Poštnina plačana v gotovini Leto XVIII. j Uredništvo in uprava se na- j | hajata v Kranju itev. 173. j Telefon štev. 73. j Naročnina polletno 20 Din, i četrtletno 10 Din j Izhaja vsako soboto j KRANJ, 15. aeptfembra 193« Tednik za gospodarstvo, socialno Po—mesna številka 1 Štev. 33 | Dopise eprsjema uredni£tv : do torka zvečer. Rokopisi sc j u* TTliffnJfti — Nefrankirana ] ptaDM se ne sprejemajo • Jw odgovor priložite mam k" 4 tmortkae ure uredništva i A foaedeljkih od 10, do 15 ure dopoldne. - -» politiko In prosveto Sv. birma — zakrament moči in junaštva Versko življenje skoraj vsakega človeka, posebno pa mladega, je v današnjih razmerah neprestano izpostavljeno velikim nevarnostim. — Njegovemu nadnaravnemu življenju in zveličanju duše grozijo notranje in zunanje nevarnosti, katerim se je včasih zelo težko ogniti. Kakor hitro začne človek doraščati, se začno v njem buditi nevarna nag-nenja, ki ga skušajo odvračati proč od Boga in Cerkve, proč od vere in torej tudi proč od zveličanja duše. Mlad človek začne opazovati svet in vidi neštete tovariše, da ne živijo tako, kakor so jih učili starši ter veroučitelji v šoli in cerkvi. Opazuje ljudi, kako hodijo po Široki cesti greha in razuzdanosti ter drvijo v pogubo. Ta zgled jih vleče proč od Boga in proč od vere sploh. Za premagovanje teh nevarnosti je treba človeku posebne po moči božje. In to tako potrebno pomoč od zgoraj podeli človeku zakrament sv. birme, ki človeka utrdi z milostjo sv. Duha, da more svoje versko prepričanje junaško in stanovitno spoznavati in po tem verskem prepričanju tudi uravnati svoje življenje. Res je, da imajo države v svo jih osnovnih državljanskih zakonih zajamčeno svobodo veroizpoveda nja in svobodo vesti, a žal so take določbe največkrat le na papirju in brez praktičnega pomena. Ponekod, kakor v Rusiji in Mehiki, se pa svoboda vesti in veroizpovedanja sploh ne priznava in se izpolnje vanje verskih dolžnosti smatra za protidržavno dejanje. Kdor torej svojo veroizpoved javno izpovedu je, mora biti pripravljen na krvavo preganjanje in celo na smrt. Namesto svobode vesti in toliko ope-vanega svobodomiselstva vlada pra -vo nasilje. V takih okoliščinah izpovedovati vero in versko prepričanje kazati pred svetom je silno otežkočeno in je potreba posebnega junaštva in srčnosti. Hvala Bogu, da ni povsod tako. Večina držav ima zajamčeno « svobodo vesti, a so tudi v tej vrsti 'držav socialne in kulturne prilike ; takšne, da se skušajo verniki pre-1 pojiti z nekim meglenim, brezdog-matičnim krščanstvom, ki se jim vceplja pod firmo verske tolerance. Zakoni so še tako izoblikovani in prikrojeni, da človeka zavajajo preje k skrivanju verskega prepričanja, kakor pa k javnemu izpovedovanju. Mnogokje se izvaja neviden moralen pritisk k zatajenju izkre-nega verskega prepričanja in ta okoliščina zavaja ljudi v mlačnost in versko brezbrižnost. Moderna človeška družba se farizejsko zgraža nad kaznimi, s katerimi je srednjeveška država kaznovala never-nike in krivoverce, a ista družba ne brani svobodo verskega prepričanja. Z vso odločnostjo bi morala skrbeti, da bi veren človek ne bil izpostavljen vsem mogočim ši-kanam v javnem in privatnem življenju. Eni se bojujejo zato, da smejo biti neverni in da smejo nekaznovano sovražiti Boga in Cerkev Kristusovo, a drugim se pa če sto zamerja in v zlo šteje, če hočejo ostati trdni v svoji veri. Pre ganjajo se zato, ker nočejo ostati verni kristjani in ker poslušajo učečo Cerkev, to je papeža in škofe in se jih vrže v revščino in nesrečo. Vsem takim katoličanom je za trdnost in stanovitnost v veri po- njih vera je postavljena na težko preizkušnjo. Takšea človek resnično potrebuje nadnaravne pomoči od zgoraj in to pomoč mu je dal zakrament sv. birme, ko je bil potrjen za vojščaka Kristusovega. — Obudi naj v sebi spomin na birmo in naj se zave, da mu je tedaj bil vlit ne duh boječnosti in straho-petja, marveč duh moči in junaštva. Nikar ne tulite z volkovi in nikar ne zasramujte z zasramovalci. Saj ste tudi vi določeni od Gospo- Prevzvišenega škofa Dr. 6RE60RIJA ROZMANA bo pozdravila v soboto kranjska župnija. Slovenski narod na Gorenjskem bo ta dan dokazal svojo zvestobo Bodi pozdravljen — naš zvesti pastir! trebna res posebna pomoč od zgo raj. Pa naj nihče ne reče, da ni tako. Posebno delavski sloj mora dan -danes biti težek boj za svobodo vesti. Izvrstni, dobri, verni delavci po tovarnah in delavnicah morajo preživljati nekrvavo mučeništvo vsled svoje vernosti in to največkrat celo od svojih tovarišev. Koliko morajo trpeti verni delavci, ko jih njihovi brezbožni tovariši zaničujejo in za-sramujejo zaradi vere, ker hodijo v cerkev in izpolnjujejo verske dolžnosti. Vsiljujejo jim protiversko časopisje ter jih silijo v društva, ki so njihovemu verskemu prepričanju popolnoma nasprotna. Gorje onemu delavcu, ki bi se uprl in ne uklonil; koliko šikan in zahrbtnih intrig mora tak prestati. Kot nekake garjeve ovce se izključijo iz občestva delavstva in se celo proglasijo za sovražnike delavskega pokreta. Delavci morajo prestajati nekrvavo mučeništvo od pon-deljka zjutraj do sobote zvečer in da, da greste v boj proti Goljatu, ki smeši ime Gospodovo in zaničuje njegovo ljudstvo. Bojujte sveti boj! Zakrament sv. birme je vam dal poklic vojščaka Kristusovega in vam dal tudi moč, da morete v takšnih okoliščinah bojevati junaški boj za Boga ter ostati zvesti Cerkvi in veri. Apostoli so bili s prihodom sv. Duha na binkoštni praznik uvrščeni med bojevnike vere. Preje so bili boječi in omahljivi kakor trs, ki ga veter maje. — Toda kakšna sprememba naenkrat. Junaško in brez strahu so stopili pred tisoč-glavo množico, med katero so bili zagrizeni sovražniki Kristusovega imena ter jim navdušeno govorili o Sinu božjem, ki so ga Judje križali in izdali v smrt. Nasprotniki so jim grozili z ječo, mučenjem, smrtjo, če ne opustijo pridiganja. Toda apostoli so jim odgovorili: Boga je treba bolj poslušati, kakor ljudi. Svoje apostolsko delo so opustili šele tedaj, ko so jih s kame- njem do smrti pobili, ko so jim odsekali glave ter jih pribili na križ. Nečloveške muke in žrtve so apostoli doprinesli, a vere v Kristusa si niso dali vzeti. Čeprav so bili razkropljeni daleč po svetu, ločeni, prepuščeni vsak sebi, brez medsebojne tolažbe, zgleda in pomoči, so ostali Kristusu in Njegovemu nauku zvesti. Ih ta viteška moč apostolov je živela tudi v prvih kristjanih, kakor nam izpričuje zgodovina Kristusove Cerkve. " In kako so se odlikovali v he-, roičnih čednostih, da jih je poganska javnost občudovala. Z prezir ranjem smrti so kristjani poiskali bolnike z gnusnimi nalezljivimi boleznimi ter jim lajšali bolečine, db~ čim so pogani svoje najbližje svojce pustili vnemar. Kristjani so šli v sužr.ost, da so reševali ljudi, ki še niso bili dovolj utrjeni v verU Predolgo bi bilo naštevati, kakor so kristjani potrjeni sv. Duhom preobrazili gnili poganski svet. V nedeljo bo ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman podelil okrog 500 otrokom kranjske župnije zakrament sv. birme. Prosimo Boga, da bi ti naši birmanci, ki so naš up in naša bodočnost, v obilnosti prejeli darove sv. Duha, prav posebno dar