30 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Kako s kulturo spominjanja ohranjamo zgodovinski spomin in motivacijo za učenje zgodovine slovenske osamosvojitve IZVLEČEK V članku je predstavljeno, kako pomembno vlogo ima- jo medpredmetno povezovanje, sodelovanje učiteljev, vseživljenjsko učenje, uporaba pravih učnih sredstev za poučevanje in kako vsi ti dejavniki vplivajo na znanje, ki ga pridobijo učenci. Učitelju in učencu so danes za po- učevanje in učenje dostopna številna učna sredstva. Z njihovo pomočjo lahko učitelj izboljša kakovost pouče- vanja, učenec pa učinkovitost učenja. Eden od ključnih elementov pri učenju in poučevanju je zagotovo med- predmetno povezovanje, ki je na področju zgodovine ter domovinske in državljanske kulture ter etike (dalje DKE), ključnega pomena. Ne samo da je medpredme- tno povezovanje določeno z učnim načrtom, ampak je predvsem pomembno, da se njegove vrednosti in pome- na zavedajo tako učitelji kot tudi učenci. Zgodovinske vsebine pri predmetu DKE so številne, učitelji in učenci pa jih lahko najdejo izražene v besedilih, s katerimi dela- jo, v slikovnem gradivu, zemljevidih, časovnih trakovih in številnih drugih elementih. S tem namenom so pred- stavljeni glavni poudarki povezovanja teh dveh družbo- slovnih predmetov. Članek vključuje dve učni pripravi pri predmetu DKE, ki kažeta na pomembno vlogo zgo- dovine pri poučevanju DKE. Ključne besede: zgodovina, DKE, učna sredstva, med- predmetno povezovanje, učni načrt ABSTRACT The article presents the vital role of cross-curricular in - tegration, of collaboration among teachers, of lifelong learning, of using the right teaching aids, and how all these factors influence the knowledge acquired by stu- dents. Nowadays, teachers and students have access to many teaching aids. With their help, the teacher can improve the quality of teaching and the student can im- prove the effectiveness of learning. Cross-curricular in- tegration is undoubtedly a key element in learning and teaching. It is of key importance in the field of history, and of patriotic and civic culture and ethics (herein- after: PCCE). Not only is cross-curricular integration laid down in the curriculum, it is also vital that both teachers and students are aware of its value and impor- tance. The subject PCCE contains many historical con - tents. Teachers and students can find them in the texts they are working with, in the visuals, on maps and time- lines, and in many other elements. In light of this, the article presents the main highlights of the integration of these two social science subjects. The article contains two lesson plans for the subject PCCE, which demon- strate the important role of history in teaching PCCE. Keywords: history, patriotic and civic culture and ethics/PCCE, teaching aids, cross-curricular integra- tion, curriculum Mateja Zupančič, Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika VLOGA ZGODOVINE PRI POUČEVANJU DOMOVINSKE IN DRŽAVLJANSKE KULTURE IN ETIKE Mateja Zupančič, Ivan Cankar Primary School Vrhnika HISTORY'S ROLE IN TEACHING PATRIOTIC AND CIVIC CULTURE AND ETHICS 30 31 Zgodovina v šoli 1, 2023 UVOD Rimski govorec Cicero je zapisal: »Usus magister est optimum (Izkušnja je naj- boljši učitelj)«. Prek izkušenj se otrok uči od svojega rojstva dalje in izkušnje lahko tudi pri strukturiranem izobraževanju, kot je na primer osnovnošolsko, veliko prispevajo tako učencu kot učitelju. Prek izkušenj se že vrsto let širi tudi spoznanje, da je za poučevanje DKE zelo pomembno poznavanje zgodovine in zgodovinskih dejstev. T ej ugotovitvi sledijo tudi učni načrti in šolske knjige, na- menjene poučevanju DKE, ki vsebujejo številne navezave na preostale predme- te v osnovni šoli, med katerimi posebej izstopa zgodovina. Glavni namen članka je pokazati, kako uspešno vključiti zgodovinsko znanje v pouk DKE in kakšno vlogo ima poznavanje zgodovinskih vsebin za predmet DKE. POMEN MEDPREDMETNEGA POVEZOVANJA Sodobna šola sledi preobrazbi družbe, ki je spre- menila pojmovanje znanja, vlogo