Dolenjske Xovico izhajajo vsiik čolrleU; ako ; ; je ta dan jirazuik, dan poprej. ; :
Cena jim je za celo leto (oti aprila do aprila) K, za pol leta l'.>0 K. Naročnina za Nemčijo, Boaro in drug'e evropske liržave znaša 3'i>() K, ?:a Ameriko 4'r>0 K. List in o^liisi sfl pliiriijrtja tiaproj.
Vse dopise, iiuro^iiiiio in o/.itiiiiilii siirejemu tlakama ,T, Krajcc nasi.
Franjo Neubauer.
Najlepši god.
Zori se, prebuja se Avstrija kakor devojka, ovenčana v sanjali poročni je gledala dan. Budi se in gleda; — ,,so varale sanje prelepe? Te nI še? — Kedaj boš najlepši moj god praznovan?"
Prebuja se cesar: — o krasni je sanjal družici, v triumfu nevesto mu palja! naspp'oti je — mir!
„Ah, Avstrija, ali zares si pokojna kot nálcdaj? Zares tvoja sreča odslej tudi moje bo vir?"" —
Še nI je vesele novice, Še ni ga golobčka, da z vejico v kljunu kot rajski glasnik prileti. Še kri se pretaka v potokili kot občna povodenj, čez njo pa spustiti golobček miru se boji. — —
Zasanjaj Še. Avstrija, tvoji častilci čuječl nad tvojo krasoto bedé ljubosumno, zvesto, NavduËenI klici miljonov tačas te vzbudijo, ko zarja nebesa otvori nam z zláto roko.
Zasnivaj, naš cesar, še lepše, še slaje zasanjaj, pričaraj TI noč Tvoj najlepši, najslávnejši god, ko v miru zedlnjen boš z Avstrijo dražestno svojo, na svatbo pa hitei za rodom bo srečen TI rod !
Praznujmo god!
To prošnjo le vsliSi Večni: Zjasni zvc/.de Mii tenmci
S, (iTsgorĚií,
Se nekaj dni, pa 1)0 iiapoCil HG. godovni (lan našega velikega dj'žavnega Očeta, pi'c-svitlegu cesarja FlUNOA JOŽEFA 1.
Z zlatimi či kajtii je zaiiisaiio v globini srca vsakega avsli ljskega di'žavljana t« ime in s ponosom In Ijnbeznijo ter otroško iida-iio.stjo je izgovarjamo.
Zlasti slovenski narod ježe neštetokrat poka/al brezmejno Ijnbczen, iniaiiost In zvestobo svojenin vladaijn.
„Le vprašaj gore, dole, griče,
Zvestobe naše vsi so priče!" pel je naš Simon Gi'egoriitč.
Da, zvestoba in ndanost do presvit-lega cesarja in do prevzvlšetie vladai'ske rodovine vsaccga Slovenca je brezmejna, kakor je brezmejno število zvezd na nebu, trdna, kakoj' kraška skala In neomajna kakor stoletni brast, ki kljnbnje sredi poljan viliarjein. Saj je ta ljubezen In zvestoba vsalicrmt prirojena. Narod slovenski je globoko veren iii ker je veren in ndan Bogn, ljubi tndi .svojega cesai'ja in mn je zvest in ndan z vso dnšo, z vsem si'cein,
Saj je naš presvitli cesar pa tnili vreden vse Ijnbezni !
Že let vlada na^o iiiogoOiio državo slavno in pi'cvldno, s skibjo in Ijnbcznijo, da z občndovanjem zre nanj ves svet Že iiniogo nad pol stoletja nam je dober in ndan, kalior zamore biti le oče svojim otrokom. Zato Ga pa tudi Ijnbimo z otroško Ijnbeztiljo in ndaiiostjo in dan na dan pošiljamo pi'tjd prestol Vsevednega goreče l)rošnje zanj :
„Bog olirani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!"
6« let! — Dolga pot, ko bi Mn bila posejana le s cvetlicami, ko bi ga spremljale na njej le sreia in radost! O, kako dolga moi'a biti še-le ta pot zanj, ki Mn je naklonila Božja previiliio,st toliko bridkosti, skrbi in težav; ko se v Njegovi vladarski ki'oni lesketa toliko biserov - solza, ko je ranilo Njegovo očetovsko dobi o in nsmlljcno
srce toliko bildklli ndarcev! Saj je sam vzdlhnil, ko je klečal ves i)otrt pod udarci bridke usode ob mrtvaškem odrn, na katerem je zasnivala večni senj preblaga pokojna cesarica Elizabeta: „iloj Bog, ničesar mi ni bilo prihranjenega!"
lil ne bomo pozirtijH Slovenci prc-bridldh velikonočnih dtit 1. 1895., ko je ječala naša Ljiibljatia pod i)otresnimi razvalinami, Takrat je zapustil cesarski prestol tndi naš pi'esvitli cesar ter je pi'ihitel med udane ]nu Slovence. In opazujoč neyečo, ki nas je zadela in gledajoč solze, ki so se nam lesketale na licih, zaplakal je tndi sam z nami in nas očetovsko-milo tolažil.
Kdo prešteje vzdihe, ki jih je pošiljal ])resvitli cesar i)red prestol Vsevečnega za svoje otroke-državljane, In kdo pi'ešteje solze, ki jih je potočil, ko so trle razne nesreče Njegove narode?
Koliko bednim je i)omagal s svojimi dobrodelnimi napravami, ki jih je ustanovil in kolikim sirotam je olajšal gorje in obrisal solze!
„Z združenimi močmi!" je geslo pre-svillega cesarja.
S tem geslom zasedel je jn'ed davtiim časom ponosni prestol Habsbiiržanov krepak mladenič — poln življenja, poln najlepših načrtov, poln nad; s tem geslom vodi našo državo smelo in varno, kakor vodi vešč krmar svoj čolnič po razburkanem morju; s tem geslom zgrabil jc v pravični nža-Ijenosti za bridki meč, ko jc segla zločinska roka najetega morilca i)o predi'agocenem življenju presvitlega prestolonaslednika in stem geslom poklical je svoje udane 8Íin)vc pod zastavo na branik nam tako drage in svete domovino s prekrasnimi oklici „J\Iojini narodom !"
Da On, zaščitnik in vladar miru bil je v visoki dobi svojega življenja prisiljen, da brani dedni prestol svojih očetov, da brani dotiiovino svojlii državljanov, da ohrani rodni krov milijonom svojih ljublb otrok! — Saj Mu ni v življenju nobena bridkost prihranjena! Bo li s tem izpita kupa Njegovih bi'idkosti do dna? —
In dne 4. oktobra bodemo praznovali vsi avstrijski narodi 8(î. god našega nad
vse ljubljenega državnega Očeta. Kako naj vredno proslavimo ta dan?