moči in neustrašenosti, da bi mogli vero stanovitno spoznavati in po njej vsikdar uravnati svoje življenje. V tem, tako smo trdno uverjeni, bodo srečni. Dal Bog! Razpored ob sv. birmi ■ Sobota t S. septembra. Presvetli se pripeljejo z avtomobilom iz Ljubljane točno ob 1745. Ob tej priliki slovesno zvone vsi zvonovi v župniji. Na Glavnem trgu in pred župno cerkvijo se vrši slovesen sprejem. Najprej pozdravi škofa duhovščina, nato deklica v imenu birmancev, zastopniki oblasti in uradov, zastopniki verskih in svetnih organizacij. Po sprejemu se razvije sprevod v cerkev, najprej šolski otroci, nato zastopniki uradov in organizacij, duhovščina s škofom. V župni cerkvi Presvetli blagoslove novi tabernakelj in kipe župnih patronov. Pred blagoslovitvijo zapoje pevski zbor 126 psalm: »Ako Gospod ne zida hiše«. Po blagoslovu se formira slovesen škofov sprevod v roinivensko cerkev. Med slovesnim sprevodom v rožnivensko cerkev zvone zvonovi župne cerkve, ko pride sprevod do roinivenske cerkve, zvonovi utihnejo. Po blagoslovu gredo šolski otroci iz cerkve in se urede na Glavnem trgu pri Logarjevi hiši. Pred njimi se postavi bandero rožnivenske cerkve. Za šolskimi otroci nekako pred župno cerkvijo se uvrste možje in ifetntje Stran 2 »GORENJEC« Štev. 33 iz uredništva Popravek Dr. Sajovic Stanko, odvetnik v Kranju nam je poslal dne 30. 8. 1934 sledeči dopis: Z ozirom na v tedniku »Gorenjcu« z dne 25. 8. 1934 št. 30 na drugi strani v prvem stolpcu pod rubriko »Iz uredništva« natisnjeni članek izvolite objaviti v smislu čl. 26 in 27 zakona o tisku sledeči popravek: Ni res, da bi nam g. dr. Sajovic Stanko, odvetnik v Kranju, kot zastopnik Bohinca Jerneja, bivšega Župana v Trbojah, poslal popravek, katerega nismo dolžni objaviti, ker ne odgovarja zakonitim pogojem, temveč je res, da nam dr. Sajovic ni poslal nika-kega popravka, ampak je le našemu uredniku sporočil pogoje Bohinca Jerneja za nevložitev tiskovne tožbe, med katerimi je tudi zahteval objavo obžaloval-ne in preklicne izjave. — Kranj, dne 30. avgusta 1934. Dr. Stanko Sajovic. Pojasnjujemo, da nam je dr. Sajovic Stanko, advokat v Kranju, poslal z dopisom z dne 24. 8. 1934 sledečo izjavo: Izjava. Podpisani Kotlovšek Ivan, urednik tednika ^Gorenjec" v Kranju, obžalujem, da je bil v št. 25 z dne 21. 6. 193*4 imenovanega lista priobčen članek „lz trbojske občine" in osobito obžalujem v tem članku vsebovana nami-gavanja, da je bivša občinska uprava pod predsedstvom g. Bohinca Jerneja, pos. v Trbojah 67, utegnila jemati denar za avtomobilske vožnje, vino in žganje pri obojih občinskih volitvah v občini Tr-boje (15. 10. 1933 in 3. 6. 1934) iz brezposelnega fonda. Izrecno izjavljam, da so taka podtikavanja brez vsake podlage in se zahvaljujem g. Bohincu Jerneju da je odstopil od kazenskega pregona. Temu nasproti se zavezujem plačati za Sokolsko društvo v Trbojah 100 Din in za Streljačko družino v Trbojah 100 Din ter poravnati stroške, nastale v pisarni dr. Sajovica Stanka, odvetnika v Kranju. — V Kranju, dne 24. avgusta 1934. Kotlovšek Ivan 1. r. Te izjave uredništvo našega lista ni hotelo objaviti, ker ni odgovarjala zakonitim oblikam popravka. Uredništvo tudi ni pristalo na ostale pogoje, ki so navedeni v izjavi. Gornji popravek pa objavljamo z ozirom na določbe tiskovnega zakona. Resna beseda o kopališču in marsičem V področje kranjske občine spadati dve veliki tekstilni tvornici in tvornica gumija. Le ta tri industrijska podjetja plačujejo v Kranju občinske doklade, vsa druga se ne nahajajo na pomeriju kranjske občine. Če ta podjetja izkazujejo aktivno bilanco, se jim odmerja dosedanji davek in analogno s tem občinske doklade. V trenotku, ko so njih bilance pasivne, čeprav so še tako dobro zaposlena, so davkov oproščena. Po novem zakonu se bo sicer tudi od takih bilanc odmerjal 2°/0 davek od prometa. V zgoraj omenjenem dejstvu je torej velika opasnost zanašati se v preveliki meri na davčno zmožnost industrijskih podjetij in največ na njih davčno moč opirati občinsko posojilo. Oni, ki pravijo naj se občina zadolži, vsaj se mora iztisniti iz industrijskih po djetij po veliki večini vsa amortizacija za taka posojila, se igrajo z ognjem, ki lahko zajame vse one druge male davkoplačevalce, katerim bi s svojimi pretiranimi zahtevami po obdavčbi industrijskih podjetih, taki zagovorniki občinske zadolžitve ravno pomagati hoteli. Ne glede na to, da je v tekstilni, prav tako kakor v vsaki drugi industriji preokret dobre konjukture čez noč mogoč, obstoji tudi nevarnost, da ta industrija celo pri najboljši zaposlitvi pasivno dela ter radi nezdravih konkurenčnih razmer izkazuje upravičeno izgube. Mi govorimo to iz vidika poštenih fasij naprav davčnim oblastem, ne da bi morda hoteli kakorkoli zagovarjati nepoštene davčne prijave ali falsificirane bilance, s katerimi naj bi se davčna oblast le varala. Povdarjamo, da smo prepričani, da danes pri kontroli, ki jo vrši država nad posamezni podjetji kaj takega tudi več mogoče ne bi bilo. Poleg obstoječe industrije prihaja v Kranju v poštev še kakakih 380 malih in srednjih existenc, ki plačujejo direktni davek. To so trgovci, obrtniki in manjši industrijalci. Njih položaj je bistveno drugačen, kakor oni velike industrije. Večinoma so to ljudje, ki ne morejo delati bilance in voditi knjig v svrho dokazovanja svojih trditev napram davčnim oblastvom tako, kakor vodijo knjige velika industrijska podjetja. Od strani davčnih oblasti se torej njih zagovorom ne more toliko ustreči ali vsaj ne na enak način, kakor velikim podjetnikom. Njih davčna zmožnost se torej le bolj ocenjuje, kakor dokazuje. Zato ti mali davkoplačevalci vedno in vedno plačujejo davek tudi še tedaj, ko že sami vidijo da gospodarsko slabo gazijo. Navadno je mal podjetnik od davka oproščen šele tedaj ko pride že v konkurz čeprav so že vrabci na strehi čivkali, da je bil že davno insolventen. Velika industrija je v tem pogledu brez-dvoma na boljšem. Primerov za to imamo dovolj tu doma in tudi drugod. Vprašamo torej, ali smatra kdo za pametno zidati drage naprave, se za nje visoko zadolževati, amortizacijo za te dolgove pa utemeljevati tako, kakor bi jo po veliki večini in trajno nosila velika industrija. Vzemimo primer: občina bi se v dobi treh let zadolžila za D. 10,000 000 za izvedbo vseh investicij; po načrtih nekaterih velikopoteznih gospodarjev bi ta vsota kar velika ne bila. Obresti in amortizacija od te vsote pa bi stala letno najmanj Din 1.200.000. Prvo leto bi se to breme porazdelilo na industrijo in druge male davkoplačevalce direktne in indirektne (tu pridejo v poštev tudi doklade na špirituoze in drugo); drugo in tretje leto ali pa morda tudi pozneje bi iz kakršnihkoli razlogov velika industrija ne mogla več plačevati. Oproščena bi bila državnih davkov in doklad. Obrat bi se morda zelo skrčil ali pa celo zaprl, — na koga bi ta ogromna bremena padla potem če ne samo na malega, stalno tu bivajočega trgovca in obrtnika in posredno tudi na uradnika. Poleg vse te miztrije pa bi morala občina še skrbeti za prav vsled tega nezaposleno postalega delavca. Tako bi eno gorje rodilo drugo. Ne trdimo da je taka možnost na vidiku, gotovo pa