Oxf.: 231.3 Pomen pomladitvene dobe pri načrtovanju gospodarjenja z gozdovi Marjan Kotar* Izvleček Kotar, M: Pomen pomladitvene dobe pri načr­ tovanju gospodarjenja z gozdovi, Gozdarski vest- nik, št. 311988. V slovenščini s povzetkom v nem- ščini. cit. lit. 5. Avtor opredeljuje pojem pomladitvene dobe pn različnih sistemih gospodarjenja z gozdom ter podrobneje obravnava optimalne dolžiJle pomla- ditvenih dob - glede na cilje. ki jih zasledujemo pri gospodarjenju ter glede na različne sestojne in rasti.ščne vplive, k.t se jun moramo z dolžino pomlaclitvenih dob ustrezno prilagajati. Poznava- nje ustrezne pomlad1tvene dobe je predstavljeno kot nujen pripomoček na vseh ravneh gozdnogo- spodarskega načrtovanja l. OPREDELITEV POMLADITVENE DOBE IN NJENA UPORABNOST PRI NAČRTOV .ANJU V GOZDARSTVU Pri opredelitvi pojma >>pomlad.itvena do- ba« in določanju njene dolžine se srečujemo pri današnjih sistemih gospodarjenja z dolo- čenimi težavami. Pri nekdanjih sistemih, ki so temeljili na starostnih razredih, je bila določitev pomladitvene dobe razmeroma jasna in preprosta. Tako so pri sistemu gospodarjenja s sečnjo na golo obnovili sestoj že v letu poseka. Če so te gozdove obnavljali z naravnim pomlajevanjem, je znašala dolžina pomladitvene dobe do dvaj- set let, to pa je bila tudi širina starostnega razreda. Celoten sestoj se je moral obnoviti v dvajsetih letih, sicer je izgubil značaj enodobnosti. Pri današnjih sistemih gospo- darjenja, ko želimo maksimalno izkoristiti tako rastiščne kot sestojne zmogljivosti, mo- ramo biti pri določanju dolžine pomladi- tvene dobe bolj prožni. Danes obnavljamo največkrat hkrati le posamezne dele sestoja, in to pri različni hitrosti odstranjevanja sta- rega sestoja. Zato imamo v istem sestoju na različnih mestih različne dolžine časovnih *prof. dr. M. K. , dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo. Večna pot 83, 61000 LJubljana, YU 112 Synopsis Kotar, M.. The signi.ficance of the rejuvenation period in forest management planning. Gozdarski vestm.k:, No. 3/l988. In Slovene W1th a summary m German, lit. quot. S. The re)uvenation period concept m diiTerent forest management systems is being defi.ned and the optima! rejuvenation period duration in rela- tJon to the desired goals in management and to di.fferent natural stand and natural site influences, to which t.te latter has to be corresponclingly adjusted, is dealt with in detaJl. The knowledge of the adequate rejuvenation period is being presented E.S an indispensable help at all levels of forest management plalilling. razdobij, ki potekajo od ta!aat. ko smo začeli s pomlajevanjem, pa do končne od- stranitve dreves starega sestaja. Zato ločimo splošno pomladitveno dobo, pomladitveno dobo sestoja in delno (parcialno) pomladi- rveno dobo. Splošna pomladitvena doba se nanaša na sestoje nekega gospodarskega razreda in predstavlja povprečno časovno obdobje od trenutka, ko smo začeli pomlajevati pa vse do konca pomladitve, tj. odstranitve zadnjih dreves starega sestaja (SPEIDEL 1972). Splošna pomladitvena doba je torej pov- prečje pomladitvenih dob sesto:ev, ki so uvrščeni v obravnavani gozdnogospodarski razred. Pomladitvena doba sestaja (sestojna pomladitvena doba) se nanaša na konkretni sestoj ali celo na del sestoja. V slednjem primeru bo ta del sestaja (sedaj starega) v novem