Poročil se je g. Bervar Karel, vodja orgljar-ske šole v Celju in mestni organist z gdč. Anico Jagrič, hčerko g Jagriča, nadofi-cijala in posestnika v Kozjem.
— Mariborsko porotno zasedanje. Drugo mariborsko porotno zasedanje se prične 3. marca in so za to zasedanje izžrebani sledeči glavni porotniki:	Franc Osojnik, kmet, Leše; Lahovnik Franc, posestnik in trgovec v Prevaljah: Gregorič Franc, posestnik v Desnici; Polanšek Janez, kmet in župan, Koprivna: Zorčič Ivan, posestnik in kolar. Vukovje št. 30; Korošec Alojzij, posestnik in trgovec, Sveča št. 9; Ojcinger Ivan, posestnik in trgovec, Slov. Bistrica; Novačan Štefan, gostilničar, Orehova vas št. 50; Gašparič Jožef, posestnik v Podgorici št. 20; Kolar Matija, posestnik, Crešnjevci; Thaler Ignacij, kmet in župan, Žitečka vas št. 57; Malajner Franc, kmet in župan, Kogoza; Repič Josip, posestnik v Zagorcih št. 64; Štor Martin, posestnik in upok. orožnik, Klopce; Horvat Franc, kmet, Moslje št. 7; Sagadin Štefan, posestnik in upok. stotnik, Hošnica; Črešnik Jakob, posestnik, Činžat; Šoštarič Franc, kovač in posestnik. Dobrava št. 11; Jančič Franc, posestnik, Jelovec; Pernat Alfonz, posestnik in župan, Sv. Lovrenc n. P.; Trojner Janez, posestnik, Drankovec št. 1; Rozman Alojzij, posestnik, Farna vas; Rudolf Franc, posestnik in tajnik okr. odo., Kamenščak; Fekonja Janez, posestnik. Sp. Parčič; Lubej Gregor, posestnik, Pekel 52; Lavsko Marko, kmet In župan. Sv. Primož št. 22; Greif Anton, kmet, Sv. Marjeta na Dravskem polju št. 3; Križnik Josip, posestnik, Prevalje; Pinter Blaž, posestnik, Selnica ob Dravi; Goričan Josip, posestnik, Gabernik; Školiber Martin, kmet, Pušenci št. 23; Kisovar Filip, posestnik in krojač, Kogoza; Doboj Josip, posestnik, Zgornja Sv. Kungota št. 56; Novak Simon, posestnik. Bohova; Škof Gregor, veleposestnik in župan, Krčevina št. 10; Waldhutbcr Alojzij, posestnik, Sv. Križ št. 4. — Nadomestni porotniki: Zemljak Franc, krojač, Slovenska ulica št. 24; Pinter Ferdo, trgovec, Aleksandrova cesta št. 32; Gulda Franc, trgovec, Mlinska št. 26; Vlašlč Vladimir, fotograf, Slovenska št. 16; Feldin Mirko, trgovec, Grajski trg; Relsman Josip, špedicija, Prečna št 6; Šoštarič Ivan, trgovec, Aleksandrova cesta; Prinčič Hinko, trgovec, Aleksandrova cesta št. 42; Obran Matija, hišni posestnik, Loška št. 5; vsi v Mariboru.
— Mariborsko vestL Meseca marca t. I. se priredi v Mariboru prikrojevalni tečaj modne krojne šole za dame in gospode. — Na Koroški cesti stanujočemu Simonu Renatu je včeraj več ntladih ljudi, ki so se potepali v bližini hiše, ukradlo iz njegovega stanovanja večjo množino obleke, perila in drugih predmetov. Sosedje, ki so jih videli, so bili mnenja, da so tatovi Renatov znanci in se radi tega niso zanje zanimali. — Mestna obč na se bavl z načrtom, da izroči mestni kino, ki ie doslej obratoval v njeni režiji, zasebnemu podjetniku v zakup. — O stanju nalezljivih bolezni v mariborskem
'°kolišu ie izdal mestni fizikat za tenen od 3. do 9. t. m. nastopno poročilo: Griza 1 nov, Škrlatlnka 6 prejšnjih In 1 nov.
Zaradi tatvine že večkrat pred-kaznovam brezposeln delavec J. F., ki je stanoval skupno z nekim znancem, je temu v njegovi odsotnosti ukradel več komadov obleke, v skupni vrednosti 4500 Din. Policija je; prijela tatu in ga izročila sodišču.
— Policiji, ki je včeraj aretirala nekega Gačnika, se^ je posrečilo dognati, da je imenovani izvršil v zadnjem času razne tatvine. 1 ako je ukradel na Miklošičevi cesti kolo, na Koroški cesti čevijarju Pircu štiri pare čevljev in iz avtomobila g. Be-driča usnjato suknjo. Razen tega je vlomil tudi v klet trgovca Gajska In odnesel raznega blaga. Za nadaljna podjetja se je pripravljal Gačnik s tem, da si je ogledoval razna stanovanja, kjer se ie predstavljal kot monter. Sedaj bo o svojih činih razmišljal med štirimi stenami.
— Ptujske vesti. Dne 9. t. m. se je poročil g. Kober I., kr. poročnik tuk. Poutonirskega bataijona z gdč. Ido Krapf, hčerko trgavca-medičarj« v Ptuju. •— Dra-
matično društvo je vprizorllo dne 3. In 4. t. m. v tuk. mestnem gledališču »Rokovnjače« s prav dobrim uspehom. Igrali so domači diletantje. Pri pevskem zboru so sodelovale vse najboljše ptujske moči. Čestitamo našim diletantom za njihovo požrtvovalnost. Splošna želja bi bila, da se »Rokovnjači« ponove še enkrat v tej sezoni. — Za primarija kirurgičnega oddelka javne bolnice v Ptuju je bil imenovan g. dr. Aleksander Kuhar, asistent kir. oddelka splošne bolnice v Ljubljani. — Na sedemrazredni osnovni šoli pri Sv. Barbari v Halozah se- razpisuje v stalno namestitev nadučiteljska služba.