je, da se mora računati z njo kadar se dela načrte investicij za bodočnost. Tu se mora vzeti v poštev oni varnostni koeficijent, ki predvideva možnost amortizacije občinskih dolgov tudi pri najmanjšem gospodarskem udejstvovanju kakega kraja, če se hoče obvarovati občino in občane pred velikopoteznimi posledicami površnih in preoptimističnih investicijskih načrtov. Program takih načrtov mora biti torej zgrajen strogo solidno in mora odgovarjati resničnim potrebam kakega kraja. Danes graditi za sivo bodočnost, za 50 ali celo 100 let naprej je brezdvomno še mnogo večji nesmisel kakor pase za toliko let naprej zadolževati. Zato veljaj edino zdravo načelo, da se naj gradi le kar je potrebno v sedanji dobi za 10 ali 20 let naprej in kar je le neobhodno potrebnega in za kar se dobro ve, da se bo zmoglo čimveč iz lastnih sredstev in to ob vsaki tudi slabi gospodarski konjunkturi. Danes niso časi hitrih porastov ko-njuktur, kakor so bili oni po vojni, ki naj bi se nikdar več ne vrnili. Danes živimo v časih, ko se vračamo, dasi tudi počasi, v solidne normalne čase in so vsi upi na inflacijo za resno mislečega človeka že davno skopneli. Pred leti smo slišali posebne vrste zagovornikov velikih občinskih investicij ki so svoje bolestne programe utemeljevali z najetjem visokih posojil, ki naj bi se jih potem občina znebila v kaki slučajno nastali inflaciji, to se pravi, da bi vrnila morda komaj eno desetino resnično prejete vrednosti. Če bi se moglo trajno tako gospodariti, bi to bilo seveda za gotove vrste ljudi najlažje in in najkomodneje. O tem ne dvomi nihče. Danes pa so se, mislimo, take sanje že v slehernem razblinile in ga ni več modrijana, ki bi svoje gospodarske programe utemeljeval s takimi načini amortizacije. Občinski investicijski programi morajo biti torej zgrajeni danes na samih trdnih številkah, na granitni podlagi od katere se v dobi mnogih let ne sme od-krhniti niti najmanjši kamniček, če nočemo, da ne bomo kleli njih velikopo-znosti in njenih očetov. Radi tega pa je pri sestavi takih konstrukcij treba najboljših ljudi brez ozira na volilno legitimacijo in je treba izključiti vse konjunk-turiste in vse one, ki mislijo, da se jim bo dobro godilo na tuje stroške, pa tudi vse one, ki računajo na tihem tako, da jih taka gospodarska, katastrofa kraja (Nadaljevanje razporeda ob sv. birmi) za zastavo sv. Janeza Evangelista. Možje in fantje zasedejo ves prostor pred hišami do trga pred rožnivensko cerkvijo. Pred rožnivensko cerkvijo se urede narodne noše — najprej moški za zastavo sv. Cirila in Metoda, za njimi ženske narodne noše. Na trgu od župne cerkve do Kušlana se najprej urede dekleta in žene za pungarškim banderom, za njimi dekliška in ženska Marijina družba, ki zasede prostor med Jezerškovo hišo do vrat rožnivenske cerkve za zastavo dekliške Marijine družbe. Ko Presvetli vzame v roko monštran-co, zazvone zvonovi rožnivenske cerkve in za njimi zvonovi župne cerkve in vsi zvonovi v župniji. Ko zazvone zvonovi rožnivenske cerkve, se prične pomikati čelo procesije in se uvrste v procesiji za otroci najprej možje in fantje, nato narodne noše, za njimi dekleta in žene, dekliška Marijina družba, nato ženska Marijina družba, Vincencijeva družba, pevci, duhovščina. Ker so mnogi izrazili željo, da bi se procesija pomikala tako, kakor na veliko soboto, se bo v slučaju lepega vremena tej želji ustreglo in pojde procesija do trga pred Staro pošto in se vrne nazaj po Glavnem trgu, ne krene pa v cerkveno ulico, ampak gre po Glavnem trgu v župno cerkev, kjer se vrše htanije Matere Božje in blagoslov z najsvetejšim. Okrog pol devetih do devetih priredi cerkveni moški pevski zbor podokni-co pred župniščern. Nedelja 16. septembra. Ob 445 polrkavanje vseh cerkva v župniji. Svete maše ob 5., 6., 7., 8. uri. Ob 9. uri slovesen vhod škofa v župno cerkev med slovesnim zvonenjem. Škof podeli odpustke, nato pridiga, sv. maša, po maši se uvrste birmanci po cerkvi. Prostor med klopmi v ladji in ob straneh cerkve naj drugi izpraznijo, da se napravi tam prostor za birmance in botre. Po birmi podele škof vsem birmancem svoj blagoslov, h kateremu povabi veliki zvon. Nato so v cerkvi molitve za umrle. Škof odidejo v slovesnem sprevodu iz cerkve v župnišče. Popoldan ob 3. uri slovesen sprevod Škofa v župno cerkev. Škofova pridiga, blagoslovitev križevega pota, molitev križevega pota, litanije Matere Božje, slovesen odhod škofa v župnišče med slovesnim zvonenjem. Ponedeljek 17. septembra. Ob 6. uri zjutraj škofova sv. maša. Ob 8. uri odidejo škof v osnovno šolo. Popoldne ob 3. uri je na Premskovem pred cerkvijo sprejem, nato v cerkvi blagoslov, škof odidejo v šolo na Premskovem. Torek 18. septembra je redna sv. maša ob pol 6. uri. Po tej maši ob 615 se škof med slovesnim zvonenjem odpeljejo k Sv. Joštu. Razsvetljava V soboto zvečer bo stolp župne cerkve razsvetljen z reflek- torji. Vse hišne posestnike in stanovalce na Glavnem trgu prosi župni urad, da razsvetle zvečer med prosijo svoja okna. Pri procesiji bo duhovščina svetila s svečami in tudi udeleženci procesije se naprošajo da v kolikor mogoče velikem številu prinesejo k procesiji sveče in svetijo med procesijo. Vse tovarne in obrate prosi župni urad, da zapro svoje obrate vsaj ob 5. uri popoldne, da se morejo uslužbenci udeležiti sprejema in procesije. Renovacija župne cerkve. Za letos določeni program je izvršen. Zadnje dni so obesili na stene reliefe križevega pota brez nepriličnih okvirjev. Podobe so osnažene, napisi na podstavkih so napravljeni v slogu, kakršnega imajo črke znamenitih župnijskih rokopisov iz 1. 1414. Na dve okni za velikim oltarjem sta bili obešeni dve svileni zavesi, kar je le provizorij, dokler ne pridejo nova okna. Vse klopi v župni cerkvi so prela-kirane. Stari svečniki so se prena-redili primerno sedanjemu nastavku pri oltarju. Znamenti relief: Jezus na Oljski gori - vrh glavnih vrat - je slikarski mojster Železnik osnažil in znova sestavil vse dele, ker je ves relief razbit v več kosov. Pod križev pot je bilo pritrjenih 12 malih pozlačenih križcev, ki značijo, da je cerkev posvečena. Razglednice župne cerkve. Žup-na cerkev v Kranju je založila umetniške razglednice, na katerih so naslikane freske iz stropa ; kasneje — morda že v nedeljo — bodo na razpolago razgled-n:ce s celotnim oltarjem in posamezne slike na vratcih tabernaklja. Razglednice bodo stale le 2 Din in se dobe po trafikah v Kranju. Grda razvada. Pred nekaj dnevi, ko je bil dobro postavljen novi oltar v župni cerkvi, se je že neki F. podpisal s polnim imenom s tintnim svinčnikom in letnico na belem ozadju oltarja. Treba je bilo z dletom odstraniti podpis. Naš pregovor pravi: »Kjer osel leži, tam dlako pusti«. To je silno grda razvada, da puščajo ljudje s svojimi podpisi po cerkvah, za oltarjem in drugod sledove svoje nekulture. Da se v bodoče zopet kaj takega ne pripeti, je bilo treba prez-biterij zapreti in je sedaj zabranjen dostop v prezbirerij, razen v spremstvu duhovščine. Botri in botrice! Najcenejše in najlepše slike vam delam v vseh barvah in velikostih. V ateljeju bom slikal ves dan. Pridite in prepričali se boste, da domačinom lahko zaupate. Najbolje