V teh bridklii Časih, ki so prisil nad našo domovino, přesvítil cesar veliko moli. Kakor celo življenje, išČe zlasti sedaj pomoči in tolažbe pri Bogu, ki vodi usodo vladarjev in podložnikov.
Posnemajmo lu'csvitlega cesarja!
Dne 4. oktobra naj se napolnijo naše cerkve do zadnjega kotička z zvestimi državljani.
Vsi hitimo h kralju vseh kraljev in ga zaupljivo in jirav goreče prosimo; „Dobri ]iog! Očeta imamo, ki si nam Ga dal TÎ, ki Ga tako ljubimo, ki smo Mu tako udani! l'odpiraj Ga, ki'cpčaj in osreči Ga, ohrani Ga nam do skrajnih mej človeškega življenja! Ohrani pa tudi našo ljubo domovino, ki nam je tako draga! Kaj bi bili brez Očeta, kaj bi bili brez matere domovine? Razjasni o liog oblake bridke žalosti, ki jih pokrivajo sedaj In solnce radosti in sreče naj jima zopet zašije!"
Zlasti ti ljuba mladina, ki si presvit-lemu eesai ju tako i)i'i sveti, da je pri neki priliki zaklical: „Vse za otroke!" molita dan i)osebno goreče za jiresvillega cesarja:
„Bog nebeški, Ti Mti plačaj, Bog nebeški, Ti Mu vračaj!"
A ne samo to, stoiimo še več!
Ko so avstrijski narodi hoteli ob raznih prilikah pokazati presvitlemu cesarju ndanost In zvestobo z raznimi sijajnimi prireditvami, želel je presvitli cesar naj se to opusti, denar jia naj se raje obrne za razne dobiodclne namene, — Izpolnimo tudi mi to blago željo presvitlega cesarja!
0. kr. ministerstvo za notranje zadeve dovolilo je, da se prirede v dtievih od 4. do 8. oktobra t, 1, povodom Najvišjega godu l)resvitloga cesarja po vseh deželah širne Avstrije „diievl darovanja" za udove in sirote, za invalide lu za zatiranje jetike.
Vrli Dolenjci! Ali moi'emo lepše iu vrednejše pro,ilaviti god presvitlega cesai'ja, kakor ga bomo s tem, da se I'avnamo po Njegovi očetovski želji? Brezmejno je gorje, ki ga prinaša vojska. — Koliko udov bo treba podpirati, kolikim sirotam brez skrbnih starisev in brez domov bo treba lajšati
LISTEK.
Inultus (Neinaščevan).
Praikft legenda. - I'rosto po Zoyorjii provol Silviu Lomnim, (Diilje.)
„Da je tenni I'es tako, vam hočem razložiti. Eden izmed najmogočnejših, v rokah katerega je usoda te dežele, hočemo ga itnenovati dona Baltazarja; on je namreč Spanec, obiskuje mojo hišo. Moja rodovina je bila od nekdaj njegovemu i'Oilu dolžna veliko hvale in to je bilo tndi vzrok, da smo prišli na Češko. Don Baltazar obiskuje torej mojo biSo. Za-me je velika čast, čejirav majhno veselje, kajti njegove temne, peklenske oči vzbujajo v meni nek n(!Ztuin strah. Nekoč sem govorila v pričnjočnosli dojni Baltazarja o mojem vstvarjanju niiiii a-jočega Kristusa, čepi'av previdno in mu nisem priznala, kakoi' vam, da ne vei iijem v njega. Don lîaltazai' me jo di'ugi dan poklical v svojo palačo, v Čegai' ki'aljevskih sobanah vlada kraljevska veličina. Peljal me je v svoj. zlata se blesteč oi'alorij, kjer je doslej stal prazen oltar, in mi jo
rekel: „Duša mi je trudna od strasti in zaspana vsled neprestanega boja v tej nu-ačni, uporni in prokleti deželi. Y resnici ne morem več moliti, Oe mi postavite ini ta ol'tar te kapele takega Kristusa, kakor ste včeraj o njem govorili in ki me bo s svojim stnrtnlm bojem otiiečU, čegar molčeči krik bo mojo sTiivajočo dušo vzbudil, vas hočem preobiožiti z zlatom in vaše Ime povzdigniti do nebes. Tako jc, Inultus, moj prijatelj, govoril don Pialtazai', iu od tega časa živim v mrzlici, liniltus, vpo-dobila bom Kristusa po vašem obrazu, z vso neizmerno bolečim), ki se skriva v vaših i>rsib. Jlolčeči ki'ik vašega brezmejno, do smrti žalostnega obraza, bo obudil mogoče v KU'ačtii in peklenski satanovi duši tega Š[)anca čb)veško čuvstvo in ga bo ganil do solz. Bilo bo tako, kakor če bi vpi'asala skozi vaša usta vaša nesrečna dežela Boga:
„Zakaj, o Bog, si me zapustil?" In kakšna sj'eča bi mogla vziti češki deželi ! Ali slišite Inultus tožbe te globoke i'ekeV Glejte, kako obupano stega Praga roke za zvezdami."
Molčala je, lesketali so se ji pogledi in so se proseče obrnili k njegovemu obrazu. Inultus je vstrepetal na celem telesu in jo prijel za roke. „Hočem storiti, kar zahtevate!" jc zavpil v ekstazi. „O, priveŽite me torej ua križ. Položite vso bol te dežele, ki ste jo videli na mojem obrazu, v poitrć vašega umrjočega Ki'isinsa in mogoče bo ganjeno tisto kamenito srce pri njegovem pogledu. In se ne bo nad vašim delom v vaši duši oglasil glas, ki bi vam pošepetal, da je Kristus v resnici Živel in je Bog?"
Flavija mu je segla v roko. „Mogoče sc zgodi tako", je rekla, s proč obrnjenim pogledom, da ui mogel spoznati v njih nevere. Potem pa jepristavila: „Llite, jn-ijatelj, in pridite jutri zgodaj zjutraj. Na i'azpolago sem vam z denai'jem in moje srce vam bo vedno vedelo hvalo."
Naredil jc odklonilno geslo z rokami, kakor bi hotel prositi, naj molči o tem, „Lahko noč!" mu je rekla in poklicala starega Gvido, ki je spremil Innltusa iz hiše in za njim zajtrl din'i.
Flavija je stala nekaj časa v mislih pri oilj)rtem okiui, ko je stopila k njej Placida.
„Glej!" je spregovorila, medtem ko ji je pokazala razbite steklene kose, „Kaj je?" je vprašala Flavija. „Beneški kozarec, iz katerega je pil tvoj gost, se je razbil, ne da bi se ga dotaknila. Ta mož bo jirinesel nesrečo v hišo,"
Flavija se je nasmejala. „Ti veš, da nisem praznoverna. Ko je vstopil v bišo in sem vam svetila", je rekla s pridržanim glasom Placida, „sem se videla spodaj pri stopnjicab, tebe pa sem videla dvigniti zaprta vrata kleti in videla sem se, ko sem vrgla tega gosta vsega krvavega, v klet."