— Zavrnjena ameriška darila. Čitatelj našega lista v nekem večjem kraju na Dolenjskem nam piše: Ker človek v današnjih dneh težko zmaguje stroške za obleko, zlasti če je njegov zakon oblagodarjen s kopico otrok, sem se obrnil na brata v Ameriki, naj ml pošlje, ker živ! v precejšnjem blagostanju, kaj ponošene obleke, da bom pokril nagoto svojih otrok, čez mesec dni sem prejel od njega pismo, v katerem mi daje na znanje, da pošlje kmalu tudi večji paket starih oblačil. Kako se je vsa hiša napolnila z veseljem in vriskanjem. Ali naše veselje je bilo prerano. Pošiljka je res srečno prispela, a kako sem debelo pogledal, ko mi je poštarica pripomnila, da moram plačati 3000 kron, če hočem imeti paket. Rad ali nerad sem pošiljko odklonil, ker nisem bil v moči poravnati omenjeno vsoto. Sicer pa tudi, če bi bil še tako založen r »kovači«, bi ne dal za stare cunje 3000 kron. — Kakor se nam prroča iz zanesljivih virov, gre zaradi nerazsodnega poslovanja carinskih uradov mnogo pošiljk nazaj v Ameriko. Naši ljudje pa imajo pri tem vsekako občutno škodo.
— Izgubila se je srebrna tabatjera od Vodnikovega trga mimo magistrata do glavnega kolodvora. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi na policiji ali v trgovini g. Simončiča na Sv. Petra cesti.
— Smrt v kotlu vrele juhe. V nekem beograjskem hotelu se je pripetila te dni strašna nesreča. Otrok neke kuharice je prišel k svoji materi v hotelsko kuhinjo. Ravno tedaj ni bilo nikogar notri in otrok se je motal okoli velikega kotla vrele juhe. Nagnil se je nad kotel in padel notri. Našli so ga napol skuhanega. Policija domneva, da gre za zločin, ker je otrok nezakonski in se ga je hotela mati najbrže na ta način iznebiti.
— Usodepolua pomota. V Dubravt na Hrvatskem se je te drn vršila vaška veselica. Kmalu po pričetku je prišlo do fantovskega pretepa, med katerim so vrgli nekega 25 letnega Javorja iz gostilne. Takoj za njim le odšel iz gostilne njegov brat, da bi ga umiril. Ta pa mu jef misleč, da je njegov nasprotnik, zabodel bajonet v glavo s tako silo, da se je prelomil. Brat je seveda takoj umrl, morilec pa se je sam prijavil sodišču.
— Zasledovanje Čaruglnega sokrivca. Zasledovanje sokrivca barambaše Čaruge Prpiča so ostala dosedaj brezuspešna. Policija je zaenkrat ugotovila samo. da je prenočil na božični večer pri bratu v Garčl-nu. Poleg tega so ugotovili, da je bil »mali« Prpič bančni sluga v Zagrebu, kjer le spravljal v promet razne ukradene stvari. Sledovi vodijo v Primorje, vsled česar domnevajo, da je Prpič pobegnil v Italijo.
— Prva obsodba Čaruginega sokrivca. Osiješko sodišče je obsodilo Čaruginega sokrivca Nikolo Mijiča, o katerem smo poročali, da je pomaga! umoriti nekega orožnika, na 23 let težke ječe.
— Pustolovščino gluhonemega dečka. Pred nekaj dnevi je oddala sarajevska policija v Beograd nekega 16 letnega dečka, ki se je izdajal za Italijana, ki je že prepotoval velik del evropskih držav. Povedal je, da se imenuje Antonio Castigliano, medtem pa je policija dognala, da je njegovo pravo Ime Laslo Kovač in da Je rodom Madžar. Ker je zgodaj izgubil starše, je živel pri svojem bratu, učitelju, ki je znan pustolovec. Hotel ga je posnemati in postati pustolovec svetovnega slovesa. Toda njegova karijera je končala že v Osijeku, odkoder je nameraval odpotovati v Bosno.
Kronika.
k V Sred. Gočevja je bilo vlomljeno v stanovanje posestnice Marije Zorko. Tat je odnesel nekaj obleke, perila in čevlje, v skupni vrednosti 3.600 D.
k Smrtna nesreča v gozdu. Matija Dežman, posestnik od Sv. Primoža pri Ljubnem, je spravljal po takozvani »lojtri« hlode s hriba. Kakih 50 korakov od svojega hleva ga je udarila platanica s tako močjo na desno sence, da je obležal na mestu mrtev. Ponesrečenec zapušča vdovo in 7 otrok v starosti od 13 do 26 let. Po obdukciji so ga pokopali na pokopališču v Razsulih pri Ljubnem.
k V Lokovlnl je bilo ukradeno Martinu Blažiču čevlji, obleka in plišast klobuk, v skupni vrednosti 800 D, Tatvino je izvršil neki potepuh, okrog 30 let star, oblečen v avstrijsko vojaško obleko.
k Prijet tat. Policija je areiirala brezposelnega tapetniškega pomočnika Alojzija Zadravca. Pri hišni preiskavi so našli razno blago, ki ga je nakradel pri mojstrih, kjer ie služil. Poleg tega se je še ugotovilo, da je ukradel Filipu Muhiču površnik podpolkovniku Brabeku iz odprtega stanovanja samokres, daljnogled in mornariško častniško bodalo, v skuppi vrednosti 4000 D.
— Najdeno dete. V veži svoje hiše na Sv. Petra cesti št. 11 je našel g. Jernej Ložar dete ženskega spola, staro približno 14 dni. Brezsrčno mater, ki je izpostavila dete. išče policija, dete je pa bilo oddano v otroško bolnico.
— Brat brata okla!. Jakše Matija lz Vramovlč pri Črnomlju je defomržnež in udan alkoholu. Vsled teh njegovih napak mu tudi njegova mati ni hotela izročiti posestva, ki bi moralo pripasti njemu kot najstarejšemu sinu. Mati je izročila posestvo mlajšemu bratu Francu, katerega je pa Matija vsled tega smrtno sovraži. Večkrat je Matija Jakše napadel svojega brata in ga pretepal. Pred tedni je prišel Matija Jakše zopet pijan domov in od zadaj napadel z žepnim nožem svojega brata Franca. Prvotno se je ranjeni brat zdravil doma, vendar so pa z ranitvijo leve prsne strani nastale komplikacije, da je moral oditi v ljubljansko bolnico.