prcizvodnem ciklusu predstavljal sa- mostojen sestoj (v nov1 generaciji sestojev). V sestoju, v katerem poteka pomlajevanje (in to na različnih mestih in z različno hitrostjo), pa imamo delne (parcialne) po- mladitvene dobe, ki so pomemben pripo- moček podrobnega gozdnogojitvenega načrtovanja . Delna pomladitvena doba je čas, v katerem obnovimo del starega sesto- ja, in se nanaša na zaokroženo površnino z istim začetkom pomlajevanja -na negovalno enoto. Nova generacija gozda na tej površi- ni, ki je polaita z delno pomladitveno dobo, je le del novega sestaja. Novonastali sestoj, ki je v začetku precej helewgen, nastane z zlitjem manjših sestoj ev (negovalnih enot, ki so nastali ob različnih delnih pomladitvenih dobah, vendar imajo ti deli sestaja toliko skupnih lastnosti, da jih lahko obravnavamo kot en sestoj. Za boljše razumevanje vze- mimo zelo enostaven primer: gospodarski razred gorskih smrekovih gozdov odlične kakovosti z visokimi lesnimi hektarskimi zalogami. Splošna pomladitvena doba znaša štirideset let. Povprečni vrednostni pr ira- stek sestojev na teh rastiščih kulminira pri sto tridesetih letih. Dolžina proizvodne dobe je sto petdeset let. Tu smo predpostavili, da je učinek zastrtosti dvajset let (KOTAR 1987). Imamo sestoj, ki je star sto trideset let in spada v ta gospodarski razred. Polo- vico sestaja je podpovprečne kakovosti in ima nižjo lesno zalogo, kot bl jo moral imeti v tej starosti; druga polovica pa je nadpov- prečne kakovosti z visoko hektarsko lesno zalogo. Tu imamo zdaj možnost, da prvo polovico sestaja pomladimo v zelo kratkem - času, vzemimo npr. skrajm primer z golose- kom in saditvijo; drugo polovico pa z na- ravno pomladitvijo npr. v petdesetih letih. Tako bi nastala dva nova sestaja; v prvi polovici starega sestaja bi znašala sestojna pomladitvena doba O (nič) let (tu je delna pomladitvena doba tudi O let). V drugi polovici pa petdeset let (čeprav je splošna pomladitvena doba teh sestojev št1rideset let. V tem primeru smo izhodJščni sestoj razdelili na dva nova sestaja. Imamo pa še več možnosti ; ena izmed smiselnih bi lahko bila naslednja: prvo polovico sestaja bomo naravno obnovili v dvajsetih letih (po po- trebi bomo posamezna prazna mesta izpo- polnili s pogozditvijo), drugo polovico pa v petdesetih letih. V prvem delu starega se- stoja znaša delna pomladitvena doba dvajset let. v drugem pa petdeset let. Sestojna pomladitvena doba tega sestoja ]e petdeset let, ker bo v petdesetih letih v tem sestoju pomlajevanje končano . V prvem primem bosta nastala dva sestaja, saj bo povprečna starostna razlika med njima petindvajset let (razlika v razvojni in ne dejanski starost1). V drugem primeru pa bo razlika v razvojni starosti med drevesi posameznih delov le petnajst let. To pa niso razlike, ki bi zahte- vale, da novonastala dela obravnavamo kot posebna sestaja. Poleg teh možnosti jih je še cela v-rsta, saj bi bilo smiselno tud1 v drugem delu sestaja začeti uvajati pomlaje- vanje šele pri sto štiridesetih letih itd., itd. Najpogosteje pa bo kakovostna zgradba starega sestaja narekovala več kot dve delni pomlaclitveni dobi. Če obravnavamo pomladitveno dobo na takšen način, vidimo, da ima sestavljalec podrobnega gozdnogojitvenega in sečno­ spravilnega načrta ogromen manevrski pro- stor. Če določimo splošno in sestoj no pomla- ditveno dobo