„Pojdi spat, Placida", je odvrnila mirno Flavija. „S|taiii si že, ko sî nam svetila in tvoje solze so vedno težke in bolne,"
„In večkrat proroske", je pristavila starka. Ločile ste se, ne da bi - naprej govorile, liniltiis pa je med tem blodil skozi spavajočo Prago v pravem, resničnem deliriju, sanjajoč je zrl k zvezdam, v temno reko, svoje roke je stegnil v temo in navdušeno klica! k Bogti, naj uresniči njegov in Flavije sèn. Zgodaj zjutraj, bled in
goj'je in jim i)ros]íi'bcti skiipnib domov, ko-likitn iiivaliiloiii bo treba seziilati domove, kjer boilo preski'bijoni za življenje in ko-Jikini na jetiki boiniin vojakom bo ttuba zavetišča v zavodili /.a zatiranje jetikc!
Ali naj jjustimo vse te brez pomoči, brez tolažbe, brez podiioreV Ali niso darovale udove za domovino in za nas svojili jnož-jtinakov, sirote svojih očetov, invalidi svojih zdravili iidov iii bolni vojaki svojega zdravja? O, iivaležiiost nam nai'ekuje, da se zanje zavzamemo in jim pomagamo vsi ill vsak po svojili močeh!
Ko bode v „dnevih darovanja" hitela naša nadepoliia mladina od hiše do hiše, proseča darov za udove in sirote, za invalide, za zatiranje jetike, sponnii.mo se krasnih besed pesnikovih: „Odpri srcé, odpri roké,
otiraj bratovske solze — Sirotam olajšuj gorje!"
Prazimjmo SG.god presvitl. cesarja — vrli Dolenjci — po vzgledu Njegovem z molitvijo in po želji njegovi z ljubeznijo do bližnjega! Potem bodo dobrodelne naprave, za katero bodemo zbii-ali v „dnevili darovanja" klicale áe poznim rodovom;
„Glejte ljubezni in udanosti avstiijskih državljanov do predobrega in preiiiilega cesarja Franca Jožefa I.!"
Živi cesar, domovina, večna bode Avstrija!
Janko Orad.
Zaseženje grozdnih pečko v ali peikov.
Grozdne pečke ali pelkc je državna oblast z ministrsko nai'edbo z dne 9. sejit. 1916, diž. zak. št. 297, zasegla v svrho izdelovanja olja.
Na |)odlagi te naredbe je vsakdo primoran, peške ali pelke iz grozdnih ti'opin izsejati, jih izčistiti iii tako splaviti, da se ne pokvarijo, potem jia oddati avstrijski eentj'ali za olje in masti tia Dunaju za ceno 20 kron za 100 kilogramov na prevzemnem mestu.
Teške mora vsak posestnik pripraviti za oddajo do 31. decembi'a 1.1,; le tisti, ki imajo tiopine namočene za kuhanje žganja, jih smejo pripraviti še-le do 1. marca 1917.
V prvenrshiťíaju mora vsak posestnik do K), jainiarja, v drugem slučaju pa do 10. marca 1917 naznaniti županstvu, koliko peskov ima pi-ipravljenib, županstva i»a morajo najza<lnje pet dni kasneje poslali zaznamek ])riglašenih posestnikov avstrijski centrali za olje in masti na Dunaju (J,, Seilergassse 1).
Ob enem so pa županstva itrimorana, naznaniti okrajnemu glavarstvu vse tiste posestnike, ki niso peške iz tropin pripravili in množino od njih neizrabljenih
tropin. Taki gospodarji bodo kaznovani in peški iz njihovih ti'opin se bodo dali izbrati na njihove stroške.
Kraj iii čas, kje se bodo pripravljeni peški prevzemali, določi oljna centrala v sporazumu z županstvom in sicer se bodo })eški prevzemali v občini (ako jih bo vsaj 2000 kg), ali ])a na bližnjem kolodvoi u, v kterem slučaju se plača posestnikom tudi vožnjina na kolodvor. 1'eški ne smejo vsebovati veČ kot 5^/0 nesnage kot lilastin, pecljcv in drugih primesi, sicer se prevzemna cena primerno zniža in nc smejo biti plesniví,
Že lansko leto se je v štirih severnili vinorodnih deželah naše di'žave za jmskusnjo izvedla poi'aba grozdnih peskov za izdelovanje olja in sicer z dobrim uspehom.
Zato je državna vlada letos zaiikazala, da se morajo nabirati grozdni peški v vseh vinorodnih deželah naše države.
Ta naredba ni vinogradnikom v breme, temveč le v korist, ker se iz popolnoma izrabljenih tropin peške izberisjo in to po prav lepi ceni lahko prodajo. Iz tropin, ki dajo J 00 litrov mošta, se dobi lahko dve kile ali več pečkov.
Ne glede na to, da je to kažnjivo, ne bo gotovo nobenega gospodarja, ki ne bi grozdne peške iz tropin izsejal.
Kakor je lani pokazala izkušnja, so v to svrho tropine najbolj nasledeči načinizrabijo:
Koj od st.iskalnicc se jih natlačí v zidane jame ali v kadi, sode itd., kjer pokipijo in se jih jii'i tem lahko izrabi za napi'avo domaČe pijače, jesika ali žganja. S kipenjcm se tudi peški ločijo od slnznatih delov jagod, tako da se potem iz takih tropin dajo peški veliko raj izsejati kot iz svežih ti'opiu.
IV)kii)ele ti'opine se i)otem še izprešajo, razdrobijo in na i'etah en do dvaki'at pre-sejejo. S tem se večina pečkov iz trojjin izloči, seveda gi'e (udi ])i'ecej nesnage ziaven.
Nato se peški na suhem, zračnem kraju, naji)olje na podu, kjer je prepih, v prav tenkih plasteii jiosušijo, pri tem pa večkrat premešajo.
]Co so |)eški dobi'0 osahnili se jih na žitnem Čistilniku (pajtlu) izčisti. Jlora se jili pa triki'at zaporedoma [irevejati. Seveda mora biti sito čistilnika (vejahiika) l)riiiierno gosto.
Nato se da peške zopet sušit. Dobro presušenje peikov je jako važno, ker sicer splesnijo in niso skoraj za rabo. Zato take pokvai'jone peške oljna centrala tudi slabše i)lača.
Da se to ne zgodi se jih nioia na jako suhih in zračnih krajih (na pi'. na podih, v podstrešju itd.) na suhih tleh prav na tenko, to je komaj za prst na debelo razprostreti in poleg tega šc večkrat premešati.