učitelja in vlogo učenja. Načrtovanje pedagoškega procesa se mora prilagoditi novim razmeram, ki od učitelja zahte- vajo, da ni več posredovalec vsebine učencem, tem- več organizator in aktivni tvorec v procesu učenja. Spremembe se pomembno dotikajo tudi načrtovan- ja učnih metod in oblik, ki morajo biti usmerjene v vertikalno povezovanje in medpredmetno načrto- vanje v okviru posameznega razreda oziroma oddel- ka. Sodobna šola zahteva sodelovanje med učitelji različnih predmetov in področij od faze načrtovan- ja dalje, s ciljem doseči večjo kakovost in trajnost pridobljenega znanja (Bevc, 2008). Učna sredstva predstavljajo pomemben vir mo- tivacije, individualizacije in diferenciacije pouka. Njihova vrednost se najbolje kaže v tem, da nam pomagajo realizirati namen in cilje medpredmetnih učnih ur. Barbara Sicherl Kafol opredeljuje med- predmetno povezovanje kot celosten didaktič- ni pristop, ki »pomeni horizontalno in vertikalno povezovanje znanj, vsebin in učnih spretnosti. V skladu s humanistično-konstruktivističnimi pogledi spodbuja samostojno in aktivno pridobivanje učnih izkušenj. Poteka v celoviti dejavnosti učenca, vključujoč njegove spoznavne, čustvene in telesne funkcije.« (Sicherl Kafol, 2008, str. 9) Številni strokovnjaki so odkrivali, da medpredmetno povezovanje spodbuja in motivira učenje, prinaša boljše učne uspehe, učencem omogoča sodelovanje in vpliva tudi na možnosti priklica in uporabe znanja na različnih predmetnih področjih (Zupančič, 2021). Medpredmetnih povezav se učitelji v šolski Učenci so izdelali slovenski grb. (Foto: Mateja Zupančič.) 32 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Vloga zgodovine pri poučevanju domovinske in drža vljanske kulture in etike praksi lotevajo na različne načine, pri čemer pa igrajo pomembno vlogo številni dejavniki, med katerimi sta zagotovo pomembnejša organizacija pouka ter usposobljenost učiteljev, da sodelujejo in timsko načrtujejo (Sicherl Kafol, 2008). Bistvo medpredmetnega povezovanja je skupno uresničevanje učnih ciljev različnih predme- tov, povezovanje prek prečnih veščin, konceptov in ne le vsebin. Organizacija in izvedba sledita šele po določitvi ciljev in namenov povezovanja. Učni načrt za DKE v podpoglavju Medpredmetne po- vezave priporoča sodelovanje učiteljev različnih pred- metov v vseh fazah pouka; od načrtovanja, izvedbe, preverjanja in ocenjevanja do refleksije (Učni načrt za DKE, 2011, str. 21). Tako za predmet DKE kot za predmet zgodovina je pri obravnavi teme o samostojni Republiki Sloveniji pomembno, da učenci spoznajo in razumejo državno ureditev, simbole, politični, uprav- ni, sodni sistem. Zgodovina, po mnenju nekaterih strokovnjakov, lahko tako osmisli in omogoči pouk državljanstva. Prav tako pa nekateri avtorji ugotavljajo, da je pomembno mlade učiti o državljanstvu in državljanski vzgoji, saj naj bi to prispevalo k državljanski aktivnosti in odgovornosti (T rškan, 2014). T udi učni načrt za zgodovino poudarja nekatere povezave s predmetom domovin- ska in državljanska kultura in etika. T o je dobro vidno v splošnih ciljih in skupnih tematskih odnosnih ciljih predmeta (Učni načrt. Zgodovina, 2011, str. 26–27) ter pri standardih znanja. Od učencev se pri zgodovini zahteva, da znajo navesti in pojasniti značilnosti slovenskih državnih simbolov in simbolov Evropske unije, da znajo oceniti pomen ohranjanja in varovanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine ter na primerih pojasniti pomen delovanja evropskih ustanov, ki se ukvarjajo z varovanjem človekovih pravic (Učni načrt. Zgodovina, 2011, str. 39). Prav tako velja tudi pri ciljih predmeta DKE, da so učenci zmožni razvijati dojemljivost za vrednote, pomembne za življenje v sodobni demokratični druž- bi; strpnost v medsebojnih stikih in odnosih, spoštovanje drugačnosti in različ- nosti, medsebojno sodelovanje, spoštovanje človekovih pravic in demokratične- ga državljanstva; pripravljati se na samostojno in odgovorno ravnanje v življenju kot posamezniki in kot člani lokalne skupnosti in družbe (Učni načrt za DKE, 2011, str. 6). PRIPRAVA, IZVEDBA IN EVALVACIJA UČNE URE, S PUDARKOM NA ZGODOVINI, PRI PREDMETU DKE V 7. IN 8. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE V nadaljevanju sta predstavljeni dve učni uri, katerih namen je dokazati pomen in medpredmetno povezovanje med zgodovino in DKE. Prva učna ura prikazuje izvedbo v sklopu učne teme Skupnost državljanov Republike Slovenije v 7. razredu. Priponke s slogani in lipovim listom iz kampanje »Slovenija, moja dežela«. Priponke so spodbujale narodno zavest in željo po osamosvojitvi Slovenije. (Vir: www.zbralismopogum.si, hranita: Peter Požar in Maruša Mele Pavlin.) 33 Zgodovina v šoli 1, 2023 Sprotna učna priprava Učna enota: Nastanek Republike Slovenije Vzgojno-izobraževalni cilji Operativni deklarativni cilji (določeni z učnim načrtom za DKE) Učenci pridobijo osnovna spoznanja o nastanku Republike Slovenije; seznanijo se z značilnostmi in zg radbo drža ve; razumejo pomen simbolov in praznikov drža ve Slovenije (Učni načrt, DKE, 2011, str. 9). Operativni deklarativni cilji (določeni z učnim načrtom za zgodovino) Učenci pojasnijo vzroke za odločitev Slovencev za lastno drža vo Slovenijo; razložijo mednarodno povezovanje Slovenije; opišejo usta vno ureditev in življenje v Republiki Sloveniji; pojasnijo vpliv demokra tične politične ureditve Republike Slovenije na življenje ljudi (Učni načrt, Zgodovina, 2011, str. 24). Procesni cilji za DKE Učenci sodelujejo v pogovoru; odgovarjajo na vprašanja; berejo in analizirajo dogodke, opisane v besedilu; izdelajo časovni trak zgodovinskih dogodkov. Procesni cilji (določeni z učnim načrtom za zgodovino) Učenci razvijejo spretnosti časovne in prostorske predsta vljivosti; razvijejo spretnost zbiranja in izbiranja inf ormacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in litera ture v različnih medijih; razvijejo zmožnost preproste analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih inf ormacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in litera ture; razvijejo zmožnost oblikovanja samostojnih sklepov , pogledov , mnenj, stališč, izvirnih predlogov in rešitev (Učni načrt, Zgodovina, 2011, str. 39). Odnosni cilji (določeni z učnim načrtom za DKE) Pri učencih »k razvoju kritičnega mišljenja prispeva premislek o družbenih konfliktih ter možnostih in poteh za njihovo mirno reševanje; razprava o konfliktu pravic; razumevanje razmerij med pojmi domovine, države, državljanstva in narodne pripadnosti«. (Učni načrt, DKE, 2011, str. 6). Odnosni cilji (določeni z učnim načrtom za zgodovino) Učenci so zmožni ob izgrajevanju, poglabljanju in razširjanju znanja iz slovenske zgodovine razvija ti za vest o narodni identiteti in drža vni pripadnosti; poudariti pomen pozitivnih kulturnih vplivov znotraj slovenskega naroda in s sosednjimi narodi; razvija ti dojemljivost za vrednote, pomembne za življenje v sodobni demokra tični družbi: strpnost v medsebojnih stikih in odnosih, spoštovanje drugačnosti in različnosti, medsebojno sodelovanje, spoštovanje človekovih pra vic in demokra tičnega drža vljanstva. (Učni načrt, Zgodovina, 2011, str. 6). Učna tema: Skupnost državljanov Republike Slovenije Učne oblike: frontalna, individualna, v paru, skupinska Učne metode: metoda razlage, metoda vodenega pogovora, metoda slikovne demonstracije (f otog rafije in film), metoda dela z besedilom (analiza besedila) Učila: • Učbenik za DKE (Ganna Mahmoud, T a witian in Zupančič, 2018). • Posnetek oddaje Inf odrom o plebiscitu in razglasitvi samostojnosti RS. Pridobljeno s https:// www.youtube.com/ watch?v=8tiQg- yHVv8. • Film Vojna. Pridobljeno s https:// zbralismopogum.si/ vojna3.html. • Časovni trak. Pridobljeno s https:// zbralismopogum.si/ gradiva-trak.html. Učni pripomočki: računalnik, projektor , projekcijsko platno, predstavitev PowerPoint, ta bla, lističi za zapis dogodkov Slavje na Prešernovem trgu ob razglasitvi rezultatov plebiscita decembra 1990. (Foto: Tone Stojko, fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije.) 34 