na prvi oziroma drugi ravni gozdnogospodarskega načrtovanja, imamo zagotovilo, da ohranjamo načelo traJnosti na racionalen način (ko določimo splošno in sestojno pomladitveno dobo, za:;Jotavljamo pravilne deleže razvojnih faz) ter racionalno izkoriščamo proizvodne sposobnosti rastišč (rodovitnost) in proizvodne zmogljivosti se- stojev (kakovostni prirastek) z vidika gozd- nogospodarskega območja in gozdnogospo- darske enote. Vse rastiščne in sestojne posebnosti, tj. posebnosti posameznih šo- pav, skupin in gnezd, pa bo upošteval se- stavljalec podrobnega načrta, m to tako, da bo v sestoju predvidel različne začetke pomaljevanja in različno hitrost odstranjeva- nja delov starega sestaja, tj. različne dolžine delnih pomladitvenih dob. Na kratko lahko zapišemo, da dolžino pomladitvene dobe uporabljamo kot inštru- ment za ~>doziranje« obnavljanja sestojev, s tem pa uravnavama: - razmerje razvojnih faz, - traJnost donbsov, - izkor:ščanje proizvodne zmogljivosti se- stoj ev. Opozoritt moram, da pomladitvena doba sestaja ni seštevek delnih pomladitvenih dob in da ni vedno enostavno enaka naj- daljši delni pomladitve ni dobi. Delne pomla- ditvene dobe znotraj istega sesto)a se pre- krivajo in se ne začenjajo vse ob istem času. S samo dolžino pomladitvene dobe po- sredno vplivamo tudi na dolžino proizvodne dobe, tj. dolžino proizvodnega ciklusa, zato je razumlJivo, da je pomemben pripomoček gozdnogcspodarskega načrtovanja. Čeprav je splošna pomladitvena doba tista, ki do- loča razmerja razvojnih faz, bomo v nasled- 113 njem poglavju obravnavali le vpliv dolžine delne pomladitvene dobe na posamezne prvine gospodarjenja. Zakonitosti, ki veljajo pri delni pomladitveni dobi, lahko smiselno prenesemo na pomladitveno dobo sestaja, pa tudi na splošno pomladitveno dobo. 2. DOLOČITEV DOLŽINE POMLADITVENE DOBE 2. l. Odnos med splošno pomladitveno dobo in pomladitveno dobo sestaja Dolžina pomladitvene dobe sestaja, pa tudi delne pomladitvene dobe je odvisna od rastišča, drevesne vrste, kakovosti sta- rega in novo nastajajočega sestaja (dela se- stoja), proizvodnih stroškov in pomembnosti proizvodnih in neproizvodnih funkcij gozda na obravnavanem mestu. Dolžina splošne pomladitvene dobe je odvisna od dolžin pornladitvenih dob sestojev nekega gospo- darskega razreda (ki bi veljale, če bi imeli uravnoteženo razmerje razvojnih faz) in od razmerja razvojnih faz glede na uravnote- ženo razmerje razvojnih faz v gospodarskem razredu in območju. Tako bomo - če nam primanjkuje pomlajevancev - težili k dolgim pomladitvenim dobam. Pri določanju dolžine pomladitvene dobe ima izmed vseh naštetih dejavnikov - poleg rastišča in drevesne vrste - najpomem- bnejšo vlogo kakovost novonastajajočega sestaja. Pri pomlajevanju je naše oko usmer- jeno predvsem naprej, v prihodnost, ne smemo pa zanemariti sedanjosti, tj . v naj- večji meri izkoristiti rastnost starega sestaja. 2.2. Vpliv sestojnih kazalnikov (parametrov) na dolžino pomladitvene dobe Najprej si oglejmo vpliv različne dolžine pomladitvene dobe in vpliv začetka pomla- jevanja na izkoriščenost proizvodne zmoglji- vosti sestaja. Obravnavamo le delno pomla- ditveno dobo oziroma sesto)no pomladi- tveno dobo, če začnemo s pomlajevanjem sestaja na celotni površini. Zakonitosti, ki veljajo med prirastkom, lesno proizvodnjo ter dolžino delne pomladitvene dobe, lahko brez dodatnih razglabljanj smiselno razši- rimo tudi na sestojne in splošne pomladi- tvene dobe. 114 2.2. 