V debelih plasteh pelki splesnijo, ali
se pa tudi segrejejo in to oboje blago jako jioslabša.
Ko pride čas oddaje, se pe.ške še enkrat na gostem rešetu presejejo in se jih spi'avi v vreče, da se jih od|)e[je na mesto oddaje.
Tropine, iz kterih smo peške izsejali, so Še dobro ki'milo. Zato jih koj ko peške izsejemo, nekoliko posolimo in zopet v jamo ali kaili iiatlačimo in jili potem z diiigo krmo vred pokladanio živini, ki jih prav rada je.
Državna centrala za olje izkoristi pelke na olje in odda oljne tropine centrali za krmila, ki jih oddaja kmetovalcem.
Olje iz grozdnih peškov je ))i'av okusno in se lahko rabi kot jedilno olje.
Tako se da grozdne tropine vsestransko izkoi istiti.	Jt. Skalic.k.v.
Vojni pregled.
rtalijansko liojišic. — Uradno poročilo dno 25. t. m. javlja, da jo postalo delovanje sovražnega topništva na primorski bojni črti . v posameznih odsekih popoludne Ijutejšo. V noči preletel je sovražni letalec naše črto in v okraju Komna metal bombe, ne da bi napravil kaj škode. Na bojni črti faaanskih alp napadla sta dva bataljona sovražnih alpinov v tomi odsek Gardinal Cima Busa Alta, katerega je sovražno topništvo moj dnevom zelo obdelovalo. Italijani so bili ])0 Ijutcm pobližinjem boju krvavo odbiti. Tudi proti Forzella di Coldose poizkušale so sovražne skupine napredovati. Naši so tu ujeli 52 alpinov, mej njimi enega častnika. — Kakor so 23. t. m. uradoo poroča, so naše čete severno od Astaga zjutraj septembra razstrelile vrh Monte Cimono, ki so ga bili SÍ4. julija zasedli Italijani. Pri tej priliki so ujele 13 častnikov in 437 mož ter zaplenile dve strojni imSki, liazstrelbo je vodil izvrstno nadporočnik Albin Mlaker, kojega ime je zaslovelo povodom naše ofenzive v maju in kateri jo na tirolski bojni črti takrat osvojil na junaški način utrdbo Casa Rati v dolini Astico in za kateri hrabri čin jo bil odlikovan z Leojioldoviin redom. Drzno podjetje, katero je vodil pretekle dni v roko ranjeni nadporočnik Mlaker s svojimi saperji, je sijajno napelo. Moj rHZstrellio napredoval je bataljon pcšpolka št. 59 v boku in za hrbtom sovražnika. Kazstrclba je napravila velikansk uaiiek. Od bataljona, ki je imel zaseden vrh Monte Cimoiie, je bila ena stotnija zasuta, pol bataljona pa ujetega. Po poznejšem poročilu 25. t. m. je na Monte Cinione še zasutih živih Italijanov v kuvernah, 24 se jih je samih rešilo ter so se našim udali. IJrugi kličejo na pomoč, pa jih ni moči re.šiti radi Ofiiija italijanskega topništva.
Kusko bojlšÉe. — ťo uradnih poročiih 25. t. in. Rusi v splošnem dalje napadajo, vendar se pa opaža, da so na več odsokih postali napadi v primeri z onimi i»rejšnjega tedna manj silni. Najbrže je moral lirusilov oddati znatne moči, da se ustanovi „Donavska armada", in mofioče je, da mu nadomeste te zopet nove nadomestne čete iz zaledja. Na popolno po-nehanje bojev na severovzhodu seveda ni misliti, kajti Kusi so vže iz vzroka, da mi ne odpošljemo čet na druga l)ojiSča, prisiljeni, napad vsaj v glavnih črtah nadaljevati. Ker je Rusija julija novo letnike vpoklicala in nova prebiranja imela, ima vodstvo carjevih armad še zmiraj nekaj stotisočov, akoravno manj iz-vežl)anih, za boj vporab|jajočih čet na raz-
polago, s katerimi smemo v bližnji bodočnosti računati. Nedvomno je, da bode general Leschitzky svojo začasno prekinjeno ofenzivo na južnem kriiii Bnisilove armade moj Zabio in Dorno-Watro nadaljeval, kar vže značijo bitke zadnjih dni. — Na bojni črti proti Ru-muniji go naše vrle čete zopet osvojile prelaza Czurdnk in Vulkan ter odbile po uradnem poročihi ponovne rumunské sunke mej tema prelazoma. Mesto Petroseny zasedle so zopet potem, ko so pregnale iz istega Rumune, našo čete. Tamošivji rudniki so ostali nepoškodovani iti se rudniški delavci, ki so ob upadu Rumunov v mesto, od.šli, zopet vračajo.
Zahodno liojišče. — Nemško uradno poročilo 25. t. m. javlja, da so nadaljuje grozovit topniški boj mej Ancre in Somme. Sovražni delni sunki proti odseku Combles-llancourt in pri Bouchavesnes so se izjalovili. 23. t. m. odbili 30 Nemci pri utrdbi Thiaumont manjše, 24. t. ra. pa severovzhodno utrdbe Souvillo močnejše francoske napade z ročnimi granatami. V številnih zračnih bojih 24. t. lu. sestrelili so Nemci devet sovražnih letal. Nemški obrambni topovi sestrelili so zadaje tinl štiri sovražno letalce. Po bombah, katere je metal sovražnik na Lens ubitih je bilo šest meščanov, 28 pa težko ranjenih. Po napadu sovražnih letalcev na okraj Essen je bil en otrok ubit, drugi rargeni. Škoda na blagu je brez pomena. — Po uradnem poročilu 24. t. ui. se vrše na celi bojni črti jako živahni za Nemce uspešni boji letalcev v lastni in onstran sovražne bojne črte. Nemci sestrelili so 24 sovražnih letal, od teh 20 ob Somi. Neko nemško letalo napadlo jo v noči na 22. september angleške vojno naprave pri Boulogni,
Franjo Neubauer.
í^i^ed SD. Frančiškom,
Poglej s prestola svetlega, vladai': ves narod je pokleknil pred oltai; na tem oltarju čndovila slika velikega je vdelana svetnika.
Je sam Gospod? Poglej: roké, noge z žeblji so prebodéne, in srce tako na križu piehodeno bilo, za svet je zadnjo kapljico pi'elilo.
Ni Božji Sin, Rvetá OdreSenik!
Zaščitnik Tvoj veliki je svetnik.» Njegovo, cesar, Ti ime je dano, v nebesih žo od vekomaj izbrano.
Na gori molil angelu je v čast, ki zlomil, stri peklensko je oblast, tedaj mu Seraf te je vtisnil znake, trpljenju Sina Božjega enake.