vas bo postregel Edo Kramaršič fotograf — KRANJ — Roženvenska 64 Stev. 33 »GORENJEC« Stran 3 v katerem nemoteno žive, ne bo mogla doseči, ker bi itak lahko pravočasno pobegnili drugam. Kdor ima korajžo zahtevati uresničenje svojih načrtov, mora imeti tudi korajžo vztrajati ob njih ob vsaki priliki, dobro in slabi ter prevzeti napram javnosti popolno odgovornost, če jo tudi zakon ne zahteva. Kot mož je moralno dolžan odgovora za vsako delo, ki ga je na račun drugih opravil. Kdor se zaveda te svoje dolžnosti, bo pri sestavi načrtov drugače previden^ kakor so bili previdni oni, ki niso vedeli nobene meje, ko so sestavljali kopališke načrte. Kjerkoli se ne dela po obrazloženih primerih, tam je čisto naravno, da mora preje ali sleje pričeti pokati na vseh koncih in krajih. V Sloveniji sami imamo za to dovolj jasnih primerov. Komur niso znani, smo pripravljeni mu jih citirati. Oni, ki mislijo, da je prišla industrija zato v Kranj, da bo konkurirala med seboj in meščanstvom, kako bi Kranj bolje modernizirala, se silno motijo. Dala bo, kar bo dati morala in kar bo dati mogla, dajala pa bo samo tako dolgo, dokler bo sama kaj dobivala iz jugoslovenskega konzumenta. Čim bo pa videla, da se nje lastne investicije ne obrestujejo in da je več let zaporedoma pasivnih, bo prav kmalu obrnila svoja jadra ter nas zapustila z vsemi katastrofalnimi posledicami — in onim starim, malim kranjskim eksistencam bodo potem pripadla bremena iz investicij v dobi industrijske konjunkture. Naravno je torej, da moramo pri sestavi občinskih investicijskih programov vzeti industrijo zelo previdno v račun, kajti prvo mesto za prispevke k občinskim investicijam bo ostalo slej ko prej malemu davkoplačevalcu kot stalnemu prebivalcu v občini. Zatorej caveant consules! Nič prenagljenih računov, še manj pa obljub. Samo štednja in štednja ter delo iz lastnih sredstev. Bolje je, da občina 10 let varčuje in prihrani za investicije potrebni denar ter ga zbira v dobi industrijske konjunkture, da potem zida z lastnim denarjem, kolikor mogoče brez dolga, kakor pa da dela dolg v naprej v prepričanju, da bo imela tukajšnja industrija še krasne čase in se bo amortiziral dolg kar sam od sebe, brez žrtev za celokupno meščanstvo. Taka pesem o bodočnosti je ne samo silno nevarna, temveč pomeni za današnje čase, ko skoro nikjer na svetu ni absolutne sigurnosti, naravnost samomorilsko početje. Mi hočemo in bomo zahtevali samo realne načrte, z pričakovanji bodoče konjunkture pa ne bomo pustili operirati pod nobenim pogojem, ker odkrito rečeno, na nje prav nič ne damo 1 O posameznih investicijah pa prihodnjič! Sckolski glasnik o izstopanja lz Sokola Pod naslovom »Misli o nekem našem splošnem problemu« poroča imenovani list v št. 36 v zvezi z izstopom br. dr. Lazarja Cara med drugim sledeče: Brat- dr. Lazar Car je izstopil iz so-kolskih vrst. On to navadno utemeljuje s svojo visoko starostjo. No pa tu je še nekaj. More se smatrati, da novo jugo-slovensko Sokolstvo, t. j. Sokolstvo Kraljevine Jugoslavije, ni ono, kar je bilo naše Sokolstvo preje. Ne samo da ni tako, ampak ni niti postalo na čisto svoboden in totalno demokratski način. Ne samo to, ampak da je to današnje Sokolstvo deloma tudi defektno (tudi to se more misliti), ni popolnoma jedrnato in dograjeno zdravo. Resnica, niti prejšnje staro naše Sokolstvo ni bilo do podrobnosti dograjeno (odabrano). Ali ono je bilo vsaj svobodno in demokratično. Ko je vse tako, ne more biti danes nihče nasprotnik Sokolstva, ali se desinteresi-rati, odmikati na stran in puščati, da se razvijajo stvari, kakor se hočejo. To ni nobena jezica ali osebna užaljenost, ampak se reče: da brez posameznika, pa naj bo še tako sposoben, more biti in mora biti. In težko nam, če tako ni. Generalni in splošni je ta problem že zato, ker ni osamljen. Je še dobrih sokolskih bratov, kateri se tako drže in kateri približno tako utegnejo misliti. Tudi ti so se kot brat Car desinteresi-rali in izstopili. No, razen te izgube, izražene bolj v številki, je problem generalni in splošni tudi po notranji vrednosti in po vsebini, idejno in ideološko. Niti brat Car niti njemu slični in enaki niso v Sokolstvu skorojeviči niti prišleki (došljaci). Zlasti brat Car je prebil v Sokolstvu več desetletij. Za ta čas ni bil on navadni pasivni član, ampak je bil dolgo časa starešina, tedaj se je nahajal na zelo odgovornem mestu. Ne le formalno kot nekaki papirnati starosta, ampak je bil in tudi moral biti idejni delavec, ustvarjal in gradil je na Sokolstvu, pred vsem hrvaškem, v veliki meri na slovenskem, a deloma tudi na jugoslovanskem. Prav zato se sme reči, da je današnje Sokolstvo neprekinjeno nadaljevanje tega aktivnega dela in delovanja tudi brata Cara. Sedaj je on izstopil 1 Če eleminiramo njegovo visoko starost, bi on imel ali mogel imeti prav, da izstopi samo v dveh slučajih: da je ali Sokolstvo tako zavarovano in zagotovljeno, da se lahko povesijo roke — ali je pa Sokolstvo totalno propadlo in mu ni več zdravila. Ta in tako obrazložena pravica izstopa je samo eden predpogoj. Nekdo more izstopiti iz teh razlogov, drugi ne bi izstopil, ampak bi nasprotno vzdržal. Ugotovimo ta izstop iz sokolskih vrst kot dejstvo. Eto, ta izstop, to umikanje formalno in načelno, je naš generalni problem. Ne samo sokolski, ampak splošno nacionalni. Mi smatramo to izstopanje naših dobrih in poštenih sil kot splošni simptom življenja. Morda danes ne več tako kot pred nekaj leti, ali tu je. Naši dobri in močni posamezniki se radi postavijo ob stran, izmikajo se, izgubljajo se, ne iščejo sebi sličnih in enakih, prekinjajo vrsto tako v Sokolstvu, kakor tudi na drugih področjih pozitivnega in konstruktivnega narodnega dela. Zakaj se tako dogaja? Urjič Popravek Čisto jugoslovensko nacionalistični dnevnik V petek so osnovali v Ljubljani prijatelji g. bana in g. Puclja novo zadrugo »Narodna prosveta«. Ta zadruga namerava izdajati v Ljubljani nov dnevnik kot glasilo te skupine v smislu programa sedanje vladne stranke. Torej nov nacionalni list-dnevnik in za katerega se sedaj naglasa, da bo zastopal »čisto politiko jugoslovenskega nacionalizma«. Sestanka so se udeležili bivši minister Pucelj, ban dr. Marušič, senatorji dr. Ravnihar, dr. Rožič, dr. Gregorin, dalje poslanci Dermelj, Koman, Mravlje, Krej-či. Seveda so bili prisotni tudi banski svetniki in še drugi prijatelji g. Puclja in bana. Okrožnico samo za ustanovitev zadruge pa so podpisali še drugi znani politiki. Jutro' se radi tega novega lista seveda zelo razburja in za njim še tudi drugi listi, ki so usmerjeni po isti ideologiji. Mi pa ta list pozdravljamo, da bomo vendar enkiat videli, kakšen je le čisti jugoslovenski nacionalizem v nasprotju z »Jutrovim«. Predsedstvo mestne občine Tržič nam je poslalo dne 30. avgusta 1934 pod štev. 2818/3 naslednji dopis: V številki 29. lista »Gorenjec« ddto. Kranj 18. VIII. 1934 ste na tretji strani v stolpcu 3 in 4 objavili članek pod zbirnim naslovom »Tržič« in več podnaslovi ter Vam z ozirom na članek s podnaslovi »Licitacija poštne vožnje« in »Vprašanje vodarine« v smislu čl. 26. z. o. t. pošilja predsedstvo Mestne občine Tržič naslednji URADNI