1. Optimalna dolžina pomladitvene dobe glede na celotno lesno proizvodnjo V gozdarstvu je že dolgo časa znana, žal pa vse preredko uporabljena zakonitost, da je najprimernejši čas (z vjdika sestaja) za pomlajevanje, talaat, ko kulminira pov- prečni vrednostni prirastek, to pa je čas, ko sta povprečni in tekoči vrednostni prirastek enaka. Ker je vrednostni prirastek tesno povezan z volumenskim prirastkorn ter ka- kovostjo sestaja, se bomo najprej seznanili z odnosi, ki veljajo med tekočim volumen- skim prirastkom, izkoriščenostjo proizvodne sposobnosti rastišča, začetkom pomlajeva- nja in dolžino pomladitvene dobe. Iz teh ugotovitev bomo potem sklepali na odnose, ki veljajo, če volumenski prirastek in pro- izvodno sposobnost rastišča po količini na- domestimo z vrednostnim prirastkom ter proizvodno sposobnostjo rastišča po vred- nosti. Te zakonitosti bomo najlaže doumeli na modelu. Vzemimo za model smrekov sestoj, kjer začnemo pomlajevati natančno v času kulminacije povprečnega volumenskega prirastka. Rastiščno ga uvrščamo med gor- ske smrek::>Ve gozdove z višinskim bonitet- nim razredom SI-24 (site index 24). Predpo- stavimo, da ima ta sestoj iste značilnosti kot sestoj SI-24 v švicarskih donosnih tablicah EAFV-1968 (gl. Gozdarski in lesnoindustrij- ski priročnik, Ljubljana 1980, stran 258), se pravi: l. povprečni volumenski prirastek se- stoja kulmmira pri starosti devetdeset let; 2. povprečni in tekoči volumenski prira- stek v tej starosti znašata 13,4 m3iha; 3. proizvodna sposobnost obravnavanega rastišča S-24 znaša l3,4/ha/1eto (ker ima sestoj polno zarast). V modelu predpostavljamo, da pornlaju- jemo pod zastorom in da je dolžina pomla- ditvene dobe štirideset let. Na koncu pom la- ditvene dobe ima novonastajajoči sestoj to- likšno višino, kot bi jo imel dvajsetletni smrekov sestoj na istem rastišču, če ne bi bil zastrt z matičnim sestojem. Novi sestoj ima takrat razvojno starost dvajset let, če­ prav so drevesa starejša (posamezna celo štirideset let). Pravimo, da znaša negativni učinek zastrtosti dvajset let. Nadalje predpostavljamo, da se v času pomlajevanja velikost tekočega volumen- skega prirastka zmanJSUJe sorazmerno z zmanjševanjem lesne zaloge. To pomeni, da ima dejanski tekoči voh.unenski prirastek sestaja glede na tekoči volumenski prira- stek tabličnega sestoja (pri isti starosti) delež(%), ki je enak deležu dejanske lesne zaloge sestaja glede na lesno zalogo tablič­ nega sestaja (ki pa ni v pomlajevanju). Ce s prvo pomladitveno sečnjo odvzamemo 50% lesne zaloge, potem se tudi tekoči prirastek zmanjša za 50% tiste vrednosti, ki bi jo imel sestoj, če še ne bi začeli pomla- jevati. Takšna premosorazmema odvisnost prirastka od višine lesne zaloge je upraviče­ na, ker so sestoji že starejši in so krošnje že dokončno izoblikovane. Tu je prenos prirastka z odstranjenih dreves na tista dre- vesa, ki so še ostala v sestoju, že močno zmanjšan. Izjema so nekatere drevesne vrste na nekaterih rastiščih, ki se odzovejo s t. i. svetlitvenim prirastkom, ki se lahko zavleče celo v čas pomlajevanja. V modelu smo predpostavili, da bomo med pomlajevanjem petkrat odstranili dre- vesa matičnega sestaja, in sicer : - prvič ob začetku pomlajevanja z