•rrt           TJ     _     _    __     1            • 'I   ' •''   '     ['"      i ¦',  '¦-'   !»)u\
iH/in-U                                                                                                                                        Basni[.    1-     Hf{   [L.A
'tr.    i.l-f     m-ii.i      ,    ¦•       •                                   ¦                                                                                                                <-i    '¦¦'l!.i'"    '.«'_'      '    '1'ijlil'i.i
Lakomnik,
nO, jaz nesrečnež!" vzdihoval in tožil je lakomnik sosedu. ,,Zaklad, ki sem ga bil na vrtu zakopal, izkopaJi so mi to noč in odnesli, a na njegovo mesto zagrebli so mi kamen brez vrednosti."
»Saj bi zaklada tako ne bil rabil in užival," odgovoril mu je sosed. nMisli si torej, da je kamen zaklad; potem nisi nič ubožnejši." —
rCe bi jaz res tudi ubožnejši ne bil," odvrnil je lakomnik, rsaj je pa oni, ki mi je zaklad odncsel, za toliko bogatejši."
Taki so torej lakomniki, če drugi več imajo, to jih bode v oči.
i
I      ^                        Slepa kokoš.                                  I    -
•Neka kokoš je bila oslepela. A navajena brskati ni nehala tudi sedaj ne, nego pridno je brskala in grebla. — Pa kaj jej je koristilo ? Druga kokoš z zdravimi očmi je umcla ptuji trud v svoj prid porabiti. Zvesto je sprem-ljevala slepico ter se hranila od njenega truda; kar je slepica nabrskala to je ta pobrala in pozobala.
Ali ne nahajamo tudi v življenji pridnih delavcev, ki svojih uspehov in pridobitkov ali ne vidijo, ali vsaj ne porabijo? A drugi menj zmožni, a boJj spretni in premedeni porabijo njihov trud v svoj prid.               (Po Le»aingu.)
r     ilu .''.¦'¦             '1                                                         i ,lin                                                . •     '   I
'¦"¦ "    ¦            '" "       Tesela žetev.    '
ii-  --¦-.'"'    ¦ '¦ ¦¦'    ":¦'""
j        0 žetev, ti veseli čas!               .       Mlatičev živi: pita, pbk!
Eadčsten te pozdravljam jaz.              Ead sliži starec in otrbk.     t ¦
Saj po spomladi si zeleni                   Ko žitnice napolnim, zima
r       Pogrnil s klasjem polje meni.             Naj kadar hoče, k nam prikima.
Vrtite, žnjice! se urn6,                       V resnici žetev čas si zlat,,
čeprav vam čelo je potnč.                  Eo trud donaša tolik sad.
Bogate snope zrnovite                         Srcč naj moje se raduje
Mi v stoge, skednje naložite.              Saj zdaj plačilni dan praznuje.
F. Krek.