Stalna razstava učil v Gradci. (Dalje in konec.) Učil za prirodopis je bilo mnogo, mnogo v razstavi, — prirodopisnih atlasov, stenskih kart in celo zbirko uabasanih živali si tu vfdel. Še celo znani ptičoslovec župnik v Mariahofu na Štajerškem je odlikoval to razstavo s tem, da je razpostavil troje ali četvero parov ptic ene vrste (menda alpinsko kokoško, ki v slehernem letnem času izpreminja svoje perje). Nočem naštevati in tudi ne morem po kratkem pregledu (če tudi smo 4 ure bili v razstavi) vseh obilno razstavljenih učil iz te stroke. — Naj bogatejša je bila zbirka fizikalnih aparatov, modelov in slik; v to zbirko so lepe in drage reči poslale firme; Hank iz Beča, Kreidl iz Prage in dr. V to stroko spada tudi mehanizem, kolesja v uri, ki ga je nalašč za to razstavo napravil nek Graški urar. Učila vidijo se v tej razstavi še za vse ostale predmete: za risanje, lepopisje, telovadbo, godbo, ženska ročna dela i. t. d. Za risanje je bilo tii obilo risarskih predlog in kalupov iz lesa, žice, mavca. Posebno omaro imel je tu Eichler, čegar vzori so tako hvalevredni, kakor Grandauer-jevi, Herdtle-vi in dr. Videli smo tii Adler-jeve risanke iz Hamburga, ki so zlasti za domačo rabo in privatni pouk neprecenljive. Vzorov za lepopisje: za kurentno pisavo, za latinico, okroglo pisavo in za slikane črke raznih dob iz raznih narodov bilo je veliko lepih in dragocenih. Razni založniki so tti razstavili svoje pisanke in risanke. Prettenhofer v Gradci ima posebno omaro ličnega svojega blaga; on je izdal, kakor znano, pisanke tudi s slovenskim napisom. Ogledali smo si tudi črne skrilaste ploščice in njih namestnice iz bele (tneada papiruate) mase, katere je izdala neka tiriua v Plzenu na Češkem. Črnih kamnitih ploščic naš ciceron, g. učitelj Kmetič, jie more trpeti, ker otrok silno trdo roko dobi, ko raora v nežni mladosti s kamnom na kamen pisati. Pa tudi belih ploščic ni mogel pohvaliti, ker jih otroci prehitro zamažejo. Od znane firme Sonnecken bila so v razstavi razna pisala, peresa, držala in dr. Za ročna dela razstavili ste dve uciteljici znamenite reči: Dunajska učiteljica Stella je izdala celo velike stenske tablei na katerih so ročna dela, njih deli v kaj veliki raeri pojasneni. Neka učiteljica v Opavi je pa vse dele, ki so pri kačkanji, pletenji in drugem ročnem delu, izrezala iz papirja, da jih poklada učiteljica kar na šolsko tablo, kadar razlaga n. pr. pri pletenji razne petle ali zanjke in dr. — Odborniki te razstave priredili bodo v kratkem še posebno razstavo muzikalij in godbenih inštrumentov. Pa uže zdaj imajo lepe pomočke tudi v tej stroki. Za šole srao videli tii prirejene razne fisharmonike; omeniti gre zlasti onih iz tovarne Kunz v Trutnovu na Češkem. V razstavi je harmonika, ki sama igra razne tone, recimo v D, G, A dur ali mol, ee človek tudi le po C skali igra. Tik harmonik so stali šivalni stroji Singer-jevega sistema v dokaz, da naj imajo šole za rocna dela tudi šivalnice. Zastopnik Singer-jevih strojev v Gradci nam je razkazoval nov stroj iz te svetovno - znane firme, ki kaj hitro šiva brez ladjice in brez ropota ter dela cisto polehkoma. Stane okoli 70 gld. — Po hodniku so razpostavljene raznovrstne klopi, na katerih se je pa koj videlo, da so sicer praktične in lične, toda za slovenske uboge šole pa prezamotane in najbrže predrage. Bile so tu tudi razne table. Všec nam je bila tista tabla, na kateri se platno kar okrog ovija, da se lehko piše zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Znamenit je nek mizar v Weiz-u na Štajerskem, ki dela prav dobre deske, operte na eden sam klinec. Pri deskah je naj važnejše to, da so namazane (lakirane) s takim lakom, da se ne sveti. Takov lak prodaja neki Keil v Beču, pa Kremelička v Pragi. G. razkladavec nara je Kremličkov lak priporal z dostavkom, da se točno lakira po Kremličkovem navodu, drugače se ne doseže namen. Zapustili smo veliko razstavo s to zavestjo, da smo 6as, ko smo bili v njej, dobro porabili, da smo veliko videli, pa da nikakor nismo mogli na drobno pregledati bar ene desetine vse razstave. Prepričali smo se, da je za vsako le mogočo olajšavo pri pouku že preskrbljeno, da je učil na svetu že silno veliko in mnogovrstnih, in da se šole morajo zboljšati, ako se le nekoliko teh učil nahaja tii pa tam po šolah. Mislili smo si pa tudi, da morebiti vse slovenske šole, katerih je že blizo 800, nimajo učil toliko vrednih, kakoršne kaže ta razstava. Slovenske šole bodo morale tudi v tem obziru sčasoraa bolje napredovati in si bolj preskrbovati učnih pomočkov. K sklepu priporočam vsem slovenskim učiteljem, katerim le je prilično, da si ogledajo znamenito to razstavo. Vhod je sicer na prošnjo dovoljen kadar koli, ali naj priličnejše je odbornikom, da gledalci hodijo ob nedeljah dopoludne. Štajerski učitelji, ki bodo letos prve dni septembra zbrani pri deželni učiteljski konferenciji v Gradci, imeli bodo lepo priliko, da si ogledajo Franc-Josip-ovo šolo (Wieland-Gasse), kjer je ta stalna učilska razstava. J. Lapajne.