— Razne nesreče In nezgode. Jeran Franc, hlapec pri Francu Kotniku na Viču je vozil s parom konj težke hlode. Nesreča je hotela, da je padel pod kolesa voza. Težko poškodovanega so pripeljali v ljubljansko bolnico. — Ferk Vekoslav, pre-mikač južne železnice v Trbovljah si Je pri delu zlomil levo roko. — T i s e 1 Stanko, sin kočarja v Račiči pri Turjaku je skakal po kupu naloženih hlodov. Ker naenkrat se rtu Je eden izmed hlodov zvalil na lw» .na«o in jm Jo. popobgortk. zitječkah
Gospodarstvo.
iCsk© prepreiiti
t@zaw?aciJo!
Svoj čas se je zelo mnogo razpravljalo o tezavraciji denarja. Bilo je to tedaj, ko so se pojavile prve posledice deflacijske politike, ko je jelo tu pa tam primanjkovati denarja.
Pomanjkanje gotovine je takoj izzvalo živo diskusijo o tem, kaj ga povzroča. Najti prave in vse vzroke pomanjkanja denarja, je pomenilo toliko, kakor najti rešitev krize. Diskusije pa so bile —- vsaj spočetka — mnogo preveč enostranske, ker se ie povdarialo, da je tezavracija glavno zlo.
Brez dvoma leži v naši državi mnogo denarja neproduktivno skritega po raznih omarah, vendar ta del novčanič-nega obtoka sam na sebi še ne bi mogel povzročiti tako občutne krize, v kakršni se je še pred kratkim nahajalo naše gospodarstvo. Ravno tako gotovo pa je, da bi bila denarna križa precej manjša, če je nebi povečavala še tezavracija. Za odpravo slednje so bili nasvetovani različni načini, ki bi gotovo imeli uspeh, če bi se nasveti tudi pričeli v praksi izvajati na vsi črti. Toda, ker se to ni zgodilo — vsaj ne popolnoma, zato je tezavracija danes še vedno precejšen faktor pri pomanjkanju gotovine.
Tezavracija je najobčutnejša na kmetih. Skakanje cen in vrednosti denarja je napotilo kmeta, da je investiral svoj denar in da zadržuje blago kolikor mogoče doma. Tudi svoje gotovine kmet radi slabih izkušenj ne zaupa denarnim zavodom in jo brezplodno shranjuje doma.
Te vsote bi mogle promet zelo oploditi, zato jih je treba privabiti nazaj. Morda se bo ravno sedaj, ko dinar rar ste, povrnil zopet del tezavriranega denarja v promet; na vsak način pa se bo to zgodilo, če bo porast dinarja na-lahen, toda stalen, brez občutljivejših reakcij. V tem slučaju bo narasla tudi kupna moč denarja in za kmeta ne bo več koristno zadržavanje blaga, niti shranjevanje denarja doma.
Da pa bo kmet vložil denar v denarni zavod, je potrebno, da si slednji pridobi njegovo zaupanje. Kadar bodo denarni zavodi zopet to, kar bi morali biti, namreč posredovalci kredita, tedaj bo zopet zraslo zaupanje do njih in tedaj bodo tudi rasle denarne vloge. Seveda pa bodo morali dati denarni zavodi vložnikom primerno korist od vlaganja denarja, ki bo v razmerju z žrtvijo, ki je potrebna za najetje posojila.
Gospodarske prilike pri nas se boljšajo, dinar raste. Začetek je tu in morda tudi ni več daleč — uspeh.
Vpis v trgovski register«
Vpisale so se sledeče firme: JuraJ An-tičevič, trgovina z vinom In z deželnimi pridelki v Cevčah; Ivan Zajc, trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami v Dobračevem; Ivan Cormino, opekarna, Draga; Franjo Nerad,	Gradbeno	podjetje,
Gabrje pri celju, Ivan Zurl, trgovina z ogljem in lesom, Kočevje; Franc Kuralt, trgovina z ogljem in lesom, Kran; Josip Bedrač, trgovina z	manufakturnim ln
modnim blagom, Ljubljana; Lovro Šebenik, trgovina z vhiom, kuhanje malinovega soka, tvornica žganja,	likerja in	rumove
esence, Ljubljana; Maks Prezelj, trgovina z mešanim blagom, Lož; Anton Cingerli, carinsko posredništvo, Maribor; Anton Luxa, mednarodni prevozi »Transport«, Maribor; Adam Marič, carinsko posredništvo in špedicija, Maribor; Vliitn Plck, trgovina z manufakturo, Maribor; Poldl-Celik, komisionalno	skladišče	Jeklarn
Poldl-Hiitte M. Jarc. Maribor, F. Jančar, opekarna, Želodnik.
X Uvoz, Izvoz in prevoz plačilnih sredstev v avstrijskem potniškem in obmejnem prometu. AvstrFsko zvezno ministrstvo financ je Izdalo sledeče predpise: Za uvoz avstrijskih plačilnih sredstev (bankovcev, čekov, ki se glase na avstrijske krone, menice itd.), inozemskih plačilnih sredstev (bankovcev, novcev, čekov, menic i. L d, na Inozemstvo), kakor tu- in inozemskih vrednostnih papirjev ni potrebno nobenega dovoljenja. Izvoz Inozemskih bankovcev ln če-kov, menic L t. d. na inozemstvo je dopusten brez posebnega dovoljenja v neomejeni vsoti, izvoz avstriskih bankovcev pa v potniškem prometu do 4 milijone kron in v malem obmejnem premetu do 200.000 kron za osebo. Avstrijski bankovci v zneskih nad 4 milijone kron v obmejnem prometu nad 200.000 kron, dalje na avstrijske krone glaseči se čeki, menice itd. kakor tu- in Inozemski vrednostni papirji potrebujejo za izvoz dovoljenje avstrijske Narodne banke (bančni oddelek) Za izvoz tu- in inozemskega denarja iz žlahtne kovine, dalje tuzemskega denarja iz železa ali nežlahtnih kovin (tuzemski denar iz železa ali nežlahtnih kovin do skupnega zneska 2 K je prost izvoz) je potrebno posebno dovoljenje zveznega ministrstva financ. Preiskava izvoza valor Iz vidika preprečenia davčnega bega se več ne vrši. Potniki, ki se mude v Avstriji samo mimogrede, dobt. od vstopne carinarnice na svojih potnih listih potrdila o plačilnih sredstvih, ki jih imajo s seboj ln za katerih izvoz ie potrebno posebno dovoljenje, kakor tudi o vrednostnih papirjih; na podlagi teh potrdil je v roku štirih tednov dovoljen iz-vo* brez dovoljenja.