POPRAVEK: Ni res, da bi bilo županstvo pozabilo pritrditi razglas o licitaciji poštne vožnje na uradni deski, marveč je županstvo po svojem organu dalo ta razglas na uradni deski redno objaviti. Ni res, da bi se bilo posestvo soproge g. Lončarja potrdilo s kočljivim uradnim potrdilom, marveč st je potrdilo z rednim uradnim potrdilom. Ni res. da se med Tržičani šušlja, da na mestnem magistratu ni vse v najlepšem redu, marveč je res, da ni uradno znano nobeno šušljanje. Tudi ni res, da so stranke dobile opomine za voda-rino za leto naprej, ali da so se terjali ljudje, ki imajo vodarino že plačano za tekoče leto, niti, da bi se bila zahtevala vodarina za leto 1935, marveč je nasprotno res, da so se tirjali zaostanki dolžne vodarine in opominske stroške, ker je to bilo upravičeno plačilo za vodarino za prvo tromesečje za leto 1934 in plačilo vodarine za proračunsko leto od 1. IV. 1934 do 31. III. 1935. Pri vsakem dolžniku se je točno evidentiral znesek, katerega res dolguje In za čas, za katerega dolguje. Končno ni res, da bi se bila vršila na hitrem neka revizija, ki bi bila ugotovila razne nerednosti v občinski pisarni, marveč ni bilo nobene revizije in se niso ugotovile nobene nerednosti. Delovodja: Predsednik občine: Japelj 1. r. Fran Globočnik 1. r, Občina Tržič, srez kranjski. Z ozirom na določbe tiskovnega zakona smo dolžni objaviti ta uradni popravek. Javnosti pa smo dolžni pojasniti naše članke, ki jih popravlja predsedstvo mestne občine Tržič. Zvedeli smo, da je g. Janžckovič Franjo, višji svetnik . poštne uprave povedal, da mestna občina Tržič ni nabila na uradno desko razglasa o licitaciji poštne vožnje Tržič—kolodvor za leto 1933/34. Če je to ugotovil sam na občinskem uradu ali če je to posnel iz pritožbe soproge g. Lončarja, nam ni znano. Mestna občina Tržič je dne 25. IX. 1933 uradno potrdila, da je soproga g. Lončarja lastnica travnikov in gozdov v Begunjah na Gorenjskem. To uradno potrdilo je podpisal g. predsednik občine Globočnik Franc in ga opremil z občinskim pečatom. Iz zemljiške knjige okrajnega sodišča v Radovljici pa je razvidno, da je Perko Ivanka, poročena Lončar, to je soproga g. Lončarja, prodala že dne 26. IV. 1932 svoje zemljišče vi. št. 219 k. o. Begunje Janežiču Antonu ter da po tem dnevu, zlasti pa ne dne 25. IX. 1933 ni imela nobenih travnikov in gozdov v Begunjah na Gorenjskem. Mestna občina Tržič ni vodila predpisanih blagajniških knjig od 15. oktobra 1933 do približno sredine maja 1934. Uprava banovinske bolnice v Ljubljani je potom finančne kontrole v Tržiču hotela iztirjati bolniške stroške od raznih strank. Stranke pa so se finančni kontroli izkazale s potrdili mestne občine Tržič, da so že stroške plačale pri mestni občini. Finančna kontrola je nato pri mestni upravi ugotovila, da so bili stroški pobrani, da pa občina teh stroškov ni nakazala banovinski bolnici. Finančna kontrola se je zaman trudila, da bi ugotovila, če je plačan uslužbenski davek. Radi neplačila prispevkov okrožnemu uradu in pokojninskemu zavodu je bila zarubljena celo pisarniška oprava mestne občine Tržič. Dne 17. maja 1934 sta vršila g. sreski načelnik dr. Ogrin in šef davčne uprave g. Prudič revizijo v pisarni občinske uprave v Tržiču ter je šef davčne uprave g. Prudič ugotovil, da od 15. oktobra 1933 ni bila vknjižena v blagajniške knjige niti ena postavka. Blagajnik g. Kališnik se ni mogel z ničemer opravičiti. Pomožne blagajniške knjige pa so bile še v omotu, v kakršnem jih je poslala kraljevska banska uprava. Pri tej priliki se je sestavil tudi zapisnik, ki se je predložil kraljevski banski upravi v Ljubljani. Uslužbenstvo občinske uprave je bilo pozneje prisiljeno, da je sporočilo kraljevski banski upravi, da ne more prevzeti odgovornosti za občinsko blagajno, dokler kraljevska banska uprava ne razreši blagajnika njegovih dolžnosti. Nate se je vršila tudi revizija občinske uprave po zastopnikih kraljevske banske uprave. Posamezni interesenti so nam povedali, da je občinska uprava običajno pobirala vodarino za nazaj, ker pač ne morejo stranke vedeti, koliko časa bodo vodo rabile. V nasprotju s tem običajem je občinska uprava radi pomanjkanja denarja za redno poslovanje terjala vodarino tudi za čas do 31. marca 1935. Znana pa je tudi pomota občinske uprave, da je terjala vodarino za drugi kvar-tal od stranke, ki je drugi kvartal že plačala. O vseh teh stvareh se je po Tržiču šušljalo. Spomin smrti. Za pokojnim profesorjem A. Sušnikom, bivšim ministrom, je bilo cerkveno opravilo tudi v Tržiču, dne 10. t. m. kot 30 dan smrti. Umrla Je Liza Pretner. To je bila pravi tip še starih, originalnih Tržičanov po govoru in po značaju. Bila je dobro znana in povsod priljubljena. Vodila je čevljarsko obrt po svojem pokojnem možu. Sedaj pa počivata skupaj na pokopališču. Zapustila je dve hčeri in več vnukov. Svojcem naše iskreno sožalje. Ona pa naj počiva v miru. Licitacija za dovoz pošte na kolodvor se je vršila v ponedeljek 10. t. m. Zanimanje za to je bilo veliko. Kot najnižji ponudnik je bil Jeglič Blaž, mesar v Tržiču. Meje nemškega vpliva »Slovenec« je nedavno prinesel zanimiv zemljevid, s katerim je jasno pokazal, kaj zasleduje sodobna Nemčija na naših tleh. Po tej nemški zamisli spada v sestav nemškega ozemlja poleg Štajerske in velikega dela Dolenjske tudi ves radovljiški okraj in morda še kaj več. Mi smo »Slovencu« hvaležni, da je priobčil ta nemški zemljevid in tako na mah presekal nemškim hitlerjevcem in našim zaljubljencem v fašizme in hitle-rizme ljubkovanje. Ne verjamemo, da bi naši tako vneti nacionalisti še smeli sko-roda javno med nami propagirati nekako zavezništvo s hitlerjevci in tako ustvarjati na račun slovenskega življa nekak mednarodni fašizem. Rešitev Slovencev je le v demokraciji, kjer je edino podano jamstvo, da nas ne bi v zavezništvu s fašisti prodali kdaj naši »nacionalisti«, ki so tudi fašističnega kova. Če je pa med Slovenci še kak simpatizer do fflh-rerjev, ga bomo morali že še tega odvaditi tudi za naše ožje razmere. Preporod našega Igranja Z zadovoljstvom se ob koncu svojega prvega poslovnega leta ozira na svoje delo naša .Založba ljudskih iger'. V nekaj dneh izide zadnja (9.