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Viri in literatura Brodnik, V . Kultura spominjanja – obletnice pri pouku zgodovine s poudarkom na 30. obletnici plebiscita in osamosvojitve. Pridobljeno s https://zbralismopogum.si/gradiva/clankek_kultura_ spominjanja.pdf. Ga brič, A. et al. (2014). Osamosvojitev Slovenije. Priročnik za učitelje osnovnih in srednjih šol. Ljubljana: Za vod RS za šolstvo. Osamosvojitev Slovenije. Priročnik za učitelje. Pridobljeno s https://www.zrss.si/projektiess/gradiva/ add/Priro%C4%8Dnik_Osamosvojitev_Slovenije.pdf. Projekt Zbrali smo pogum . Učno g radivo projekta je dostopno na portalu www.zbralismopogum.si. Videofilm Muzeja novejše zgodovine Slovenije o pr vih demokra tičnih volitvah po drug i svetovni vojni. Pridobljeno s https://www.muzej-nz.si/si/izobrazevanje/1358. Videofilm in virtualna razsta va o plebiscitu in vojni na portalu www.zbralismopogum.si. V nadaljevanju predstavljamo potek vzgojno-izobraževalnega dela. Učne etape (predviden čas) Učitelj Učenec UV AJANJE (5 minut) Učitelj na ta blo na piše kra tice (RS, SFRJ, AO). U čence vpraša, ali kra tice prepoznajo, in če jih, kaj pomenijo. Učence vpraša, v ka teri drža vi so se rodili ter v ka teri drža vi so se rodili njihovi starši. Spremlja učiteljevo delo. Odgovarja na učiteljeva vprašanja. Možni odgovori: Rodil sem se v Sloveniji, Srbiji, Bosni … Starši so se rodili v Sloveniji, v Jugoslaviji, v Srbiji … OBRA VNA V ANJE UČNE SNOVI (30 minut) Učencem razloži, da so Slovenci živeli v različnih državnih tvorbah pred osamosvojitvijo, nazadnje v SFRJ. Nato predvaja posnetek oddaje Infodrom o plebiscitu in slovenski samostojnosti. Učencem naroči, naj v učbeniku na str. 25 glasno preberejo zgodbo učiteljice z Vrhnike, ki pripoveduje o svojih spominih na osamosvojitev. Učencem naroči, da v paru razmislijo o vprašanjih, ki jih pokaže na PowerPointu: Kakšno je bilo stanje v Jugoslaviji pred njenim razpadom? Katere ukrepe so izvedli na šoli med vojno za Slovenijo? Kako so se na vojno ljudje pripravljali doma? Na PowerPointu pokaže: referendumsko glasovnico, T rg republike ob razglasitvi neodvisnosti, sliko barikad v mestu. Vodi pogovor o tem, kaj predsta vljajo f otog rafije. Predvaja film Vojna s portala https:// zbralismopogum.si/vojna3.html. V odi pogovor o filmu. Posluša kratko razlago. Ogleda si prispevek. Poizkuša povzeti slišane inf ormacije in ugotoviti, zakaj je razpadla SFRJ. Bere besedilo. V paru odgovarja na vprašanja učitelja. Odgovore za piše v zvezek. Neka teri pari na to glasno poročajo o svojih odgovorih. Opazuje f otog rafije. Sodeluje v pogovoru. Ogleda si film. Sodeluje v pogovoru (podaja svoje mnenje, postavlja vprašanja o nepoznanih dogodkih/stvareh iz posnetka). Razglasitev samostojne Slovenije na Trgu republike v Ljubljani junija 1991. (Foto: Marjan Garbajs, hrani Park vojaške zgodovine Pivka.) Vloga zgodovine pri poučevanju domovinske in drža vljanske kulture in etike 35 Zgodovina v šoli 1, 2023 PONA VLJANJE (10 minut) Na ta blo obesi lističe z za pisi ključnih dogodkov o osamosvajanju Slovenije. Poda učencem na vodilo, da razvrstijo dogodke kronološko. Dogodki: izvedba plebiscita, obja va rezultatov plebiscita, razglasitev samostojnosti, vojna za Slovenijo itd. Pokaže časovni trak, obja vljen na portalu https://www. zbralismopogum.si/gradiva-trak. html in vodi pogovor. Možna vprašanja: Kako to, da je Slovenija zmagala? Kaj se je zgodilo s preostalimi državami v Jugoslaviji? Zakaj so vojakom Jugoslovanske armade rekli, da morajo braniti mejo, ker Jugoslavijo napada zunanji sovražnik? Dogodke prebere. Izdela časovni trak iz na vedenih dogodkov, tako da razporedi zapisane dogodke v pravilen vrstni red (kronološko). Sodeluje v pogovoru. EVALVACIJA IZVEDBE UČNE URE Učenci so med uro aktivno sodelovali. Najbolj sta jih pritegnila ogled filma in po- govor o dejavnostih, ki so vodile k osamosvojitvi Slovenije ter osamosvojitveni vojni. Zaključna dejavnost s kronološkim razvrščanjem dogodkov se je izkazala za zelo učinkovit način ponovitve, saj se je pokazalo, da imajo učenci