jakost- . jo 30 % lesne zaloge stoječega sestoja, - trikrat, in sicer na vsakih deset let z vsakokratno ja kostjo 50% takratne višine lesne zaloge stoječega sestaja, - petič pa na koncu pomladitvene dobe štirideset let, ko odstranimo še poslednja Tabela la: Sestaja ne pomlajujemo (samo red čimo) al ip i, v D-10-letni št. let m3/ha!leto m3/ha!!eto m3/ha m3/ha 50 10,8 371 19,2 96* 60 12.2 467 17,5 105* 70 13,0 537 15,7 101 * 80 13,3 593 14,0 98* 90 13,4 635 12,4 91 '* 100 13,3 668 ll,l 88* IlO 13,1 691 9.9 84* 120 12,8 706 8,8 130 7,8 140 drevesa matičnega sestaja. Gibanje lesnih zalog, prirastkov ter sečenj je prikazano v tabelah št. la, lb, le, le in lf za različne začetke pomlajevanja. Tabela 1 b : Sestoj pomladirno z umetno obnovo pri devetdesetih letih (umetno po- gozdovanje na goloseku) a 1 i1 V D- lO-letni a 2 št. let m3/haJ1eto m3/ha m3 št. let 101 * 80 14,0 gg~· 90 (635) o 635 o o lO 1* 15 20 ]4,4 32~ 127 30 18.8 57~ 258 40 Tabelal c: Sestoj začnemo pomlajevati pri starosti devetdeset let al it v D-10-letni a2 št. let m3/haJ1eto m3/ha rn3/ha št let 70 537 15,7 lOP 80 593 14,0 gg• 90 445 190 o 8,7 100 266 266 4,4 110 155 155 10 2,0 120 89 88 + i* 130 (100) 15 lO O 20 Tabela 1 d: Sestoj začnemo pomlajevati pri starosti osemdeset let al lr v D-lO-letni az št. let m3/halleto m3/ha m31ha št. let 70 537 15,7 !Ol* 80 415 178 o 9,8 90 257 256 5.0 100 154 153 10 2,6 IJO 90 90 + 1* }.3 120 (103) 15 103 20 Posamezni znaki pomenijo: a = starost (razvojna) sestaja v letih: a1 = matični sestoj 115 a2= novonastajajoči sestoj ip = povprečni volumenski prirastek i1 = tekoči volumenski prirastek V = lesna zaloga stoječega sestaja po redčenju oziroma po pomladitvenem po- seku D = redčenja oziroma posek pri pomladi- tveni sečnji (redčenja so označena z*) Pri zadnjem pomladitvenem poseku, tj . pri pospravni sečnji, smo hektarsko lesno zalogo podali v oklepaju, ker se nanaša na lesno zalogo starega sestaja tik pred pas- pravnim posekom. Lesna zaloga novega Tabela le: Sestoj začnemo pomlajevati pri starosti sto let aJ il v D-10-letni a2 št. let m 3/ha!leto m3/ha m3Jha št. let 80 593 14,0 98* 90 635 12,4 91* )00 468 200 o 7,8 110 273 273 3,9 120 156 156 lO 1,9 130 88 87 + l* l. O 140 (98) 15 98 20 Tabela l f: Sestoj začnemo pomlajevati pri starosti šestdeset let al ' 1f v O-lO-letni a2 št. let m3/halleto mJ/ha m3Jha št. let 50 371 19,2 gs~ 60 32.7 !40 o !2,3 70 225 22~ 6,8 80 147 146 lO 3,5 90 91 91 + 1* 1,8 100 99 (15) 99 20 sestaja pa znaša pri starosti sestaja 20 let 15m3/ha. Da bi bil model še bolj razumljiv, so podatki iz tabele l prikazani še grafično . Tako je na grafikonu št. 1 prikazan model oziroma primer, ko pomlajujemo z umetno obnovo na goloseku. Sestoj v času kulrnina- cije povprečnega volumenskega prirastka posekama na golo in pogozdimo. Za umetno nastali sestoj predpostavljamo, da bo v ce- loti izkoriščal proizvodno sposobnost rasti- šča. Zato smo na grafikonu prikazali novona- stajajoči sestoj, tako kot da v celotL izkonšča. rastiščno sposobnost oziroma da je tekoči Grafikon št Potek volumenskih prirastkov v sestoju. Proizvodna doba je 90 let, pomladi1vena doba je O let (golosečni sistem gospodarjenja), začetek pomlajevanja pri 90 letih. PrirHstek m3 /ha !leto 18 16~. ·~ r- '2-.:..-= ,;......-. ....... - 12 lO 70 80 90 o -----.