-10.) številka njenega mesečnika „Ljud skega odra". Ta list je pod docela novimi vidiki rešil kot prvi pri nas najvažnejša načelna vprašanja našega igranja: nujnost in upravičenost katoliškega teatra, pokazal je izvor vsega modernega teatra — duhovno velikonočno igro, nove oblike je naznačil z delavsko igro, opozoril je na edini pristni način ljudske igre -— igro pod milim nebom, teoretično in praktično je dal navodiia za preureditev naših Domov in odrov, v zadnji številki pa bo pokazal na sodobno preoblikovanje naših proslav. V »Ljudskih igrah« sta izšli dve igri, ki pomenita odlično kulturno dejanje: najstarejša ohranjena slovenska igra, škofjeloški rokopis iz 1721 kot »Slovenski pasijon«, in druga najstarejša ohranjena pristna ljudska slovenska igra, Andreja Šusterja Drabosnjaka »Igra o izgubljenem sinu« Kot naslednji zvezek (7.) pa sta izšli »Dve duhovni igri«, ki sta doživeli že v rokopisu veliko število predstav, zlasti na raznih akademijah (Anima, Theophi-lus). Kot prvi zvezek »Priročnikov za ljudske odre" pa izide v najkrajšem času Kuretova knjiga .Pravi ljudski oder", ki bo podala idejne temelje gibanju za novo katoliško igranje na Slovenskem. Ta knjiga spada še med redna izdanja za sedanje poslovno leto. — Na novo poslovno leto, ki se bo začelo 1. oktobra, se pripravlja »Založba ljudskih iger« z obširno propagandno akcijo. Izdala je lične lepake (ki so izdelek tiskarne našega Tiskovnega društva), ki bodo po vsej Sloveniji dramili naše igralske družine. — V noveTn puslovnem letu bo »Ljudski oder« obširnejši in bogatejši po vsebini ter lepši Ipa-ojartmL-Eostel bo reprezentančna revija naših ljudskih odrov in neobhodno potreben ne je sleherni naši igralski družini, ampak tudi vsaki igravki in igravcu. Gena feo- zato nekoliko višja (Din 30 letno in deset številk po 16 strani). Redna izdanja pa bodo obsegala mesečnik »Ljudski oder" in štiri knjige z najmanj štirimi igrami (6V11. zv. »Ljudskih Jger«). Med igrami bo adventna igra M. Salamonove »Vrata*- (v prevodu Jožeta Vovka), dalje Andreja Šusterja Drabosnjaka »Božična-tri-kralievska igra" (v priredbi N. Kureta in z glasbenim delom prof. M. Tomca), dalje najbrž svetovno znana francoska farsa o advokatu Pathelinu iz 15. stoletja, kot mBurka o jezičnem dohtarju", in ena slovenska izvirna igra. Za doplačilo bo najbrž izšla neka socialna (delavska) igra. Redna izdanja bodo veljala tudi še letos skupaj Din fcO,, — xXsqt\ npvo zbirkp bo »Založba« začela izdajati »Proslave«. Pripravljen je rokopis za prvi zvezek (Adventna proslava) in 2. zvezek (Miklavževo, spored za odrasle in spored za otroke, vsak spored obsega igro in nastop Miklavža). Prvi zvezek bo veljal Din 5, dtugi Din 20 za naročnike rednih izdanj. Izšel bo pa vsak le tedaj, če se prijavi zadostno število interesentov. »Proslave« za sleherno priliko v letu se pripravljajo. — Ned »Priročniki« se pripravlja knjiga o farnem odru, knjiga o Gašperčkovem lutkovnem odru itd. Te knjige bodo izšle, ko bodo rokopisi pripravljeni za tisk in ko se bo izvedla zanje subskripcija. — Vidimo torej, da se je po osmih mesecih obstoja naša »Za«, iožba ljudskih iger tako razmahnila, da smo lahko veseli in polni upov za bodočnost. Na nas Je sedaj, da z naročanjem to velepomembno podvzetje, ki je začelo svoje delo in ga vrši z blagoslo- vom našega prevzv. nadpastirja in z odo-brenjem vodstev naše KA, podpremo! Naj se res uresniči želja »Založbe«: vsaka slovenska fara mora imet! vsaj en izvod izdanj .Založbe ljudskih iger", vsaka slovenska igravka, vsak slovenski igravec pa morata imeti vsaj svoje glasilo .Ljudski oder"! Torte fine in bonbone, črno kavo, vroči čaj, čokolado, belo kavo — vse dobiš za mal denar. Mohor Tone, Kranj. Interpelaolie! G. Jeglič je pred zadnjo občinsko sejo vložil sledeče interpelacije na g. žu pana. Kako je g. župan odgovoril bomo poročali prihodnjič. Vloga se glasi: Gospod predsednik občine Kranj. Podpisani stavljam sledeča vprašanja, za katere prosim takojšnega odgovora : 1. ) koliko znašajo dosedanji izdatki za kopališče in koliko je še dolga na kupnini za tozadevno zemljišče. 2. ) Na podlagi katerega sklepa in v kake svrhe so postavljali mestni delavci cvetličnjak vrtnarju g. Ažmanu. 3. ) Na podlagi katerega sklepa se je uvedla pred 14 dnevi nova praksa pri pobiranju davščine na blagovni promet. 4. Koliko znaša prebitek občinskih dohodkov v prvem četrtletju 1934, to je za čas od 1. januarja do 30. marca 1934 in nadalje za čas od 1. IV. 1934 do 30. VI. 1934? 5. ) Zakaj se še do danes ni občinska uprava odločila, da izdela poslovni red za občinske seje (pravilnik), čeprav bi to morala že davno storiti? Kranj, dne 5. septembra 1934. (.s Jegjtič Rudolf 1. r. Občinski odbornik K vprašanju plačevanja trošarine Banska uprava je poslala kranjski občini odlok 11 No 8816-5 z dne 25. 8. 1934. v katerem pravi med drugim do-slovno sledeče: »Popolnoma nov položaj pa je nastal z uveljavljanjem novega zakona 6 občinah. Po § 147 cit. zakona so ostali po starih predpisih odobreni proračuni v veljavi do pričetka novega proračunskega leta po citiranem zakonu in po načelu dvanajstin, t. j. do 31. marca 1934, Po § 148 z. o. pa veljajo stari predpisi o občinskih davščinah, kakor tudi občinske naredbe, kolikor ne nasprotujejo določilom z. o., tako dolgo, dokler se ne izmenjajo na način, določen s tem zakonom. Po § 95 z. o. smejo uvajati občine za kritje svojih potreb poleg doklad k državnim neposrednim davkom še občinske posredne davke — trošarine in takse. Te dve vrsti občinskih posrednih davkov navaja zakon taksativno, iz Česar sledi, da je uvajanje kakšnih drugih posrednih davkov po občini izključeno. Davščina na blagovni promet je prometna davščina ter je nje pobiranje po občinah; za katere velja zakon z dne 14. marca 1933, nedopustno. Občini naročam, da naredbo glede pobiranja te davščine s sklepom občinskega odbora v smisla § 14$ zakona o občinah Čim prej spremeni v tem smislu, da bo obremenjen le konsum v občini in da bo blagovni promet te davščine prost« Hišašt.69vKranju obstoječa iz 4 sob, pritiklin, vrta in ma-gazina, pripravnega za obrt ali trgovino, se odda v najem a 1. oktobrom 1934. Naslov v upravi Gorenjca. Tedenske ncoice Kranf Vprašanje na »rdeče* Ker .Gorenjca" na neslan način napadajo rdeči v »Delavski politiki«, vprašamo, kam bo šel denar, ki ga neki rdeči general dobi od ca 500 nameščencev po 500 Din kot nagrado za posredovanje. Skupina poselske zveze v Kranju javlja, da ima svoj redni sestanek v nedeljo dne 23. septembra ob 4. uri popoldne v Delavskem domu. »Krožek prijateljev Francije" v Kranju je že začel s pripravami za novo poslovno leto. Vršili se bodo spet trije tečaji francoskega jezika (začetniški, nadaljevalni in konverzacijski). Tečaji se bodo začeli 1. oktobra. Knjižnica Krožka se nahaja v gimnaziji. Odprta je vsako sredo od pol sedmih do pol osmih, revije in časopisi pa bodo poleg tega na razpolago še ob sobotah od šestih do pol osmih zvečer. V kratkem se bo začela pobirati članarina. Pozivamo kranjsko meščanstvo, naj v obilnem številu pristopa h Krožku, ki v našem mestu vrši velevažno poslanstvo našega kulturnega zbližanja s Fracijo. Velikodušen dar. Ob priliki svoje petdesel letnice je daroval g. Maks Fock, tovarnar v Kranju, Din 10.000 — za sirotišče v Marijanišču v Kranju. Želimo, da bi ta velikodušen zgled našel še kaj posnemalcev v Kranju, ker je sirotišnica v Marijanišču vsekakor najbolj potrebna podpore. Mnogo rajši... nego čisto mleko pije deca Kathreiner Kneippovo sladno kavo s pravim .Franckom". — Zdrava, hranljiva in okusna! ' ... ... Cerklje Zanimiva proslava državne ga praznika. Vsakemu zavednemu državljanu je znano, da se vsako leto 6. septembra praznuje državni praznik kot rojstni dan kraljeviča Petra redno s slovesno službo božjo v cerkvi, katere se poleg šolske mladine z učiteljstvom udeleže tudi vsi javni funkcionarji. Letos pa je bilo pri nas v tem pogledu malo spremembe. G. katehet, čeprav hudo bolan, je vstal, da izpolni kot navadno svojo poklicno in državljansko dolžnost. Toda mladine z učiteljstvom od nikoder, ne javnih funcionarjev. Cerkovnik je hitro na cesti nabral sedem otrok, potem sta prišla še predstavnika orožništva, banov, zdravnik in dve dami, toda cerkev radi mnogih kotov in kotičkov kljub temu ni bila polna. Kdo je zakrivil to omalovaževanje državnega praznika, se nekateri vprašujejo. Da se je Zgraditev kopališča preložila na bodočnost, pa menijo mnogi, da je kar prav, namreč za slučaj občinskih volitev. Ko od sedaj naprej ne bo nihče več verjel v občinske obljube o vodovodu, o banovin:ki cesti na Šen-turško goro in o hotelu tam na vrhu,, bo še vedno ostala obljuba o modernem kopališču in stranišču. V sredo je odšel na svojo službo v Ljubljano g. profesor A. Kalan, ki je v Cerkljah preživel že nad dve leti neprostovoljnih počitnic. Preddoor Gledališko in pevsko društva pripravlja za 30. septembra za otvoritev sezone Benkovo romantično igro »Stra-homir«. — V nedeljo dne 23. t. m. pa priredi izlet k sv. Trojici nad Cirknico. Prečifajte de kraja! ■: > : r '.it Ali je to mogoče ? Platno neobeljeno m Din 4-75, 5*75 ''Selo platno Din 5-25. 