Maribor, 9. febr. Na svinjski sejem dne 8. t. m. so pripeljali 129 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari po 200 do 250 D, 7 do 9 tednov stari po 295 do 300 D, 3 do 4 mesece stari po 46U do 650 D, 8 do 10 mesecev stari no 950 do 1.125 D, 1 leto stari po 1.250 do 1 300 D
1	kg žive teže 22 do 22.50 D, 1 kg zSane teže po 26.25 do 30.— D. Kupčija ni bila živahna, ker so se	dozdevale cene
previsoke,-
X Izvoz poljskega premoga. Po vesteh iz Varšave je pričel izvoz poljskega premoga v zadnjem času občutno padati. Poljski listi smatrajo za vzrok nazadovanja izvoza poljskega premoga, finančno situacijo na nemškem trgu kakor tudi gospodarsko politiko češkoslovaške republike. Nemčija, ki je preje porabila 40% premoga iz Gornje Šlezije, je seda omejila svoja naročila na najmanjšo mero in kupuje premog v Angliji. Angleški premog je sicer res dražji, toda Angleži ga dobavljajo na šest mesečni kredit, kar ie Poljakom nemo roče. Poljskemu izvozu škoduje tudi to, da ie Češkoslovaška povišala svoio tranzitno tarifo, radi česar Je izvoz poljskega premoga v Avstrijo dražji.
X Uvoz italijanskega vina v Češkoslo. vaško. Češkoslovaška je znižala carino na uvoz vina iz Italije, Francije in Portugalske od 420 na 210 češkoslovaških kron za vsaki kvimtal. Ta olajšava je bila sklenjena že pred sklepom trgovinske pogodbe med Italijo in Češkoslovaško na podlagi posebnega sporazuma glede uvoza vina.
X Avstralska zunanja trgovina. Skupna vrednost izvoženega tn uvoženega blaga v novembru 1923 je znašala: uvoz 13 milijonov 484.998 lir šterliugov; izvoz avstralskih proizvodov 12,224.348 lir.
X Angleško zanimanje za Baroš. Te dni je posetio luko Baroš nekaj angleških gospodarskih strokovnjakov, ki so luko pregledali ln si zaznamovali vse podatke in možnosti za razvoj luke. Nato so odpotovali v Trst.
X Znižanje obrestne niere v Italiji. Obrestna mera v Italiji je znižana od 5 na
4 tri četrtine, odnosno 4 h %.
Ad tržna
X Promet v šibeniškf luki. Leta 1923 je dopotovalo v šibeniško suko 1483 paro-brodov s skupno tonažo 428.522 in 57 jadrnic z 26.145 tonami.
X Kritični trenutki za rentno marko. Napetost na deviznem trgu narašča. Zdi se, da bo zadela rentno marko Ista usoda, kakor papirnato marko. Poslabšanje kurfbv je povzročilo v najširših krogih vznemirjenje in zdi se, da pričenja nov beg pred marko, namreč pred rentno marko. Mednarodna špekulacija se je vrgla na novo nemško valuto in zlasti Iz Francije se pojavlja kot devizna revanža za frank silna gonja proti nemški valuti. V Berlinu se na podlagi zadnjega padca marke kaže povsod naraščanje cen na trgih z živili.
X Dobava varila. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 29. februarja t. 1. oferlalna licitacija glede dobave 1500 kg varila. Predmetni ogtas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljaui interesentom na vpogled.
X Dobava peči. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 29. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 7 peči. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobav« jermenov za mornarske hlače. OdelenJ« za mornarico v Zemunu sprejema do 1, marca t. 1. ponudhe za dobavo 3000 jermenov za mornarske hlače. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava koksa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršili? dne 1. marca t. 1. ofertalna licitacija glede do-bovc 200 ton koksa za livarne. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava desk. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 1. marca t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 80.000 komadov desk za izdelovanje zabojev. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Borzna poroliSa.
Beograd, 12. februarja. Borza Je bila danes zaradi pravoslavnih praznikov sv. Treh kraljev zaprta.
Zagreb, 12. februarja^ Devize. Dunaj 0.1168—0.1188, Budimpešta 0.275-0.305, Bukarešta 0—43.50, Italija, izplačilo 363.35—366.35, London, izplačilo 359.10— 362.10, ček 356.50-359.50, New York. ček 83.10—84.10, Pariz 377.50-382.50, Praga 242.30—245.30. Sofija 60.50-63.50, Švica 1452.50—1462.50. —. Valute. Dolarji 82— 83, avstrijske krone 0.1175—0.1195, češkoslovaške krone 239.75—242.75, švicarski franki 1447.50—1457.50, lire 358.50—361.50.
C ur ih, 12. februarja. New York 575, London 24.72, Pariz 26.10, Milan 25.075, Praga 16.70, Budimpešta 0.0201, Bukarešta 2.93, Beograd 6JK). Sofija 4.35, Dunaj 0.008125.
Dunaj, 12. februarja. Devize. Beograd 849.50—853.50, Berlin 14.20—14,80. Budimpešta 2.42—2.52. Bukarešta 364.50— 366.50, London 304300—305^00, Milan 3104 —3116, New York 70.935—71.185, Pariz 3212—3228. Praga 2053—2063, Sofija 528-532. Curlh 12.335-12.385. — V a i u t e. Dolarji 70.860—71.260, bolgarski levi 506— 514, nemške marke 13.90—14.50, funti 302.500—304.100, francoski franki 3205— 3235, lire 3100-3120, dinarji 842—848, romunski lej 358—362, švicarski franki 12.320 —12,400, češkoslovaške krone 2042 —2058, madžarske krone 1.25—1.35.
Praga, 12. februarja. Dunaj 4.81, Berlin 7.90, Rim 152.125, avstrijske krone 482, lire 151.50, Budimpešta 1180, Pariz 158.125, London 149,70, New York 34.825. Curlh 607. Beograd 41.45.