precej težav s kronološkim razporejanjem dogodkov. T ežave so se pokazale predvsem pri razvr- ščanju dogodkov, kot sta začetek vojne za Slovenijo ter razglasitev samostojnosti. Z izvedeno učno uro so učenci dosegli zastavljene cilje, zapisane v učni pripravi. Pred izvedbo učne ure je smiselno, da učitelj izvede kratko analizo zgodovinskih vsebin, ki so prisotne pri obravnavi teme Nastanek Republike Slovenije. Naše ugo- tovitve pri tej analizi so namreč pokazale, da se zgodovinske vsebine pri obravna- vani učni uri predmeta DKE v 7. razredu navezujejo na obravnavo snovi, ki je pri zgodovini obvezna tema 9. razreda z naslovom Slovenci v 20. in 21. stoletju. Učni načrt DKE opredeljuje kot operativni cilj vsebinskega sklopa Skupnost državljanov Republike Slovenije, da učenci »pridobijo osnovna spoznanja o nastanku Republike Slovenije.« (Učni načrt. DKE, 2011, str. 9) Učni načrt za zgodovino v 9. razredu pa predvideva, da učenci »pojasnijo vzroke za odločitev Slovencev za lastno državo Slovenijo.« (Učni načrt. Zgodovina, 2011, str. 24) Cilji obeh predmetov se v kon- kretnem primeru dopolnjujejo in vsebinsko prekrivajo. Učenci lahko pridobljeno znanje pri DKE v 7. razredu izkoristijo in nadgradijo v 9. razredu ob obravnavi vse- bine, povezane s Slovenci v 20. in 21. stoletju pri zgodovini. Seveda je pri tem vloga učitelja zelo pomembna, saj ima možnost, da učencem snov približa, jo naredi bolj zanimivo in tako poveča možnosti, da bodo učenci v 9. razredu usvojeno znanje lahko priklicali in pri zgodovini nadgradili z novimi zgodovinskimi spoznanji. T ako kot v 7. razredu je bila tudi v 8. razredu izpeljana učna ura DKE s poudarkom na zgodovinskih učnih vsebinah. Učna tema Demokracija od blizu je, glede na iz- kušnje, zelo primerna za prikaz povezovanja med predmetoma. V nadaljevanju je predstavljena sprotna učna priprava na učno uro v 8. razredu pri predmetu DKE. 36 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Sprotna učna priprava Učna enota: Kaj je demokracija? Vzgojno-izobraževalni cilji Operativni deklarativni cilji (določeni z učnim načrtom za DKE) Učenci prepoznajo demokracijo v svojem ožjem okolju; /…/ spoznajo razliko med združevanjem drža vljanov na podla g i skupnih interesov (društva, zveze itd.) in skupnih političnih ciljev; razumejo vlogo političnih strank; spoznajo pojem politi čno (Učni načrt. DKE, 2011, str. 12). Operativni deklarativni cilji (določeni z učnim načrtom za zgodovino) Učenci pojasnijo značilnosti pr ve demokra tične vlada vine; sklepajo o pomenu atenske demokracije za današnje evropske demokracije (Učni načrt. Zgodovina, 2011, str. 12). Učenci pojasnijo vzroke za odločitev Slovencev za lastno drža vo Slovenijo; razložijo mednarodno povezovanje Slovenije; opišejo usta vno ureditev in življenje v Republiki Sloveniji; pojasnijo vpliv demokra tične politične ureditve Republike Slovenije na življenje ljudi (Učni načrt. Zgodovina, 2011, str. 24). Operativni procesni cilji za DKE Učenci sodelujejo v pogovoru; odgovarjajo na vprašanja; analizirajo besedilo; se urijo v argumentiranju in kritičnem mišljenju. Procesni cilji (določeni z učnim načrtom za zgodovino) Učenci razvijejo spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti; razvijejo spretnost zbiranja in izbiranja inf ormacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature v različnih medijih; razvijejo zmožnost preproste analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in litera ture; razvijejo zmožnost oblikovanja samostojnih sklepov , pogledov , mnenj, stališč, izvirnih predlogov in rešitev; na vedejo in pojasnijo značilnosti političnih sistemov , ki so izvajali zločine proti človeštvu, genocide, holokavst in druge oblike množičnega kršenja človekovih pra vic (Učni načrt. Zgodovina, 2011, str. 39). Odnosni cilji (določeni z učnim načrtom za DKE) Pri učencih »k razvoju politične pismenosti prispeva seznanjanje s temeljnimi načeli demokratičnega odločanja in z demokratičnimi institucijami v lokalnem okolju, Sloveniji in Evropski uniji in svetovnih