-----.let 70 80 90 116 /' -·-·-·+·- ·-·-·-·-·- ·-3 10 20 10 20 1 - tekoči volumenski priras tek matičnega cestoja la- tekoči volunenski prirastek novega sestaja 2 - povprečni volw.enski priraslek matičnega sestaja 3 - proizvodna sposobnost rastišča jo 30 starost let dejanska starost 40 let novega sestaja s tarost matičnega sestaja volumenski prirastek že enak 13,4 m3/ha. Ker se mladovje razvija na prostem, višinski prirastek ni zmanjšan, razvojna in dejanska sta1o~l pa sla enaki. Dejanskega tekočega volumenskega prirastka v fazi mladovja ne ugotavljamo, zato ga nadomestimo v celoti do dvajsetega leta razvojne starosti z vred- nostjo povprečnega tekočega prirastka v času kulminacije, tj. 13,4 m3/ha. V višjih sta- rostih podajamo prave vrednosti tekočega prirastka. Kot vidimo, imamo pri goloseč­ nem sistemu gospodarjenja trajno zagotov- ljeno letno lesno proizvodnjo v višini 13.4 m3/ ha. ProiZvodna doba znaša v tem primeru devetdeset let. Na grafikonu št. 2 imamo primer gospo- darjenja s pomladitveno dobo štirideset let in z začetkom pomlajevanja pri starosti de- vetdeset let (torej v času kulminacije pov- prečnega volumenskega prirastka). Učinek zastrtosti v tem, pa tudi v vseh nadaljnjih primerih, ki so prikazani na graflkonih, je dvajset let. V tem primeru znašajo izgube lesne proizvodnje v matičnem sestoju v prvih dvajsetih letih pomlajevanja 128m3/ha, vendar matični sestoj prirašča še v drugi "polovici pornladitvene dobe, in to skupaj 33m3. Tu smo računali, kot da je novonastajajoči sestoj nastal samo v drugi polovici pomladi- tvene dobe in da je rasel na prostem; dejansko je rasel štirideset let. vendar je njegova višina tolikšna kot pri starosti dvaJ- set let. če bi se razvijal zunaj zastora. Končni saldo v primerjavi z golosečnim sistemom je negativen, in to 95m3/ha v štiridesetih letih oziroma 0,86 m3/halleto za celotno pro- izvodno dobo, ki znaša v tem primeru sto deset let. To pomeni 6,4% proizvodne spo- sobnosti rastišča. Pri teh pogojih je sposob- nost rastišča količinsko izkoriščena le 93,6- odstotno. Na grafikonu št. 3 imamo primer z enako dolžino pomlad.itvene dobe, začetek pomla- jevanja pa je pri starosti sestoja osemdeset let. Skupna dolžina proizvodne dobe je sto let. Izgube prirastka starega sestoja v prvih dvajsetih letih pomlajevanja znašajo 128,70 m3, donos starega sestoja v drugi polovici pomladitvene dobe pa je 38.S m3 na ha. Skupna izguba v štiridesetih letih je 90.2 m3/ha oziroma -0,902 m3/ha med vso proizvodno dobo sto let. Relativna vsota tega je 6,7%, proizvodna sposobnost ra- stišča je torej izkoriščena le 93,4-odstotno. Na grafrkonu št. 4 je prikazan primer, ko začnemo pomlajevati šele v starosti sestoja sto let (proizvodna doba znaša v tem pri- Grafikon št. 2 Potek volumenskih prirastkov v sestoju. Proizvodna doba 110 let, pomladitvena doba je 40 let, pričetek pomlajevanja pri 90 letih. Pnras~ek m3tna/leto ::~. /' 14 ~. .. " ,___.- ·- ·-·")- ·- ·- · T ·- ·- ·- .:7· ,~,~.: ~~~""'' """'"' 10 i \ 1 .:: 1 matičnega sestaja . 1 ·~ j : j la-tekoči 1101Lmensl-·-·-'\-·-·- -i--·- -~: ... /-·-·- ·-·-3 10 i\ 1 'i 1 - tclmč> ""~•mki pcico•t•k ·~ ( .· .-·····// mat1Čnega sestaja la - tekoči volumenski prirastek novega sestoja -~ .· ... / 3 - proizvodna sposobno.<:t rastišča .. . ·K···· 1 1 •. ············ ''i ·--......_ i i . . . . . . . . . . i . ""-.J 70 80 10 20 30 40 50 60 let ::.t;;.rost dejanska starost o lO 20 30 let novega sest:Jja starost rn.