V svetiščih naših ljubih vrh gora kipe molitve vroče do iiebá: All, Tvojemu in sjcu domovine krvave vtisnil boj je bolečine.
Mi molimo, a z nami niôli Ti, naj zmago kmalu Bog nam podeli, naj vojskino trpljenje nam olajša, naj bi'idke nam izkušnje dni okrajša!
smrtno utrujen je [lotrkal iia zaprte duri laške umetnice.
Mntasti mož mu je odprl in ga smehljajoč peljal v delavnico. Done Flavije še ni bilo v njej. Placida je kmalu prišla in rekla Ovidii: „Gospa ti je naročila stoi iti, kar ti je zapovedala včeraj zvečer." Odstranila seje in Gvidoseje obinil k Innltusii. Hitro ga je začel slačiti in Jniiltus sc je videl nenadoma do pasa gol. Gvido mu jc potem odvzel tudi Čevlje in ga peljal k lesu, ki ga mladi mož prejšnji večer ni zapazil in ki je tvoril gol, velik, lesen križ. Gvido je vzilignil Iniiltiisa kakor otroka na visoko l)odvznožje križa, vzel vi'vi, zvezal mu roke na piečnicali, noge k srednjeuni tramu in spodmaknil podvznožje. Inultiis je visel na križu kakor, Kristus sam. Kmalu jo vstopila dona Flavija. V temno, samo sredi telesa s pi^edpasnikom pi'ed])asano olileko oblečena, je bila šc lepša kakor včeraj, toda tudi mrzlejša in iziaz njenega obraza je hil strog in resen. Gledala je Iniiltusa kakor kak piedmet in ne kot človeka in ne da hi spregovoi'ila, je šla na delo in pričela z njim. V teku ene ure je ])adel luulLus
v omedlevico in ni vedel, kaj so je z njim godilo. Ko se je zavedel, ni bilo vočFlavije v delavnici. Gvido in Placida sta mu od-vezavala vrvi, pomagala mu se obleči in prinesla vina in jedi. Malo je mogel jesti, poželjivo pa je pil in ležal d(dgo na tleli na blazini, ki mu jo jc ponudil (ïvido. Ko se je mogel postaviti na noge, ga jo spremil inutec čez stopnjice in šel za njim do mostu.
In tako je šlo dan za dnem. Inultus se je podvrgel })i'vemu mučeništvu. Skoro nag, povezan z močnimi vi'vmi, ki .so njegove Mpeče ude zalivalo s krvjo, je visel dan za dnevom na križu, lačen in žejen, kajti ni mogel ne jesti, ne ])iti, visel je v resnični mizlîci navdušenja, ki je nastalo vsled nepretrganega prenii.šljanja o Kristusovih bolečinah, ki jih je sedaj občutil z dušo in telesom, i'olaščala se ga je neke vrste blaznost. Vroča domišljija mu je vtepla misel, da ga je poslal Jîog, da odi'eši s svojim trpljenjem na ki ižu nesrečno češko deželo. Zdelo sc mu je pogosto, da kroži v njegovem telesu duh Odrošenika, kakor liitro je visel na križu in vejejo ilihi Boga v smrt-
nih udih njegovega života; jih razsvetljujejo, da bi pi'odrla luč v ono či'iio dušo, o kateri niii je pravila Flavija, v dušo onega Španca, v Čegar rokah je, kakor je i'ekla, iisoiia češkega nai'oda. Umrl je skoro blaženosti pri mi.slih, da bo odrešil s svojo smrtjo domovino, kei' dobro je vedel, da bo pojdaČal to veliko srečo s s voji ui življenjem.
Iimlttis je bil srečen, dona Flavija pa je bila od dne do dne srečnejša. Ko je delala, se ji je zdelo, da se ji bo delo posrečilo; ko pa so je odstranil Iiuiltus in je bila sama, tedaj je občutila vso těžkost bridkosti njenega razočaranja.
„He vedno ni i.o tisto, kar iščem", je strastno kriknila. Telo je do smrti mučeno, okamenelo, ubogo, vzbuja sočutje in grozo, jaz sem zadovoljna, toda obi'az! Lep je in žalosten kakor Iniiltusa, Izdaja žalostno in navdušeno resnico. Toda to mi ne zadostuje, Ne vidim nobenega smrtnega boja v tej trudnosti in nezavesti. Kje je oni skrivnostni izraz iz življenja hiteče duše? In nekega dno je vsa obupana zagrabila bodaice in prediia lep in žalosten, navdušen in Cist obraz svojega Kristusa. Vsedla se
je pod križ in jokala. Solze so ji povzročile bolečine, toda jih niso olajšale. Zdelo se ji je, kakor da je storila zločin. Placida je vstojiila v delavnico, pogledala na uničen uuioLvor in na jokajočo Flavijo:
„Ali se zaradi njega jokaš? Ubožica!"
„Zaradi koga?" je vprašala Flavija in nenadoma obledela.
„Zaradi Iniiltusa!'' je rekla starka.
Flavija je obstala kakoi' zadeta od bliska. Srce ji je bilo tako močno, da ga je slišala bili v svojih prsih. Potem pa so jc razjarjena vrgla na Placido, bodaice v rokah.
„Lažeš!^' jo zavpila.
„Toliko boljše", je odvrnila mrzlo Placida in se hranila,
Flavija seje umirila in vzdignila zapo-vedovahio roke: „Pojdi! ,laz ga soviažim!"
Placida je odšla, Flavija pa je kljubovalno stresla z glavo in pričela popravljati j'azoran obraz svojega Kristusa. Ko je drugi dan jjrišel Inultus, je zopet pričela potrpežljivo in vstrajno delati, kakor da bi se nič ne zgodilo.
Dnevi darovanja v Novem mestu.
ICakor vedno kadai' gre za dobro stvar, se jo tudi zii dneve darovanja povodom Najvišjega godu Njoga Veličanstva presvitiiiga ccsarja v diicvili od 4. do H. oktobra t. 1., ko sc bodo pobirali pilspevki za udov« in sirote, '/A invalide in za zatii'anje jcfike, vzbiidiîo nied inešřaiii veliko zanitiianje.
Dne 2ii. t. It), se je sestal v mestni dvdrani pod predsedstvom /.a dobro stvar tako vnetega g. Adolfa Fauserja, posestnika, občinskega svetnika itd. v Novem mestu odbor, ki sestoji iz gg.:
vlad. svetnik g. baron Willi. Rechbacb, mil gospod prost dr. Seb. Elbert, gimii. ravnatelj g. Franc Brežnik, prov. C. kr. okr, šol nad/,. Janko Qi'ad, voditeljica dekl. šole g. Marija Clarici, voditelj deške šole č. g. P. Gothard, lekarnar g. Josip Bergmann, nrednik g. Urban Iloi'vat.