Berlin, 12. februarja. (V millionih mark.) Dunaj 59.351, Milan 184.535 Praga 121.695,	London 18,054,750,
5 50*72. ’ 89-S00> Curih 729-173. Seo-
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika« Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubija!
| Vedno zadnje novosti |
f SAMO f
I Setenburgova ulica 3 §
V Gričar & Mejač, f m n   r- — na mm
denry Murger
37
La Bohšme.
Prizori Iz življenja ciganov.
(Nadaljevanje.)
Carolus Je privolil v vse.
Trije prijatelji so kmalu prišli s svojimi 2e-pami.
Rudolf se je pokazal vljudnega s Carolusom, Schaunard je bil zaupljiv. Marcel je ostal hladen. Carolus pa se je trudil, da bi bil z možmi vesel In ljubeznjiv, z ženskami pa mlačen.
Zvečer pri slovesu je povabil Barbemuche Rudolfa na obed drugi dan. Prosil ga je samo, naj pride opoldne.
Pesnik je sprejel.
»Dobro,« je rekel sam pri sebi, »preiskavo zadajam jaz.«
Naslednjega dne ob domenjeni uri se je napotil Rudolf h Carolusu. Barbemuche je res stanoval v jako lepem hotelu na rue Royale in je imel sobo. ki je bila prav komodna. Rudolf se je samo začudil, ko je videl, dasi je bilo pri belem dnevu, zaprte oboknice, spuščene zavese in na mizi dve prižgani sveči Prosil je Barbemuche-a, naj mu to razjasni.
»študij je sin skrivnosti in miru,« je odgovoril ta. Sedla sta in se začela razgovarjati. Po enournem razgovoru je Carolus potrpežljivo in z neskončno govorniško spretnostjo znal izgovoriti Stavek, ki kljub skromni obliki ni bil nič manj kot
poziv na Rudolfa, da mora poslušati delce, ki je bilo sad prečutih noči imenovanega Carolusa.
Rudolf je razumel, da je vjet. Ker je bil vrhu tega radoveden na barvo Barbemuche-evega sloga, se je vljudno priklonil zagotavljaje, da je vzhičen, da...
Carolus ni čakal, da bi izgovoril stavek. Tekel je k sobnim vratom, jih zapahnil in zaklenil od znotraj s ključem ter se vrnil k Rudolfu. Nato je vzel zvezčič; ozka oblika in neznatna debelina sta privabili nasmeh zadoščenja na pesnikov obraz.
»To je rokopis vašega dela?« je vprašal.
»Ne,« je odgovoril Carolus, »to je katalog mojih rokopisov, iščem številko onega, ki vam ga bom čital, če mi dovolite... Don Lopez ali Usoda, št. 14. To je v tretjem predalu,« je rekel Carolus in šel odpirat omarico, v kateri je Rudolf z grozo opazil veliko množino rokopisov. Carolus je vzel enega, zaprl bmaro in sedel pesniku nasproti.
Rudolf je pogledal na enega izmed štirih zvezkov, iz katerih je sestojalo delo, napisano na formatu, velikem kot vojaško vežbališče.
»No,« je rekel, »ni napisano v stihih... a se imenuje Don Lapez!«
Carolus je vzel prvi zvezek in začel tako-le čitati:
»Mrzle zimske noči sta dva jezdeca, zavita v gube svojih plaščev na lenih mulah korakala drug poleg drugega na eni izmed poti, ki peljejo čez strašno samoto puščave v Sierra Morena...«
»Kje sem?« je pomislil Rudolf, potrt vsled tega začetka. Carolus je tako čital dalje prvo poglavje, pisano skozinskoz v tem slogu.
Rudolf je malomarno poslušal in mislil, kje bi našel sredstvo, da jo popiha.
»Tu je pač okno,« ie rekel sam pri sebi; »a poleg tega, da je zaprto, smo v četrtem nadstropju. Oh! Sedaj razumem; prosim vas, ne prizanašajte mi s kritiko!«
Rudolf je mislil, da se spominja, da je slišal drobce deklamatorske filozofije o samomoru, ki jih je govoril imenovani Lopez, junak romana, in je odgovoril na slepo srečo:
»Veličastna postava dona Lopeza je vestno izvršena; spominja vse na Izpoved savojskega viharja; opis mule dona Alvara mi neskončno ugaja; človek bi mislil, da jo je skiciral Gericult. Pokrajina nudi lepe črte; misli pa so seme Jean Jacques Rousseauja, posejano na Lesage-evo polje. Dovolite mi samo eno opazko. Preveč vejic delate in rabite prevečkrat besedo odslej; to je lepa beseda, ki dobro de tupatam, to da barvo, a se je ne sme preveč rabiti.«
Carolus je vzel drugi zvezek in je čital še enkrat naslov D. Lopez ali Usoda.
»Nekoč sem poznal nekega dona Lopeza,« je rekel Rudolf; »prodajal je cigarete in bayonne-sko čokolado, bil je mogoče sorodnik vašega... Dalje...«
Koncem drugega poglavja je pesnik prekinil Carolusa.
»Ali ne čutite majhno bolečino v grlu?« ga je vprašal.
»Nikakor,« je odgovoril Carolus;« sedaj boste slišali Inesille-ino zgodbo.«
»Sem zelo radoveden... Če pa bi bili utru? jeni,« je rekel pesnik, »bi ne bilo treba...«
»III. poglavje,« je z jasnim glasom rekej Carolus.
Rudolf je pazljivo motril Carolusa in zapazil da ima zelo kratek vrat in rdeč obraz. »Še ene upanje imam,« je rekel pesnik, »ko je bil to odkril Kap.«	si
»Preideva k četrtemu poglavju. Povedati mi boste morali, kaj mislite o ljubezenskem prizoru.«
In Carolus je zopet začel čitati.	A
V trenotku, ko je Carolus pogledal Rudolfa, da bi čital na njegovem obrazu učinek, ki ga napravlja njegov dialog, je zapazil, da pesnik, na? slonjen na stol, drži glavo kot človek, ki posluša glasove v daljavi.