~tičnega 90 100 110 120 let sestaja Zato priporoča, da v primeru dolgih pomla- ditvenih dob začnemo s pomlajevanjem že pred časom kulminacije povprečnega vred- nostnega prirastka. Če pa to zmanjšano proizvodnjo izrazimo z deležem proizvodne sposobnosti rastišča, vidimo, da je naj pri- memejši čas začetka pomlajevanja (pri dol- gih pomladitvenih dobah) ravno v času kulminacije povprečnega volumenskega prirastka. Pomik začetka pomlajevanja v višje starosti od tiste, pri kateri kulminira povprečni voh.unenski prirastek, pomeni tudi na.glo zmanjševanje lesne proizvodnje oziroma večje izgube zaradi pomladitvenih dob. 2. 2. 2. Dolžina pomladitve ne dobe glede na celotno vrednostno proizvodnjo Zakonitosti, ki srno jih ugotovili na modelih v prejšnjem podpoglavju, veljajo tudi v mo- delu, v katerem bi volumenske prirastke nadomestili z vrednostnimi prirastki in vred- nostno proizvodnjo. Le točka .kulminacije povprečnega vrednostnega prirastka na- stopi v višji starosti sestoja in krivulja gibanja tekočega vrednostnega prirastka je dru- -gačna kot v prejšnjih primerih V času pomlajevanja zmanjševanje tekočega vred- nostnega prirastka ni v sorazmerju z zmanj- ševanjem lesne zaloge. Pri pomlajevanju navadno pustimo do konca pomladitvene dobe najkakovostnejša drevesa, zato je v tem času vrednostni prirastek sestaja še vedno velik. Krivulja, ki poda~a gibanje tekočega vrednostnega prirastka v času pomlajevc..nja, je konveksna (pri volumen- skih prirastkih pa konkavna) in poteka nad krivuljo tekočega volumenskega prirastka. Zato so izgube v celotni vrednostni pro- izvodnji v matičnem sestoju zaradi pornladi- tvene dobe - izražene v odstotkih - manjše kot pa pri modelu s količinsko proizvodnjo. Te izgube so tem manjše, čim bolj kakovost- na so drevesa, ki jih pustimo kot zastor v času pomlajevanja. Pri vrednostni proizvodnji moramo upo- števati negovalni učinek matičnega sestaja na novonastajajoči sestoj. Zaradi negoval- nega učinka starega sestoja je kakovost mladja boljša, kot če bi se razvijalo na prostem - v skladu s tem je količina potreb- nih negovalnih del Mladje, ki. se razvija pod zastorom, potrebuje manj negovalnih del, to pa se potem zrcali v večji neto 'l!ednostni proizvodnji. Zato je v večini primerov, ko obravnavamo skupno vrednostno proizvod- njo matičnega in novonastajajočega sestoja, učinek pomladitvene dobe pozitiven - pozi- tivni učinki so večji od negativnih. Pri teh učinkih pomladitvene dobe ne smemo poza- btti tudi na povečane stroške pridobivanja lesa. Dolge pomladitvene dobe pomenijo Grafikon št. 4 Potek volumenskih prirastkov v sestoju. Proizvodna doba 120 let. pomJaditvena doba 40 let. pričetek pomlajevanja pri 120 letih. Prira5tek m31ha/leto ::~, /' l~ ~- .' 12 lO '-·-·-·-·-~·-·-.- ·-· -· -·- ·-r·./-·-·- 3 -~~ 1 r' 70 80 90 1 . : · 1 - tekoč 1 vol Ll:llensk i prira~~el< /1 l / l!'.at1Čl1ega segtoja 1 · 1 la- t"](oč i volur.ensld prirastek 1 ·~ 1 /i 1 '>-i··········· 1 ......... •• / ~· 1 1..········ ; --·"-..i 100 10 20 30 lO 20 100 110 120 130 140 novega se.stoja. 3 - proizvcdna spooobnoo t ra~tišča .star0.9t . let dejan3ka starost let nov~ 3e!ltoj;a starost matič.-.~ :;estoja let 119 dražje pridobivanje lesa; koncentracije lesa so manjše, sečnja in spravilo sta zahtevnejša, prehodnost je manjša. Ti povečani stroški pridobivanja zmanjšujejo vrednost neto proizvodnje. 