Ta odbor je določil za dneve darovanja sledeči spored:
"Dne 4. oktobra po pontifikalni sv. maši bodo razdeljevali gimnazijci pod vodstvom gg. profesorjev in pa Ijiidskošolski učenci jiod vodstvom gg. učiteljev 1)0 iiiŠaii oklice, nabiralne pole — ki jih dobe vsi bišni posestniki, da nabirajo z njimi pri posameznih družinait — tn prijavnice za Člane. Ob enem i)a bodo pobirali prispevke v nabiralnike. Učenke dekliške šole pa bodo pod vodstvom gdČ. nčiteljic prodajale po trgih in ulicah znake. Prodajanje znakov se bode nadaljevalo tudi 7. in eventuelno še 8. oktobra.
Dne 7. o k t o b r a bodo pobirali gimnazijci in ljudskošolski učenci po hišah nabiralne pole in denar ter priglasnice za člane.
Someščani! Zanimanje za dneve darovanja in pa Vaša dobra srca so nam porok, da naša mladina ne bo zanianj trkala na Vaša vrata in prosila prispevkov 7.VL tako potrebne. Dal Bog, da bi dosegli tako ki-ašne uspehe kakor v „Tedmi Rdečega Križa."
DomaČe in iuje novice.
Na godovni dan Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I., v sredo 4, oktobra, bode v kapiteljski cerkvi v Novem mestu ob 9. uri dopoldne pontiiikalna sv. maša s zahvalno pesmijo.
Cerkveni koncert povodom Najvišjega godu Njegovega Veličanstva bo v nedeljo 8. oktobra ob 4. uri popoldne v Kapiteljski cerkvi v Novem inestn. Natančni spored se nazEiani v prihodnji številki. Dohodki bodo Šli v isti blag natiien, kakor v dnevih darovanja, kar smo pi'iobčili na drugem mestu.
Konferenca sod. ss. Gor. Jes. za novomeško dekanijo se vrši v Šent Petru, dne 5. oktobra t. I
Imenovan je gozdnitii svetnikom pre-blagorodni g. Pavel Zbuber pl Okrog v Soteski povodom njegovega letnega vspcŠnega delovanja v službi kneza Atier-sperga. Čestitamo!
Vojni mož se bode slovesno odkril 8. oktobra okrog poldne pod obokom novomeškega rotovža, V tega moža se bodo zabijali žeblji in prispevki se bodo obrnili v blagodeljni namen po določilu ministra. Novomeščani, pokažimo ob tej priliki zopet svojo radodarnost iîi svoj patrijotizcm!
Razglas. Izkaznice za sladkor in siccr za Čas od t. do oktobra 191b v Novem mestu bivajočim in opravičenitn strankam se bodo oddajale v mestni hiši kakor sledi;
V soboto dne 3U. septembra lí)l(í dopoldne: od 9. (Í0 10. ure za biš, štev. 1 do 60 „ 10. „ n. „ „ „ „ 61 „ 120 „ 11. „ 12. „ „ „ „ 121 „ 180
popoldne: od 3. do 4. ure za hiš štev. J81 do 240
241
300
Vpoklici pod oro^e. Vpoklicani so pri zadttjih prebii-anjih potrjeni avstrijski Črno-vojtiiki pod orožje, in sicei': Dne 2. oktobra li)lG rojstni letniki ISUO, (i7, (iS, Gî), 70 in 1S71. — Dne lO.oktobia pa rojstni letniki IHSO, BI, 82, 83, K4, 90, iU in 18!);^. V])oklic.ani se morajo predstavili na določeni dan najkasneje ob II. dopoldne.
Umrla je v Novem mestu, dne 24, t, m. g. Marjeta BlažiČ, posestnica v 93. letu svoje starosti. Naj počiva v mii'ii!
Prispevek ljubljanske škofije za vdovski in sirotinski zaklad 3. zbora. C. in kr. vojaško poveljstvo v Gradcu naznanja: Zbirka, ki se je povodom rojstnega dne Njega Veličanstva ccsarja na pobudo ljubljanskega kíiezoškofa Antona Bonaventure izvedla po cerkvab ljubljanske Skotijo v korist po podmaršalu pl. Mattanovichu ustanovljenega vdovskega in sii'otinskoga zaklada 3, zbora, je donesla ziuitni znesek 11.4r>() K. Vojaško poveljstvo v Gradcu je izreklo za to knezoškofu v Ljubljani najtoplejšo zahvalo.
Dvorni svetnik Šuklje ponesrečil.
Dvorili svetnik Fr. Šiiklje, ki živi že kaki dve leti na Dunaju, je na svojem letovišču blizu Dunaja ponesrečil. Po strmi poli vozeč kolesar se je z veliko silo zaletel v dvornega svetnika, ga podrl na tla in ga tako poškodoval da je bilo njegovo zdravstveno stanje nekaj Časa jako opasno. G. dvorni svetnik se nahaja sedaj v nekem dunajskem sanatoriju in je minila vsaka nevarnost.
Padel je junaške smrti na laškem bojišču kadet g. Fran Perd an iz Metlike. Pokojnik je bil nekaj let tajnik novomeške mestne občine v Novem mestu in se je potem preselil v Metliko, kjer se je poročil z edino hčerko zidai'skega mojstra g. Franz Karla. — Bodi mu lalika tuja zemlja!
Razglas. Od 1. oktobra 19IG nadalje
se bodo nre in dnevi za oddajo moke
izpremenili, tei* se bode oddaja za vsako
iiišo vršila kakor sledi:
odh.št. Ido 21 od 9. tio 10. uro vsak torek 22	10. II.
40 66 II. 12.
od li. št. 57 do 80 od 9. do 10, uro vsako sredo 81 109 10. 11. 110 138 11. 12,
od h. št. 139 do 158 od 9. do 10. ure vsak četrtek 159 193 10. 11. 194 220 11. 12. od h. št. 221 do 245 od 9. do tO. ure vsak petek 246 272 10. H. 273 268 11. 12.
Očitajočo pritožbo smo prejeli, kako vendar to, daše nismo vnovomešketii okraju razprodali edinega domačega kranjskega oiicijelnega patrijotičnega znaka, ker ga vedno še priporočujemo v listu. Zares, to ni za nas častno! V drugih okrajih so jih iiokiipili občine, ui-adi in občinstvo že na tisoče in jiri nas sc jih niti .^(tO ne more ]>rodati ! In vendar je skupiček za te znake v blage, dobrodelne namene in v prid patrijotičnega deželnega in gospej* nega društva Rdečega križa za Ki'anjsko, torej v lastile svrhe. Znake prodajata brez vsacega dobička v Novem meslu po krone J. Krajec nasi, in Urban Horvat. — Županstva, prosimo, pošljite v imenu svojih občanov skupna naročila na ta krasni znak, ki bode slehei'uemn za ti'ajni spomin na vojna leta. Tudi ženstvo naj bi se bolj zanimalo za ta domaČ znak, ki je ob enem lepo izpeljana broška, ki dela čast in kine vsakemu stanu în vendar ni predraga.