»Kaj vam je?« ga je vprašal.	J,-
»Tiho!« je dejal Rudolf; »ne slišite? Zdi si rri da kriče: gori! Če bi šla gledat?«
Carolus je za trenotek poslušal, a ni nič slišal
»V ušesu mi je zazvonilo,« je dejal Rudolf »dalje; don Al var me strašno zanima; to je pl& menit mladenič.«	%
Carolus je začel dalje čitati in je povdarjal z vso zvonkostjo svojega glasu ta-Ie stavek mla* dega dona Alvara.
»O Inesillle, kdor si že, angel ali demon, naj bc tvoja domovina kjerkoli, moje življenje je tvoje in sledil ti bom, naj si bo v nebesa, naj si bo t pekel.«
V tem trenotku je nekdo potrkal na vrata in od zunaj je poklical Carolusa neki glas.
»Moj vratar je,« je rekel in na pol odprl vrata.
Iz astronomija.
»Astronomija je kraljica znanosti«, Je rekel slavni francoski filozof in astronom Flamarion in fmel je popolnoma prav, kajti nobegp znanost ne obdelava tako ogromnega prostora, kakor astronomija. Proti nebu se Je ozirao človeštvo v vseh dobah s posebnim spoštovanjem, strahom in pobožnostjo. V zvezdah, ki sijejo na nebu je iskalo skrivnostne znake svoje usode. Iz zvezd so ' astrologi napovedovali bodočnost, zlo ali srečno usodo. Pa tudi astronomi, ki so tako daleč od astrologov, ne iščejo na nebu samo znanstvenih dognanj, ampak tudi razrešitve skrivnosti naše bodočnosti, ne sicer bodočnosti poedincev. pač pa bodočnosti vesoljnega človeštva v tisoče in tisoče rodov prihodnjosti in bodočnosti same naše matere zemlje. Da tam gori v zvezdah, v onih milijonih drobnih svetlih iskric, je napisano vse, kar je bik), kar je in kar bo. Zvezde so svetovi, prav taki svetovi, kakor Je naša zemlja; četudi na nekaterih ni vode, ni zraka, ni toplote, ampak so prekriti, bodisi s samim skalovjem, s peskom, vodo ali ledom, na stvari nič ne spremeni. In ti svetovi so živil 2ive prav tako kakor vsa druga živa bitja: se rode, vzcvetejo odcvetejo, zore in nazadnje umrjejo. »Tako trpim, da .bi se črni zemlji smflil!« pravimo, kadar »nam je posebno hudo. S tem hočemo reči, '(da bi se nas kmalu usmilila celo zemlja, mrtva zemlja. Zemlja pa ni mrtva, zemlja |e živa. Med življenjem in življenjem pa je ^razlika. Človek živi drugače kakor črv, ta na zopet drugače kakor drevo in drevo drugače kakor alga ali bakterija. Zato je tudi med življenjem organičnih in anorga-Bičnih bitij razlika. Tudi amorganičnl svetovi žive, njihovo življenje pa je drugačno, kakor življenje nas — ljudi, i Razrešiti skrivnost življenja svetov je velikanska, skoro nadčloveška naloga, katero so sl postnvih že pradavni naši predniki. Iz popolnoma zanes’jlvih virov vemo, da so se ljudje že pred 10.000 in več leti bavili z astronomijo. Toda nič čudnega ni, če še do danes nismo prišli pri reševanju te uganke tako daleč, da bi lahko rekli — tako je in nič drugače. Pomislite, kaj bi bilo, če bi si drobna, skoro nevidna bakterija stavila nalogo — proučiti človeka in njegovo skrivnosti V istem, oziroma še v neskončno slabšem razmerju pa se nahajamo mi ljudje napram svetovom. Dnevi
V	življenju svetov so dolgi neskončna sto-tisočletja, kulturen človek pa je še tako
mlad, star napram tej primeri komaj nekaj minut. Vendar človeški duh je tako hiter, da preleti v sekundi razdalje, za katere rabi svetloba milijone let. Zato je preletel že toliko razdalij, toliko svetov vse-mirja, da je tudi v tem kratkem času svojega kolektivnega življenja odkril in pro-umel tisoče in tisoče skrivnosti. Res je, da se je mnogokrat tudi vara . toda to nič ne de, kajti storjene napake je končno prej ali slej vedno spoznal. Tudi rojstvo, življenje in smrt svetov je pred tisočletji drugače pojmoval kakor pred sto leti in kakor jih je pojmoval včeraj in jih pojmuje danes. Kako jih bo pojmoval Jutri? Kako čez sto, kako čez tisoč let? Kdo ve! Morda jih pravilno sploh nikoli ne bo pojmoval.
Nedavno sem čital zanimivo razpravo o novem pojmovanju, ki je različno od vseh dosedanjih. Teorija je sijajna in verjetna, če prav jo je mnogo učeniakov prezirljivo zavrglo, češ, njen oče Horbiger ni pokican astronom. Kakor da bi nepokhcen astronom ne mogel odkriti nekaj novega? Kolikokrat se je že zgodilo, da so lajiki odkrili stvari, s katerimi so si trume strokovnjakov belile glavo! Doslej so trdili astronomi, vsaj po večini, da nastajajo svetovi iz plinov. Razložili so cel proces v neštetih debelih knjigah. dokazov za to pa vendar niso doprinesli. Vsi njihovi dokazi so: besede, besede, besede: — kakor pravi Hamlet. Horbiger razlaga nastanek, življenje in smrt svetov čisto drugače. Začnimo pri spočetju! V neskončnem vsemlrju plava velikanska goreča masa — solnce, ki je milijon in milijonkrat večje kakor naše. Proti njemu se pomika velik temen svet, večji kakor vsi planeti našega sistema s solncem vred. Svet je mrtev. Obdaja ga ogromna plast ledu, ki meri tisoče kilometrov. Vedno bolj in bolj in vedno hitreje se približuje ogromnemu solncu — in trenutek, en sam trenutek, in mrtev svet pade z vso svojo težino v solnce. Globoko se pogrezne v njegove raztopljene mase V drobovju solnca se napravi krog mrtvega sveta trda skorja, pod njo pa se stopi voda, zavre, pare nastanejo, pritisnejo ob trdo skorjo in naenkrat, ko skorja ne more več vzdržati, se razleti. Strašna eksplozija pretrese vsemirje. Iz solnca bruhnejo ogromne mase raztopljene materije in se zaženejo kakor izstrelek v prazno neskončnost, premikajoč se v premi črti v neznane daljave, proti neznanemu cilju, vrteč se krog sredine in vsak del še okrog svoje lastne osi. (Taka katastrofa se Je v resnici dogodila v Andromedi, Bere-
nlci itd.) Kaj se je zgodilo? Nastal je nov solnčni sistem prav tak kakor je naš, h kateremu spada tudi naša zemlja kot tretji planet! Tak je po tej teoriji porod svetov...