6-25 Sifon Din 8 50, 10*50 Post platno 150 cm, Din 15 60, 18-50 Platno za kapne 180 cm Din 25.50 Tiskovina za predpasnike Din 6-— Blago za moške srajce Din 5-75 Crepe de Chine v 30 različnih barvah samo Din 28* Rjuhe flaiiejajtjej)ln 25, 39, 45 Velika izbira toplih žakard rjuh in kocev. Klotaste odeje v vseh cenah Vzorčasta flanela Din 6*25 Boljše vrste flanela Din 7*— Glatka flanela v 20 razi. bar. 8*75 Najf. enobarvna flanela Din 12 Topli barhent 100 raz. vzor. Dtn 12 Vzorčasta flanela za damsko In otroško perilo Din 12 Moderno karirasto blago za damske obleke Din 19 .Freskolin* specialno blago za dam. obleke v 10 razi. bar. Din 32 rn fitiu Volneno moderno križasto blago za dam. obl. Din 24, 26, 28, 30 riajmddernjših vzorcev blaga za damske zimske IU V) \MW»OO0MOI o««««oooo \\Najlepši in Unajtrajnejši \ 1 spomin na birmo je lepa slika, ki Vam jo napravi fotoateljeJANKO KRAMAR j v Kranju na Glavnem trgu j (v hiši trgovine Sajovic) $ •••••S Botri In botrice, kupujte le pri naših ¡nserenfih S Stran 6 ================== Lepo priznanje gorenjski praSICereJI Pred nekaj tedni se je zgiasii pri posestniku Brodarju v Hrastju ekonom veleposestva Kontič (Okop) iz Indjije pri Beigradu. Prišel je, da za veleposestvo nabavi plemenske mrjasce. Kupil jih je pri Brodarju že tretjič ter ob tej priliki izrekel o naši prašičjereji sledečo sodbo: »Nikdar vam ne bom mogel biti dovolj hvaležen za pošiljatev prvega plemenskega mrjasca, katerega ste mi poslali že pred 3 leti. Izborno se mi je ponašal v vseh ozirih, posebno zdrav in rentabilen pa je njegov rod. Ko sem prvi vagon prašičev tega rodu poslal na Dunaj, smo že v par dneh prejeli pohvalno pismo, da imajo izvrstno okusno meso, zadovoljivo mast in da prosijo samo še takih eksemplarjev. Tudi še sedaj vedno dobivamo pohvale o kvaliteti. — Lansko leto, pravi ekonom, so vsi plemenski mrjasci oboleli za kugo ter po večini poginili; vaš je bil med njimi, ko so po-ginjali in bil edini, ki ni obolel. Dokaz, kako odporni in zdravi so ti prašiči. Dokler boste imeli take prašiče, sem jaz vaš stalni odjemalec. — Vi niti ne znate dovolj ceniti vaših prašičev in sem to dopovedoval tudi vašim merodajnim čs-vo-.-r'4>> oomembnost tudi i. ^:--.'X Vi,I?.mm in s tem ;;.;.*,.;>. «K? juj bi fa&t * bOflk«li ft»k f;.;»^--/. v i&fttotjl C''-.1'^- Uc'f g-.,* :;?:••?!?^-c? je več parcel gozda, njiv in Pfrttve se pri Legatu, Naklo. r%J ..-I- L/r|>, ------- Važno Ker je letos fižol vsted f>A. -Ah\^ deževja postal rjav in plesniv ;c» :V; t:1 tak za eksport nemogoč in se pos«J mandalona in prepeličarja natančno z roko mora prebrati in odstraniti vsa rjava zrna. Zadruge in trgovci bodo od danes naprej prevzeli samo prebrano blago, zato je v interesu vsakega delavca, da fižol prebore, ker se bo vsakega drugega zavrnilo. Žito: Za pšenico je tendenca živahnejša. Mlini so ceno moki zopet nekoliko zvišali in notira danes najboljša znamka Din 260 - do Din 265'- franko Kranj. Trganje koruze se je pričelo ter bo letos kvalitativno mnogo boljša in če bo vreme še v naprej ugodno, bo kmalu suha. Krompir: Po belem krompirju je nekoliko povpraševanja, vendar so cene zelo nizke. Za slov. rožnik sploh ni povpraševanja, ker ga je v Bariatu in Srbiji zelo dosti in sicer se dobi po 25 do 30 para za kg. Zelje: Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, Belgra-1, sporoča kmetijski okrajni zadrugi v Kranju, da je ukinitev kliringa za zelje popolnoma nemogoča. Pač pa je zavod interveniral pri prometnem ministerstvu, da se bo znižala voznina za zelje, ki je namenjeno za izvoz. Upamo, da se bo to doseglo preden bo zelje na poljih zgnilo. Fižol: Cene so nespremenjeue. Veliko povpraševanje je še vedno po rib-ničanu ter se bo s 1 oktobrom povpraševanje po tej vrsti fižola še povečalo. Mandalon je precej rjav in plesniv ter imajo vsled tega izvozne firme v inozemstvu že neprijetnosti. 6f« najbolisi ceni. Priporoča Košir josip S po nizki i mlin a Lo„, T a Moderno tiskarsko pod-;etje, specialno urejeno za izdelavo raznovrstnih letakov, reklamnih tiskovin in plakatov v eno in večbarvnem tisku po najmodernejših načrtih. Vsa v stroko spadajoča dela izvršujemo točno in poceni. iskarna Tisk. društva i Kranju Botri 1 Botrice! Najelegantnejše čevlje za vas in za vaše birmance dobite najceneje le pri tvrdki Fr. Strniša, Kranj Preden se odločite za nakup, pridite in prepričajte se o ceni in kvaliteti! Vsakovrstne deželne pridelke kupuje in prodaja po najugodnejših cenah Franc Gorjanc Kranj POZOR! Albin Jazbec Kranj Najcenejši nakup iz-gotovljenih oblek. — Cene brez konkurence. - Pripravite se na deževne dni. Ne pustite, da bi otroci prišli premočeni v šolo I Za mal denar kupite pri meni nepremočlji-vi HUBERTUS plašč za deco, dame in gospode. Najprimernejša darila za birmance po zelo nizkih cenah kakor ure, verižice, uhane, zapestnice itd. dobite pri urarju vanu Vidmarju Kranj, Glavni trg (nasproti rotovža) Popravila ur, zlatnine, srebrnine in optike točno in solidno. Kupujem staro zlato in srebro po najvišjih dnevnih cenah. POZOR t Velika jesenska prodaja! Naše reklamne cenel Bela kotenina Din 550 dalje Barhant za obleke od Din 8*— dalje Flanele od Din 6 50 dalje Flanelaste rjuhe od Din 25-— dalje Za moške srajce od Din 6-— dalje Za moške obleke od Din 25'— dalje Za prepasnike od Din 6.50 dalje Za moške suknje double D 60 — dalje Za rjuhe 150 cm od Din 1250 dalje Za žen. moderne plašče D 30—- dalje Prvovrstne klotaste odeje domačega dela samo Din 95*—. Največja izbira za moške obleke, moške suknje in damske plašče. Preden se boste odločili za nakup blaga, pridite v našo trgovino ter se osebno prepričajte o naših najnižjih cenah na Gorenjskem. — Ženini in neveste, krojači in šivilje poseben popust. Vaši naklonjenosti se priporoča " ^iilakt. zaloga Logar & Kalan „žik Srečko Vidmar - KRANJ 'I® od svojih članov vsako množino lepega suhega fižola ribničana in mandalona in plačamo po najvišjih dnevnih cenah. - Kmetje, včlanite se čimprej 1 Kmetijska okrajna zadruga u Kranju Štedilniki KOVINA d. z o. z. - železnina Kranj Štev. 33 »GORENJEC« Stran 7 Jeglič Rudolf I K R A n J Icamnosešt vo in kiparstvo Kamnoscštvo za marmor in granit s strojnim obratom, stavbno ka-mnoseštvo in kiparstvo, spomeniki, grobnice. Plošče za oprave iz raznih vrst marmoTja, plošče za eiek-trične inštalacije. Umetni kamen, cementni izdelki, stopnice, cevi, graniti, plošče iz raznih vrst granita. Načrti, proračuni. NAGROBNI SPOMENIKI po najnižjih cenah. Prebarvanje oblek za zimo strokovno in poceni Josip Koliaš in sinova,Kranj Savsko predm. 