Za sklicanje državnega zbora in delegacij so se izrekli predsedniki vseh treh skupin v gosposki zbornici. Povedali so to Stiirghku. V pi'vih dneh skličejo vsak svojo skupino. Tudi parlamentairia komisija Poljskega kluba je soglasno zahtevala sklicanje dižavnega zbor 'a in delegacij. Naročila je vitezu Bilinskeiiut, da naj to pove poklicanim faktorjem, iz Dunaja poročajo, da je prav radi tega prišel na Dunaj grof Andrassyi na l azgovorz avstrijsko opozicijo.
Nove poštne pristojbine, ki stopijo v veljavo že s 1, oktobi'om tega leta, priobčimo v prihodnji številki.
Konec novega časa. Ogrski trgovski minister je z ozirom na odredbo ogrske vlade glede na poletni čas zapovedal, da naj železniška ravnaleljstva store vse po-ti'ebno, da se v noči od HO. septembia na 1. oktober zojmt vpelje v železni.škem obratu srednjeevi'opejski čas. — 30. sejitember bo tedaj 25 ur dolg; nre se oh 11. v noČi pomaknejo za eno uro nazaj.
Pomanjkanje drobiža in dvekronski bankovci. Doslej še ni ministrstvo določilo, kako naj se odpomore pomanjkanju drobiža. Dvekronski bankovec lahko raztižeš na dva ali štiri enake dele, toda nihče ni dolžan jemati tak denar v koščkih.
Zamenjava novcev iz niklja po 20 h pri državnih blagajnah in filijalki avstro-ogrske banke. Ker je v interesu splošnosti, da se po najboljši možnosti pospeši do-liajanje novcev iz niklja po 20 h v državne blagajne in blagajno avstro-ogrske banke, poživljamo industrialce, ti'govce in obrtnike kakor tudi vodstva drugih obratov z večjim denarnim poslovanjem, da prejete novce te vrste I'edno izi'oč^ijo c, kr. davčnim uradom in tilijalki avstro-ogrske banke v zamenjavo proti 20 h železnim novcem, ozir. drugim plačilnim sredstvom kronske veljave. Ker gre pri tej zamenjavi za dosego važnega ]>atriotiČnega smotra, je pričakovati, da bode imel poziv popolen uspeh. Zadržavanje ali celo skrivanje drobiža in zlasti novcev iz niklja je neztiiiselno tei'samo povzroča velike neprijetnosti v prometu.
Mnogo pozdravov pošiljata iz dobrdob-ske planote vsem prijateljem in znancem, s pi ipomnjo, da se imata prav dobro, četudi letajo v ozračju strupene muhe: Albin Eršte, Mokropolje in Alojzij Culjkar iz Št, Vida pii Zatičini.
Ujet na Ruskem je Alojzij J are, doma iz Podboršta, Žtipnije Mirnapeč, Že eno leto in dva meseca ni bilo nič slišati o njejii, kar pride 20, septembra dopisnica, da je ujet na Ruskem. Njegov brat Janez je padel na laškem bojišču, kakor smo že tndi poročali.
Srčne pozdrave. Vsem še ostalim novomeškim fantom in tudi dekletom pošiljamo srčne pozdrave iz skalnatih dežel glovenci-Dolenjci, telefonisti in ordinanci: Korp, Rud, Bukovec, Franc Kovačič, Joško Žuidar, Franc Peršolja in -losip Klun.
Novakove slovenske stenografije prvi del izide zanesljivo začetek pi'ihodnjega meseca oktobra v tretji izboljšani izdaji v zalogi Katoliške Bukvarne. — Kei' je po knjigi veliko povpraševanja, naznanjamo s tem, da Šolski pouk zaradi pomattjkanja knjige to leto ne bo oviran.
Strojeva Liturgika izide ravnotako v kratkem čas\i v novem popravljenem in pomnoženem natisu v isti zalogi.
Pozdrav iz jugozapadnega bojišča!
1'rav lepe pozdrave pošiljamo vsem Dolenjskim in Štajarskim dekletam topničarji od gorske baterije iz jugozapadnega italijanskega bojišča slovetiski fant-je: For-majstcr Alojz Gazboda, Gaberje; Tomič Janez, Straža; Frass Jakob, Ucrmlenšak; Anton liiatetič, ]st,rija; Pečarič Janez, Metlika. Še en vesel pozdrav od nas vseli.
Gospodarstvo.
Deželno mesto za krmila oddaja le tista krmila, ki so mu nakazana od centrale za krmila na Dunaju. Dosedaj nima še nobenega ovsa, nobenib pseniČnili oti'obov in nobene koruzne krmilne moke. To naj izvedo vsi dosedanji naročniki, da ne bodo napačno sodili delovanja deželnega mesta za krmila. Danes je le nekaj koruznih otrobov in ječmenovib otrobov na razpolago. Kakor se kaže, ho imelo deželno ntesto za krmila tiižko in nehvaležno nalogo, kei- ne bo moglo iz daleka ustrezati željam naročnikov z ozii'otii na splošno pomanjkanje krjiiil. Kar bo dobilo, to bo dalo in kolikor bo imelo, toliko bo razdelilo. Seveda ho pa vsega premalo in bo zaraditega močno trpela vsa pi'eski'ba z močnimi krmili. Na to morajo biti pripravljeni vsi naročniki,
Nai'očnikom se daje tudi na znanje, da se nmiejo glede svojili naročil obj'ačati na žiipanstva, županstvom pa bodi tudi po-veilano, da ne veljajo naroČila v celoti, ampak le jiodrohna naročila posameznih naročnikov, ki jih je nabirati na doposlanih naroČihnh listih. Kei' ni pšeničnih otrobov, naj jiovedó županstva, če so zadovoljtia z oddajo ječmenovih ozii'. koruznih otrobov.
Bučno seme in seme solnčnib rož naj se spravi! Vse naše kmetovalce nujno opozarjamo na to, da bučno seme in seme soinčnic skrbno spravijo. Ko se zrele biiČe pripravljajo za pokladanje, naj se jim odvzame seme in naj se seme posuši in dobi'o spravi. Ravno tako je dobro posušiti glave solnčnib rož, predno se seme zruži ali na rokah omlati.
VpraŠarye. A: „Poglej no onega ko-di'astega gospodiča tam! Kako dobro živi, se elegantno oblači, zraven pa nič ne dela in poseduje večinoma v kavai'ui! Povej mi, kako je vendar to mogoče v sedanji draginji?" — B: „Ko bi jaz to vedel iti znal, bi sam tako delal!"