Polagoma se sprva neurejena masa nabere v večje skupine; sredina, ki je bila že spočetka najmočnejša, pritegne še bližnje manjše dele in tako nastane solnce, središče sistema, oče družine novih svetov. Drugi odda jenejši deli materije se zaokrožijo in izpopolnijo ravno tako, kakor središče, solnce, in se porazdele kot planeti. Vsi ti novi svetovi so sprva goreči, polagoma se pa ohlade, In sicer najprej manjši, nato pa po vrsti tudi vsi večji. Milijone in milijone let se vrte vsi ti svetovi krog svojega središča, solnca, in se pomikajo le z njim v ravni črti naprej v neskončnost. Pare, ki so jih obdajale, se oddele v zrak, ki jih obkroži in v vodo, ki popada na njihovo _ površino, kjer prične s pomočjo toplote in zraka svoje počasno, toda velikansko kemično prekrojevalno delo. V njenih valovih se zapode organične celice, se združujejo In preoblikujejo, dokler ne vzrastejo( različne alge, iz katerih se razvijejo potem najrazličnejše rastline, ki preidejo iz vode tudi na suho in prepre-žejo vse celine. Iz prvih povodnih živalskih bitij se razvijejo končno ribe, iz rib različni močeradi, ki si upajo tudi že na suho in nekaterim kopno tako ugaja, da se sploh ne vrnejo več nazaj in postanejo iz bitij s škrkami, bitja s pljuči. Te živali se potem razvijajo dalje, se radi različnih plinov diferencirajo in končno zavzame eno Izmed teli plemen vodilno vlogo in se etablira kot
—	človeštvo. Milijoni in milijoni let pretečejo od prvega zaplodka do tega najvišjega telesnega in duševnega razvoja. Svetovi cve-to, cveto, zore...
Nato pričenja hiranje, starost. Zrak vhaja v vsemirje. voda zmrzuje v mrazu prostranstva, ledena skorja pokrije vso površino. Živlienje zamre. Najprej se to zgodi na manjših, oddaljenejših, potem tudi na večjih, bližnjih solncu. Toda še med tem se dogajajo manjše katastrofe. Vsi planeti, manjši in večji, ki drve krog solnca, so vsled odpora, katerega jim prizadeva eter, ki izpolnjuje vsemirje, prisiljeni polagoma krčiti pot. Njihovi krogi, katere črtajo s svojim letom krog solnca, postajajo vedno manjši In sicer pri manjših planetih hitreje, pri večjih pa počasneje. Tako se zgodi, da se kak manjši planet, ki je prvotno hodil svojo pot za večjim, približa temu tako, da ga ta ujame in se mora potem sukati krog njega kot — mesec ali luna. Ker pa
se tudi ta njegova krožna pot po istem zakonu vedno bolj krči, se mora končno popolnoma združiti z večjim. Z našo zemljo se je združilo že več takih manjših planetov lun in tako se bo nekoč združil tudi naš mesec. Naša zemlja pa ne bo potem vedno ostala brez meseca; dobila bo novega. Ta novi njen mesec bo planet Mars, naš stari dobri znanec. Ker je manjši, kakor naša zemlja, se njegova krožna pot hitreje krči, kakor zemljina in tako se bo nekoč tako skrčila, da ga bo naša zemlja ujela in se bo potem tisočletja moral vrteti krog nje, dokler se tudi on ne bo združil z njo. Toda tudi krožna pot naše zemlje se bo končno tako skrčila, da bo naša dobra mati s prahom naših teles skupaj zletela v — solnce. Tako se bo godilo po vrsti tudi Jupitru, Saturnu, Uranu in Neptunu, ne glede na Merkurja in Venero, ki bosta prva izginila v solncu. In potem? Potem bo solnce, ki pa že davno ne bo več solnce, ampak ugašen, mrtev svet, povečano z materijo vseh današnjih planetov in planetoidov plavalo mTtvo, mrzlo in temno dalje svojo neskončno pot o vsemirju, dokler ne bo priplavalo
zopet v bližino kakega ogromnega živega solnca in končalo svoj tek v njegovem drobovju, kjer bo povzročilo nov eksplozijo, nov porod novih svetov, novega sistema, ki bodo zopet preživeli vse opisane življenjske faze.
Tako žive svetovi po tej novi teoriji. Ali ni njihovo življenje docela podobno našemu? Mi se rodimo, živimo, umiramo, zato da se rode, žive in umirajo novi ljudje; tudi naša zemlja se je rodila, živi in bo umrla, zato — da se bodo rodili novi svetovi. Vse je minljivo, ne samo na zemlji, ampak tudi v vsemirju in vendar smrti ni! Tudi naš Gregorčič je zrl nekoč v to pretvarjanje in prestavljanje in tudi on je vzkliknil: »A smrti nisem vzrl nikjer?« Toda kje je začetek in konec vseh koncev? Tako vprašujete, tako vprašujem sam, tako so vpraševale miijarde naših prednikov in bodo vpraševale milijarde naših potomcev. To je vprašanje vseh vprašanj, morda edino, ki ne bo iz človeških ust nikdar dobilo odgovora. »On sam ve to...«
S—s.
Vabilo
na
redni občni zbor
»r
»Oblačifinice za Slovenilo", r. z. z o. z.
v Ljubljani
ki bo
dne 7. marca 1924 ob šestnalstih v zadružni pisarni
v Ljubljani, Miklošičeva cesta (poloča „
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva.
2. Odobritev računskega zaključka za 1.1923.
3. Dopolnilne volitve načelstva in nadzorstva.
4. Citanje revizijskega poročila.
5. Slučajnosti. t
Za zadružno načelstvo:
Dr. 3. Mohorič s. r.	A.	Prepeluh s. r.