38 Knjigarna ..Ilirija" Kranj, Glavni trg se priporoča za nakup &c>I*tkiti kniig in drugih potrebščin. N i : k e cenel Solidna postrežbal Usnjarske in čevljarska zadruga Runo' r. ? 0.3. v Jr^iču priporoča sledeče lastne in zato najcenejše izdelke: ovčine v raznih barvah, kocine za pletene sandale usnje za površnike, boks, šovro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas! birmo Popravila torbe. Cene zmerne. dobite venčke, šopke, pajčolane, molitvenike, rožne vence, nogavice, rokavice, žensko in moško perilo, dežnike in torbice vseh vrst lastnega izdelka po najnovejši modi, dalje aktovke, nahrbtnike samo pri M- Kanduč, Kranj Za birmo a dobite najfinejše sveže pecivo, torte, dezerte. prvovrstni sladoled ter raznovrstne bonbone lastnega izdelka v slaščičarni Mohor, Kranj iss smo Vam pripravili blaga za različnih moških oblek katerega Vam zaradi ugodnega nakupa nudimo po reklamnih cenah Polvolneni kamgarni za moške obleke, m samo Din 55 Moderni vzorčasti kamgarni m Din 90, 100, 115, 123. Čisto volneni kamgarni, težka kvaliteta Din 140, 150, 160, 170 Originalni angleški kamgarni m Din 220, 250, 310. Čisto volneni štofi za moške športne obleke Din 100, 110, 125 Polvolneni štoii za moške športne obleke in hlače Din 48, 66 Blago za moške in fantovske obleke Din 25, 29, 33, 38 Ševjoti za črne in modre moške obleke Din 55, 75 Kamgarni za črne in modre moške obleke Din 85, 100, 125, 150 Originalni angleški kamgarni m Din 180—230 Modro sukno za železničarske obleke m Din 83, 75, 88, 110 Dubli za moške zimske suknje m Din 60, 75, 115, 125, 150 Angleški štof za zimske športne suknjiče m Din 175 Palmerston za moške črne suknje Din 150, 185, 210 Preden se odločite za nakup zimske obleke ali suknje, Vas vabimo, da si brez obveze nakupa ogledate našo veliko zalogo in se prepričate o kvaliteti blaga in o nizkih cenah. Jv. Savn/k Xranj Slaščičarna Šink v Kranju nudi z,a birmo vsakovrstne torte tudi po naročilu, vsak čas sveže vsakovrstno drugo pecivo. Solidna postrežba, nizke cene! %tTm fioreBjske mlekarske zadruge (Skupni obrat) v Naklem Nudimo cenj. občinstvu mleko in vse mlečne izdelke: čajno maslo »deteljica« sirotkino maslo skuto za štruklje Sire: Ementalec, eidamer, tra-pist, imperjal, liptaver, romadur, dessert. Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju, Tržiču, Jesenicah. Prepričajte se 0 dobri kvaliteti in nizkih cenah! Kauhzofe, spalne divane, otomane, m o d r o c e ter splošno tapetniško pohištvo od preproste do najmodernejše oblike nabavite najceneje in solidno, ako naročite pri tapetniku BERNARD MAKS specijalna delavnica tapetniških izdelkov KRANJ. STARA POŠTA 2 (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obre-stujejo po dogovoru in se i plačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.^^=j Sirca 8 »GORENJEC« Štev. 33 - Edina specialna trgovina ročnih del v Kranju M. OGRIZEK na Roženvenskem klancu in podružnica na Stari pošti je pripravila za novo šolsko leto - nova ročna dela 1-50 4 — 10-- Nudi vam po izredno nizkih cenah: DMC prejce, vseh vrst in barv . . . kom. Din 1-—, 125, Kvačkance, bombaž, perlgarne (od št. 3-200) Din 3 —, 350, »Rožmarin" volne v 22 modnih barvah za nogavice, obleke, bluze, čepice, perilo štr. Din 5-, 8-, 9-I. a. šport volne, 4 nitne, večbarvne za smuč. puloverje, rokavice, šale, zokne štr. Din 10 —, 12*—, 15-— Razne novitete v svili in volni za ovratni-nike, okras, barete in drugo (angora, štr. Din 9-—, 14*—, 17" — Miljeji, blazine, prti, na belo in baivasto v 1000 razi. vzorcih križec, nar. vez., polno kos od Din 12-— dalje Prtiči za omarice, stojala, stenski prti, kos od Din 3*— dalje Krasne garniture za kuhinjo (12 kosov) od Din 80-— dalje Blazine za štramn, kelim ali in gobelin delo od Din 9— dalje Blazine na štramin za kvačkanje — novost! od Din 25'— dalje. Itd. Itd. Itd. Imamo stalno na zalogi ves pribor za kvačkanje, vezenje, šivanje, pletenje, mreženje, relief in tenerifa delo! — Vsa navodila za izdelavo ročnih del, kroji in vzorci dela za bluze, puloverje — časopisi ročnih del — vedno brezplačno na razpolago 1 Montiramo Vam blazine, zavese, deke, okusno in ceneno! Predtiskamo na vsako blago hitro, lično in najceneje (izbira nad 2000 vzorcev)! Oglejte si naše izložbe, naše blago in naše cene! „Soko" obleke „Soko" obleke Novo otvorjena trgovina gotovih oblek znamke „S0K0" v Kranju To je domače podjetje 9 velikih tovarn le z domačim kapitalom, ki zaposluje 3.000 delavcev in 300 uradnikov naših državljanov. Obleke se izdelujejo na šivalnih strojih z nožnim pogonom, so ročno delo in je različno paranje po sirih vsled tega izključeno. Oglejte Si naše obleke v naši na novo otvorjeni trgovini v Kranju, Glavni trg 102; sami boste presodili, da-li bomo vredni Vašega zaupanja. Razkazali Vam bomo drage volje vse izdelke in nihče vas ne bo silil k nakupu. Ko boste videli, da ni naš cilj begati ljudi z bombastično in kričečo reklamo, ampak pred vsem zadovoljiti Vas s kvaliteto blaga in Izdelave naših izdelkov, boste kupovali v resnici tudi v Vašo korist pri nas in pomagali s tem pred vsem sebi in svojim sodržavljanom. Sami veste, da bomo krizo omilili vsaj delno le, če bomo kupovali res domače blago in domaČe izdelke ter dali s tem dela domačim ljudem. Dovoljujemo si vas opozoriti, da naše obleke niso čudo nad čudeži, ampak so obleke dobre in poceni. Izdelane so iz dobrega in trpežnega materijala, ne pa iz kakršnihkoli odpadkov. Posebno pa opozarjamo na naše garantirano nepremoč-Ijive Hubertus plašče, železničarske, gasilske, finančne in druge kroje ter pelerine. Preden se bOSte Odločili za nakup obleke, damskih in moških plaščev, okenskih zaves ročnega izdelka (mrežaste zavese), si izvolite ogledati našo zalogo, kjer se boste prepričali, Vaj moremo nuditi svojim odjemalcem. Tovarniška prodaja SOK O" OBLEKE 99 KRANJ, Glavni tre 102. Tombola v Kranju v nedeljo 16. septembra, začetek točno ob 4h popoldne rl c m Glavni dobitek: Ci- i i n i 3 troen avto v vrednosti Din 62.500, - dalje moderna spalnica, več koles, opeka itd. ter 500 dragocenih daril. Tablice: v predpro-daji do sobote 15. t. m. po Din 4 v vseh trgovinah, gostilnah, trafikah itd. v Kranju. Na dan tombole bo stala vsaka tablica Din 5. Polovična voznina na železnici dovoljena! Navodila za polovično vožnjo: Na vstopni (odhodni) postaji se kupi cela karta in železniška izkaznica, ki stane Din 5*—. S potrdilom o udeležbi, ki ga prejme vsak udeleženec v Kranju na kolodvoru ali pa na Glavnem trgu in s kupljeno karto ter železniško izkaznico ima vsak brezplačen povratek. ---— .ipevogsp soTd Glavni dobitek, Citroen avto, je največje in najdražje darilo vseh tombol v državi! Oglejte si razstavni paviljon na Glavnem trgu v Kranju! Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.