skupnostih«. (Učni načrt. DKE, 2011, str. 6). Pri učencih »k razvoju kritičnega mišljenja prispeva seznanjanje z etičnimi načeli, ki utemeljujejo demokratično odločanje, premislek o družbenih konfliktih ter možnostih in poteh za njihovo mirno reševanje, razprava o konfliktu pravic, razumevanje razmerij med pojmi domovine, države, državljanstva in narodne pripadnosti«. (Učni načrt. DKE, 2011, str. 6). Učna tema: Demokracija od blizu Učne oblike: frontalna, individualna, v paru, skupinska Učne metode: metoda razlage, metoda vodenega pogovora, metoda slikovne demonstracije (f otog rafije in film), metoda dela z besedilom (analiza besedila), metoda igre vlog Učila: • Avbelj, M., Ganna Mahmoud, D., T a witian, E., Zupančič, M. (2019). Jaz, midva, mi 8. Učbenik za domovinsko in drža vljansko kulturo in etiko v 8. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett. • Oddaja Hlodokracija. Pridobljeno s https://cist-hudo. rtvslo.si/predvajaj/ aktivatorji/174267089. • Odlomek iz oddaje Volitve 2022. Pridobljeno s https:// www.rtvslo.si/rtv365/ arhiv/174867515?s=tv. Učni pripomočki: računalnik, projektor , projekcijsko platno, predstavitev PowerPoint, tabla Vloga zgodovine pri poučevanju domovinske in drža vljanske kulture in etike Poslopje slovenskega državnega zbora, »hrama demokracije«. (Vir: Državni zbor Republike Slovenije.) 37 Zgodovina v šoli 1, 2023 Domače delo Učenci si ogledajo posnetek oddaje Hlodokracija. Po ogledu posnetka izpišejo oblike družbenih ureditev ter značilnosti posamezne družbene ureditve, ki je predstavljena v navedenem posnetku. Odnosni cilji (določeni z učnim načrtom za zgodovino) Učenci so zmožni ob izgrajevanju, poglabljanju in razširjanju znanja iz slovenske zgodovine razvijati zavest o narodni identiteti in drža vni pripadnosti; poudariti pomen pozitivnih kulturnih vplivov znotraj slovenskega naroda in s sosednjimi narodi; razvija ti dojemljivost za vrednote, pomembne za življenje v sodobni demokra tični družbi: strpnost v medsebojnih stikih in odnosih, spoštovanje drugačnosti in različnosti, medsebojno sodelovanje, spoštovanje človekovih pra vic in demokra tičnega drža vljanstva (Učni načrt. Zgodovina, 2011, str. 6). Viri in literatura Cerar, M. (2009). Kako sem otrokom razložil demokracijo . Ljubljana: Cankarjeva založba. Projekt Zbrali smo pogum . Učno g radivo projekta je dostopno na portalu www.zbralismopogum.si. Videofilm Muzeja novejše zgodovine Slovenije o pr vih demokra tičnih volitvah po drug i svetovni vojni. Pridobljeno s https://www.muzej-nz.si/si/izobrazevanje/1358. Videofilm in virtualna razsta va o plebiscitu na portalu www.zbralismopogum.si. V nadaljevanju predstavljamo potek vzgojno-izobraževalnega dela. Učne etape (predviden čas) Učitelj Učenec UV AJANJE (5 minut) Na projekcijsko platno predvaja izsek oddaje Volitve 2022. Vodi pogovor o volitvah. Primeri vprašanj: O čem so govorili v oddaji? Ali ste s starši kdaj obiskali volišče? Ali ste kdaj sami (v razredu ali kaki drugi skupnosti) izvedli volitve? Spremlja posnetek. Odgovarja na učiteljeva vprašanja. Predvideni odgovori: Oddaja govori o poteku volitev. Da, na volišču smo že bili. Da, volitve smo izvedli v razredu, ko smo izbirali predstavnika za šolsko skupnost. OBRA VNA V ANJE NOVE UČNE SNOVI (15 minut) Učencem naroči, naj v učbeniku na str. 5 glasno preberejo zgodbo z naslovom Nika prvič na volitve, ki pripoveduje o izkušnji dekleta, ki se pr vič udeleži volitev . Učencem naroči, da v dvojicah razmislijo o nalogah, ki jih predvaja na ta blo: Opiši, kako potekajo volitve. Katerega leta bodo potekale naslednje državnozborske volitve? Kako si to ugotovil? Kaj meni o volitvah Nika in kaj meniš o volitvah ti? Učitelj poda razla go in vodi pogovor z učenci. Možna vprašanja so: Kaj je demokracija? Kje se je razvila? Kaj so politične stranke? Kako je skozi zgodovino potekal razvoj političnih strank? Bere besedilo. V dvojicah se posvetuje in oblikuje odgovore na dane naloge. Odgovore zapiše v zvezek. Nekatere dvojice nato glasno poročajo o svojih odgovorih. Posluša razlago. Sodeluje v razlagi s podajanjem odgovorov in zastavljanjem vprašanj, povezanih z obravnavano snovjo. Zapisuje razlago v zvezek. 