'I
St 3701/ref. XXII.
Razglas.
Ker je bila v Ljubljani 9. februarja 1924 zopet na enem psu ugotovljena steklina, ukazuje mestni magistrat na podlagi §§ 41. in 42. zakona z dne 6. avgusta 1909, drž. zak. št. 177,
poostren pasji kontumac
In odreja spreminjevalno k razglasu z dne 10. novembra 1923, mag. št 29339/XXII, naslednje:
1. V področju mesta Ljubljane morajo biti vsi psi neprenehoma na verigi ali pa morajo biti tako zavarovani, da ne morejo ubežati niti poškodovati ne oseb ne živali, oziroma morajo biti zavarovani z nagobčniki, ki zabranjujejo grizenje ter jih voditi na vrvici. Vsi psi morajo imeti pasje znamke.
2. Strogo je prepovedano jemati pse s seboj v javne prostore, Kakor tržišče, gostilne in kavarne.
3. Vsakdo mora svojega psa, če je prišel v dotiko s steklim ali stekline sumljivim psom, ali če opazi na njem znake stekline, takoj oddati mestnemu konjaču ali ga tako zavarovati, da ni nevarnosti za okolico. Tudi mora slučaj takoj naznaniti mestnemu magistratu.
4. Psa izpeljati iz kontumačnega okoliša se sme le z dovoljenjem mestnega magistrata.
5. Pse, ki bodo zaloteni proti navedenim odredbam, se bo uničilo, lastnike pa kaznovalo. Za prestopke proti odredbi pod točko 2. se smatra soodgovorne tudi lastnike navedenih prostorov.
Mastni magistrat llublianskl
dne 10. februaria 1924.
ra
zpR0qa
ves
teden vso
SS
J* zalogo trnkov po a 6	tovarniških
•	cenah,
m SS
aa
M. Harvat. Staii tu 21
Ja
si
as
Sl
SS
>aasassasaas»aaM"'ataaaa
Ne čaka] spomladi I /
Naroči takoj: seme, sadno drevje, dalije, vrtnice, gladiole {. t d.
Velevrtnarsko podjetje »VRT« DŽAMONJA IN DRUGOVI, Maribor.
Zahtevaj cenike I
v filcu in veloufju, kakor tudi moderniziranje na najnovejše modele pri poroča tovarna slamnikov in klobukov
Franc Cerar,
d. s o. t.
Domžale.
Podružnica Cel5e,
Gosposka ulica št 4.
MALI OGLASI
S
N
Cena oglasom do 20 besed Din 5't- ; vsaka nadaljna beseda 25 para z davščino vred.
Gmotno slabejžim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I
za ženine in neveste! Izdeluje se vsakovrstna salonska garderoba za dame in gospode najmodernejše vsakovrstne toalete po meri. Cene znatno znižane. — Strankam, ki preneso blago same, Ista potrežba. -Brata Brunskole, Ljubljana, Zidovska ui. 5.
skoraj popolnoma nov, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.
skoraj novo, prodam po izvan redno nizki ceni, ker mi je postalo premajhno. Naslov pove uprava lista.
Finka ma
originalna (Stehuhr) ter srebrno jedilno orodje ze 6 oseb se po ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava.
v starosti čez 1 leto, sprejmem pod ugodnimi pogoji v oskrbo. Naslov v upravi lista.
Hi
izvrstno situiran gospodarski strokovnjak lepe zunanjosti želi znanja za ženitev najraje iz premožne kmetske hiše. Ponudbe na upravo Usta pod »Veleposestvo«.
večji slovensko-angleški slovar. Pismene ponudbe na upravo tista vod »Slovar««
ki je prišel od vojakov, tet brez lastne krivde izgubil vso' civilno obleko, poleg tega pa tudi nekoliko bolan, zaradi česar se nahaja v bolnici, prosi cenj. čitatelje oz. čitateijice dobrega srca, da mu blagovolijo podariti kako staro obnošeno obleko oziroma čevlje. Dobrotnik oz. dobrotnica bode z otroško hvaležnostno poplačana. Zlatko Planine, Videm ob Savi, poštno ležeče.
1. PII
Prvovrstno dalmatinsko vino tor dalmatinski ..REFOŠKO1* priporočljiv za bolnike, nudi po najnižjih cenah veletrgovina z vinom, Brača Antičevič, Dolenji Logates.
(Giiaisli pomočnik
se spre me takoj za vsako delo te stroke. Prednost ima kmečki delavec. Hrana in stanovanje ter plača dobra. Franc Maček, čevljar, Dolenji Logatec.
nemi
v veliko skladišče s pisarno v centru Ljubljane se sprejme. Naslov v upravi lista.______________
svoj naslov in Din 15"— in dobiš poštnine prosto Veliki ročni spisovnik, primeren za obrtnika, trgovca, uradnika, delavca, rokodelca, vojaka in vsako gospodično. Viljem Požgaj, knjigoveznica in kar-tonaža, Kranj.
1 Dieselmotor ali bencinmoto: HP 0 8 v dobrem stanju. Ponudbe s ceno na naslov, ki se Izve pri upravi lista.
ijona-ifa
s kapitalom do 25.000 Din, ki so obrestuie mesečno s 60 % se sprejme. Ponudbepod,Nujao* na upravo lista.
Vi res, da ni
mogoie sliel
Naročite iz Osijeka kon* kurzno in posredovalno glasilo »Fortuna«. Vsaka številka prinaša iz vseh pokrajin dežel* okroglo 300 glasov o prostih službenih mestih za moške in ženske v srbskem, hrvaškem, nemškem in ogrskem jeziku. Cena 10 Din, na mesec 35 Din na Četrt leta 100 Din.
191
hiša s 5 sobami in pritiklinami, 2 vrta in 1 oral zemljišča, gospodarsko poslopje in umetni mlin z močno vodo za vsak^ obrt pripravna z lastno električno napeljavo. Poizve se pri Franju Smole, Zg. Polskava 5t 15. pri Pragerskem.
poroči veletrgovec z lesom, P°~ sestnik dveh kmetij in velik* žage, popolnoma neodvisen. Slika, natančen opis pre4p°8°j' Ponudbe pod šifro »Premoženj* nevažno« na upravo lista. i
®—■
Mali oglasi imajo uspehi
13"