2.2.3. Dolžina pomladitvene dobe glede na nelesne funkcije gozda Pri gospodarjenju z gozdovi stopajo v zadnjih desetletjih v ospredje nelesne funk- cije gozda. Njihov pomen je različen; pone- kod so celo pomembnejše kot proizvodnja lesa. Precejšnji del ukrepov, ki pospešujejo lesno funkcijo, pospešuje tudi nelesne fun- kcije gozda, vendar ne vse in ne v vseh gozdovih. Napačno je razmišljanje, da imamo s trajno visoko lesno proizvodnjo trajno zagotovljene tudi ostale učinke gozda. b = dolžina pomladitvene dobe Ab = vrednostna proizvodnja starega se- stoja v času pomladitvene dobe (tj. razlika med celotno vrednostno proizvodnjo na koncu pomladitvene dobe in celotno vred- nostno proizvodnjo pred začetkom pomlaje- vanja) Zato moramo dolžino pomladitvene dobe prilagoditi zahtevam po okoljetvornih in družbeno pogojenih funkcij gozda. To prila- gajanje poteka tako, da najprej ugotovimo primerno dolžino pomladitvene dobe glede na drevesne vrsto, rastišče in vrednostno proizvodnjo lesa, potem pa jo podaljšamo ali pa slaajšamo glede na poi!1embnost zahtev po družbeno pogojenih in okoljetvor- nih funkcijah določenega gozda. Kolikor do danes poznamo povezavo med zgradbo go- zda in izpolnjevanjem njegovih neproizvod- nih funkcij, moramo navadno podaljševati pomladitveno dobo. Pri določanju dolžine pomladitvene dobe, pri kateri upoštevamo celotni sistem gozdnogospodarskih ciljev, drevesno vrsto in rastišče, skušamo maksi- mirati naslednji izraz: Aneg = vrednost negovalnega učinka ma- tičnega sestoja na novonastajajoči sestoj (tj . razlika med vrednostjo negovalnih del v mladovju - do višine hciei• ki se razvija na prostem, in vrednostjo negovalnih del v mladovju, ki se razvija pod zastorom matič­ nega sestaja; k tej moramo prišteti še more- Grafikon št. 5 Potek volumenskih prirastkov v sestoju. Proizvodna doba 80 let, pomlad.itvena doba 40 let, pričetek pomlajevanja pri 60 letih. 120 Prirastek 20 m3/ha/leto :: \:-·-·- ,- - -·-·/~· ·-·- ·- ·- 3 12 j '\ ! :~: : 1 - tekoČ1 volU!llenskt prirastek rnaCičnega sestaja 10 · 1 :" • la- tekoči volunenski prirastek novega sestaja ~ \ ~ 3 - pro1zvodna sposobnost. rastišča. ~ ...• · : 1 .•.. ··· ·,! ~-,.JI~ L-......:6Lto-:.:;·~···_··_··~70~----18of----..90 ___ "-.Jl~OO-----.-----let s tarost .------.-------~----.---dejanska starost novega sestaja O 10 20 30 let 60 70 Bo 90 100 starost ITI3t. sestaja let bitno večjo vrednost večjo kakovost novona- stajajočega sestaja) 2 S = vrednost povečanih posrednih učinkov gozda zaradi pomladitvene dobe (tj. razlika med vrednostjo posrednih koristi pri sestoju s pomladitve no dobo in sestojem, ki ga umetno obnavljamo) ~ei === višina mladja na koncu pornladi- tvene dobe (starost b) h = višina mladja v starosti b, če bi se razvijalo na prostem Aa = bruto vrednostna proizvodnja se- stoja v starosti, ko kulrninira povprečni vred- nostni prirastek (zmanjšana za stroške pri- dobivanja) 2 D = bruto vrednost donosa iz redčenj (zmanjšana za stroške pridobivanja) a = starost sestoja, pri kateri kubninira povprečni vrednostni prirastek Ta izraz velja za določanje dolžine pomla- ditvene dobe, če začnemo s pomlajevanjem v starosti, ko kulminira povprečni vrednostni prirastek. če začnemo pomlajevati prej ali kasneje, moramo nadomestiti >>a