Kratek zapis s 6. redne seje predsedstva KK SZDL Stara Ljubljana
Obračun delovanja preteklega leta in novi načrti
Na razširjeni seji predsedst-va KK SZDL Stara Ljubljana, prvi v letu 1977, ki so se je udeležili tudi vodilni predstav-niki občinske konference SZDL Ljubljana Center, so člani pred-sedstva napravili temeljit ob-račun svojega dosedanjega de-la. Hkrati so, na osnovi tega, začrtali okvirni program, ki naj bi jim služil kot vodilo pri na-daljnjem opravljanju družbe-nih dolžnosti.
Že v uvodnem govoru, ki ga je imel predsednik KK SZDL Stara Ljubljana, Staš Olup, je bila bilanca splošne dejavnosti zelo zgovorno orisana, pri če-mer ni bilo slišati samo pohval o doseženih uspehih. Tako go-vornik, kot tudi ostali disku-tanti so se z odločno odkritost-jo spoprijeli tudi in predvsem s problematiko, ki tare (tako kot vse ostale krajevne skup-nosti) tudi KS Stra Ljubljana. Lahko bi rekli, poleg vsega, da tolikšnega in tako odkritega soočenja s problemi nekega te-rena (čeprav ti problemi več ali manj obstojajo povsod) lah-ko sližimo le malokje. A mor-da je prav v tem odkritem spo-padu s problemi, kjer ni pro-stora ne za pasivnosti, niti ne za malodušnost, vsa tista skriv-nost, ki razkriva aakaj je Sta-ra Ljubljana pri svojem delu dosegla toliko vidnih uspehov. Samo v preteklem letu je bilo v Stari Ljubljani izbojevanih kar 108 solidarnostnih stano-vanj. Rešeni so bili številni so-cialni in drugi problemi. Po dolgoletnih bojih je Stara Ljub-ljana v lanskem letu končno dobila svoj vrtec. Izreden us-peh je bil dosežen pri akciji za II. Samoprispevek. Prav tako pri akciji vpisovanj posojil za
ceste. Trdna vez se je tudi v preteklem letu kovala s pobra-tenimi Adlešiči. Delavna pove-zanost s KS Mlinšče-Kolovrat pa je utrla pot do novega po-bratenja, ki bo slovesno pod-pisano prav v letošnjem letu, 25. maja, ko bomo hkrati sla-vili 85-letnico rojstva maršala Tita in 40-letnico njegovega vo-dilnega položaja v ZKJ. Stara Ljubljana je poleg vsega doseg-la velike uspehe tudi na pod-ročju Civilne zaščite. Premiki na boljše so se pokazali pri utrjevanju hišne samouprave. Do končnega cilja je bila pri-peljana večletna želja po usta-novitvi družabnega kotička za ostarele krajane in še in še. To je samo nekaj pozitivnih rezultatov, ki so bili doseženi (kot je dejal predsednik KS Jaka Rozman), ne po zaslugi posamezndkov, pač pa zato, ker so bili v delovne akcije vključe-ni domala vsi krajani.
Člani predsedstva so ob vseh razveseljivih rezultatih hkrati ugotavljali, da bi bilo napak, če bi zdaj obsedeli na lavori-kah že doseženih uspehov. Enotno je bilo mnenje vseh navzročih, da je potrebno iska-ti predvsem tiste poti, ki še niso izhojene, ki pa vendarle lahko pripeljejo do skupnih ciljev — do izboljšanja živ-ljenjskih pogojev vseh kraja-nov, do obnove tega starega de-la mesta, do njegove ohranit' ve.
Ob pretresanju vprašanja ali naj bi na področju KS Stare Ljubljane ustanovili dva ali šti-ri terenske odbore, so si bili člani predsedstva edini, da bi bila preuranjena odločitev v tem primeru lahko škodljiva. Terenski odbori bodo imeli v
bodoče zelo odgovorno funkci-jo. Predstavljali bodo tisto vez, ki bo povezovala krajane z nji-hovo krajevno upravo; in če hočemo da bodo ti trenski od-bcri zaživeli v vsej svoji aktiv-nosti in zdravi samoupravi, s katero bo mogoče pričakovati uspehe tako v upravnem, ko-munalnem in v družbeno po-litičnem življenju, tedaj je pred njihovo ustanovitvijo potrebna temeljita priprava, tako glede same organizacije dela kot tu-di glede izbire oseb, ki bodo delale v teh terenskih odborih. Člani predsedstva so izvolili petčlanski odbor, ki bo pro-učil to vprašanje in ga kot predlog z vsemi utemeljitvami predložil v potrditev na nasled-nji seji predsedstva.
Odgovomost, ki jo čutijo čla-ni predsedstva KK SZDL Sta-ra Ljubljana že v naprej zago-tavlja uspešnost nadaljnega de-la, k čemer se pridružuje še druga ugotovitev, da je nemara le malo krajevnih skupnosti, kjer bi organi krajevne uprave s tolikšno vnemo in razume-vanjem sodelovali z delavci družbeno političnih organizacij in kjer bi delavci družbeno po-litionih organizacij s tolikšnim zaupanjem delali z roko y ro-ki z organi uprave krajevne skupnosti, kot je to outiti y Stari Ljubljani. Prav tu pa pri-haja do polnega izraza star ljud&ki rek, ki pravi, da je v slogi moč. Ta sloga je bila te-meljni kamen že doseženih us-pehov v preteklosti in želeti je, da bi se tako nadaljevalo tudi v bodočnosti. Vse to pa bo pri-neslo koristi krajanom. Vsake-n\u posamezniku.
Marta Grom