38 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE URJENJE (15 minut) Učence razdeli v 3 skupine. Vsaka skupina predstavlja svojo namišljeno politično stranko. Učitelj poda na vodilo za skupinsko delo. Učenci morajo izbra ti: ime stranke, nagovor za volivce (tema: upora ba mobitelov med poukom). Z nekaterimi sošolci oblikuje skupino. S člani skupine sledi navodilom in izbere ime namišljene stranke ter pripravi kratek govor na temo uporabe mobitelov med poukom. Predstavi svoj program in stranko preostalim sošolcem in učitelju. Preostali učenci poslušajo. Učenci na to glasujejo in izberejo najboljšo predstavitev stranke. PONA VLJANJE (10 minut) Vodi analizo opravljenih predstavitev. Postavlja vprašanja o obra vna vani snovi: Kako nastane politična stranka? Kdo lahko oblikuje politično stranko? Kakšne so politične pravice državljanov? Kako so izvoljeni predstavniki oblasti v Republiki Sloveniji? Kako potekajo volitve? Poda na vodila za domačo nalogo, za ka tero si morajo učenci ogleda ti posnetek oddaje Hlodokracija. Poda na vodila: Poglej posnetek in izpiši oblike družbenih ureditev ter značilnosti posamezne družbene ureditve. Sodeluje pri analizi. Argumentira svojo izbiro. Sodeluje pri ponovitvi. Posluša navodila. Zapiše navodila za domačo nalogo v beležko ali zvezek. EVALVACIJA IZVEDBE UČNE URE Učna ura v 8. razredu je potekala v skladu z zastavljeno in zgoraj zapisano učno pripravo. Učenci so pokazali veliko zanimanja ob prebiranju zgodbe iz učbenika ter ob pripovedovanju lastnih izkušenj na temo volitev. Ob razlagi snovi o demokraciji je smiselno, da učitelj najprej preveri priklic zgodovinskih vsebin iz 7. razreda in ugotovi, ali znajo učenci znanje iz zgodovine priklicati in uporabiti. Ob tem si lahko učitelj pomaga s konkretnimi vprašanji, na primer: Kakšna oblika politične ureditve je bila značilna za Atene v času Perikleja? Zgodovinske vsebine so v temi Demokracija od blizu jasno predstavljene. Drugače kot v 7. razredu, kjer se vsebine pri DKE navezujejo na obravnavo snovi v 9. razredu, gre pri temi Demokracija od blizu za priklic že usvojenega znanja. V obvezni temi Stara Grčija pri zgodovini v 7. razredu je med cilji z učnim načrtom opredeljeno, da učenci »pojasnijo značilnosti prve demokratične vladavine (ter) sklepajo o pomenu atenske demokracije za današnje evropske demokracije.« (Učni načrt. Zgodovina, 2011, str. 12) Vsebine, določene z učnim načrtom za DKE, se v temi Demokracija od blizu navezujejo tudi na obvezno temo pri zgodovini v 8. razredu Vzpon meščanstva. T emo sicer učenci pri zgodovini spoznavajo proti koncu šolskega leta, a lahko služi kot pomemben povezovalni element med DKE Vloga zgodovine pri poučevanju domovinske in drža vljanske kulture in etike Zgodovina v šoli 1, 2023 39 in zgodovino. Pri DK E namreč v istem šolskem letu že spoznavajo »razliko med združevanjem državljanov na podlagi skupnih interesov in skupnih političnih ciljev; razumejo vlogo političnih strank; spoznajo pojem politično.« (Učni načrt. DKE, 2011, str. 12 ) Z usvojenim znanjem pri DK E lahko na tak način pri temi Vzpon meščanstva pri zgodovini laže in bolj osmišljeno dosegajo cilje, določene z učnim načrtom za zgodovino, da »povežejo nastanek političnih strank s širjenjem demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja.« (Učni načrt za zgodovino, 2011, str. 20 −21) Kot zelo uspešna se je pokazala metoda igre vlog, kjer so učenci v skupinah pripravili nagovor za volivce in ga predstavili. Sam potek volitev je prav tako dobro potekal, kljub temu da je bil izveden zelo poenostavljeno, z dviganjem rok, ne s tajnim glasovanjem. Med samim potekom učne ure se je odprlo več vprašanj, vezanih tako na vsebine pri DKE kot tudi na vsebine pri zgodovini. Časovna razporeditev pa ni dopuščala možnosti poglabljanja razlage, je pa učencem dala priložnost, da so odkrili, da se vsebine pri številnih predmetih v osnovni šoli prekrivajo, dopolnjujejo in jih tako lahko veliko laže usvojijo in osmislijo. Z izvedeno učno uro so učenci dosegli zastavljene cilje, zapisane v sprotni učni pripravi. SKLEP Zavedanje o pomenu medpredmetnega povezovanja in njegova implementacija v učni proces lahko pri učitelju izboljša kakovost poučevanja, učencu pa omogoči večjo učinkovitost učenja. Medpredmetno povezovanje je določeno z učnim načrtom, še pomembneje pa je, da se njegove vrednosti in pomena zavedajo tako učitelji kot tudi učenci. Na področju družboslovnih predmetov se to še posebej odraža v številnih elementih učil, na primer: v besedilu učbenika, slikovnem gradivu, uporabi zemljevidov , časovnih trakov in tudi v vajah za utrjevanje znanja, ki jih vsebujejo delovni zvezki ali jih pripravi učitelj. Pomen medpredmetnega Periklej (495–429 pr. Kr.), atenski državnik in vojskovodja. V njegovem času je antična atenska demokracija dosegla največji razcvet. (Vir: Wikimedia Commons.) 40 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE povezovanja je v poglabljanju znanja, poglobljenem razumevanju in zato tudi v kakovostnejši realizaciji učnih ciljev obeh predmetov. Praktična izvedba dveh učnih ur DKE s poudarkom na zgodovini v 7. in 8. razredu in evalvacija le-teh pa sta samo potrdili, da lahko učitelj z uporabo raznolikih učnih metod in učnih sredstev izvede učno uro, ki bo izbrane učne cilje in vsebine za predmet DKE obogatila z ustreznimi učnimi cilji in vsebinami predmeta zgodovina in s tem poudarila pomen povezovanja zgodovinskih učnih ciljev in vsebin ter učnih ciljev in vsebin pri predmetu DKE. IZBRANA LITERATURA Avbelj, M., Ganna Mahmoud, D., Tawitian, E., Zupančič, M. (2019). Jaz, midva, mi 8. Učbenik za domovinsko in državljansko kulturo in etiko v 8. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett. Brodnik, V . Kultura spominjanja – obletnice pri pouku zgodovine s poudarkom na 30. obletnici plebiscita in osamosvojitve. Pridobljeno s https://zbralismopogum.si/gradiva/clankek_kultura_spominjanja.pdf. Cerar, M. (2009). Kako sem otrokom razložil demokracijo. Ljubljana: Cankarjeva založba. Gabrič, A. (2014). Osamosvojitev Slovenije: priročnik za učitelje osnovnih in srednjih šol. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Ganna Mahmoud, D., T awitian, E., Zupančič, M. (2018). Jaz, midva, mi 7. Učbenik za domovinsko in državljansko kulturo in etiko v 7. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett. Osamosvojitev Slovenije. Priročnik za učitelje. Pridobljeno s https://www.zrss.si/projektiess/gradiva/ add/Priro%C4%8Dnik_Osamosvojitev_Slovenije.pdf. Program osnovna šola. Domovinska in državljanska vzgoja in etika. Učni načrt (2011). Ljubljana: Mi- nistrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ministrs- tva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_DDE_OS.pdf. Program osnovna šola. Zgodovina. Učni načrt (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Za- vod RS za šolstvo. Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna- -sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_zgodovina.pdf. Projekt Zbrali smo pogum. Učno gradivo projekta je pridobljeno s portala www.zbralismopogum.si. Sicherl Kafol, B. (2008). Medpredmetno povezovanje v osnovni šoli. Didakta, 18/19 (121), str. 9−11. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HQ63TM9A/dd4a040f-b1f4- -4ebd-af02-bba13160d17a/PDF. Trškan, D. (2014). Državljanska vzgoja v učnih načrtih za zgodovino v osnovnih in srednjih šolah. Pedagoška obzorja, 29 (3/4), str. 3 −17. Videofilm Muzeja novejše zgodovine Slovenije o prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni. Pridobljeno s https://www.muzej-nz.si/si/izobrazevanje/1358. Videofilm in virtualna razstava o plebiscitu in vojni. Pridobljeno s www.zbralismopogum.si. Zupančič, M. (2021). Zgodovinske vsebine v učbenikih za predmet domovinska in državljanska kultura in etika. [Magistrska naloga]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Vloga zgodovine pri poučevanju domovinske in drža vljanske kulture in etike