Pri računu. Natakarica: „Imate deset kozarčkov pive!" — Gost: „Ne, toliko jih ne more biti, ker moj želodec drži samo devet!" — Natakarica: „Deseti vam je šel gotovo v glavo!"
Dopisi.
Iz Šent Jerneja. V sedanji svetovni vojni je iz naše župnije gotovo do tisoč mož in dečkov vojakov, ki se vrlo dobro borijo za domovino in cesarja. Prišlo jih je že več, pomagat v kmetijstvu, bodisi ob košnji, mlačvi ali o setvi in ob drugih prilikah in potrebah. Veliko jih je pa že tudi pomrlo junaške smrti, za katei-e so SB cerkvene molitve in sv. maše opravile. Domov so poslali tudi mladenča Fi'anceta Medle iz Dolne Stare vasi pri Št. Jerneju, ki je bil v Krasnik-u v Galiciji blizo Kretnsa od šrapnela v levo oko zadet, tako da mu je oko popolnoma izteklo; desno ima še v glavi, a vendar pa nič ne vidi; je popolnoma slep. Mladeniča je silno škoda, ker bil je zelo priden in vzoren fant, ud izobraževalnega di'uštva v Šent Jerneju, ki je rad strokovne liste prebiral, doma rad nevtrudljivo delal. Sedaj je pa revček slep iti ga moi'a mali bratec voditi. Zares vsega božjega in človeškega usmiljenja prepo-treben revež!
Iz Semiča, Zanimivo je, kako se naši pi'eprosti kmečki fantje sredi bojnega hruma poizkušajo v pesnikovanju. Seveda se ta nelahka umetnost posreči enemu bolj, drugemu manj. — Anton Golobic iz VavpČje vasi pri Semiču jo je n. pi'. zakrožil takole, ko je IG. julija t. I. pisal domačini in sestri za god:
Ćez hribe in doline se v duhu k vam podam, veselje veliko do svojih domačih imam.
Bliža se Tvoj god!
Želim ti sreče vsepovsod
in sveti blagoslov z nebes
na dusi in na teles'.
Želim Ti vse najbolje,
vse najlepše, vse najslaje ua tem svetu
in po smrti Tvojega telesa
pa sveta nebesa,
pa tako krono,
kot diči Tvojo patrono,
ki se gori v nebesih sprehaja
in Tebi roko podaja.
Zdaj pa vas vse lepo iiozdravim
in nekaj vrstic pristavim
iz bojnega polja,
kjer svinčeni ptički žvrgolijo,
iz daljnega kraja,
kjer zemlja kri pije . . .
Iz Vinice. Tu je umrla dne 17. septembra popoldan gospa Ana Mihelič, soproga tukajšnjega župana, Žalujoči rodbini naše sožaije — blagi ranjki večni mir!
Iz Čadrež. Polgo zopet niso Dol. Novice nič j)C)ro("iaIe iz naše vasice, zatoi'cj spi'ejiiiite di'agt; Dol. Novice tiar žalosliiili vrstic. Vsako leto nas olitšcc líovoíienj, letos pa nas je v \rài tednili kar dvakrat. Naredila je veliko škodo, vzela je pašo po ti avriikili, nekaterim Še otavo; poplavila iiaiii je polje ter naredila občutno škodo na iižohi in zelju; ajde do nič nc bo. To-vi'stnina je veCinoiiia gnila, posebno koi enje. Piizadeti smo vsi, osobito pa še tisti, ki imajo vse polje ob robu Ki'ke. Ki'ompîi'ja se je pridelalo precej, pa kaj pomaga, ki je žc ena tretjina gnilega. Povodnji, žalostnili in resnib časov, reši nas o Gospod !
Cerkveno.
Kako moli krščanska ljubezen
Očenaš?
„Zgodi se Tvoja volja knkor v nebesili taky ini zemlji."
Ta prošnja očenaša ima visok in svet namen. Košček neltes in blesteč jnvel iz ki'onc miru blaženili v nebesih hoče prinesti v deželo bojnjočiii se in trpečih človeških otrok. Kakor v nebesih tako naj se vi'ši najsvetejša volja božja tinli na zemlji. Tam gori se vsekakor vrši vedno in popolnoma. Tati) ni več treba tabel z desetimi zapovedmi, tam zadostuje samo ena zajioved: volja božja. Edini veliki Bog govori in hoče ■— in celo nebo slavi v zbortt milijonov svoj veseli Amen. Tam ne poslušajo godrnjajoči sužnji mrzkega samosilnika, ampak srečni otj'oci ljubljenega Očeta. Ti vsi vidijo, vsi Čutijo, vsi razumejo, vsi vedo to, da jc volja božja vedno dobra, vedno sveta in pravična.
Tako bodi tudi na zemlji. Tega vsaj si želimo v očenašu. Toda — v človeški zgodovini je šele satno eden t() prošnjo prav umet in udejstvoval, sin Človekov, ki je prišel iz nebes in nas učil te molitve. On oČeiiaša ni samo molil, ampak tudi po njem živel. Ko je začel svoje zemeljsko potovanje, je zapisal na prvo postajo kot uvod besede: „Žrtve in dani nisi hotel, telo pa si mi pripi'avil, glej, prihajam, o Bog, da izpolnim Tvojo voljo." (Mebr. Ki, 5.) In ko je prišel do zadnje postaje, je zaiiisal sklepne besede; „Oče, ako je ttiogoče, vzetiii ta keliL od mene, veiular ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi." (Mat. 20, l-ii).)
.Jasnejše kakor baklje v vi't» Gctze-niani svetijo te besede v vojno temoto naših dni, v črno in težko noč na oljski goi'i, ki je obdala toliko človeškiii duš. „Zgodi se Tvoja volja kakoj' v nebesih tako na zemlji..." Kako težko se pripi'avimo, da to prav izgovorimo, prav premislimo in hočetuo, kadar nas je zadela roka božja. Da, težko nan] je vedno znova okušati Žalost in solze verniii dits-dneva, vedno znova stati ob grobovih strašne vojske. Če se rušijo naj|K)tiosnejŠa pričakovanja, Če se razbijejo najvišji naćiti, Če padajo najrožnejŠe nadc, če se trgajo zadtija sidra, če vse človeško hotenje in hi-epeni^iije leži v strašni grobnici kakor ideda trupla na vi'očili bojnih tleh — potem je nam, o veliki Bog, nam slabotnim ljudetn težko, da tako silno težko poklekniti pred Tvojo voljo in moliti z vojnim oČenašem : „Zgodi se Tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji."
Toda vkljub temu kmalu najdemo sebe, svojo vero in svoje upanje na Boga.
„Nate, o Gosp(»d, stavim svoje upanje, nikai* tne ne osi'amoti. Po pi'avicnosti svoji me oprosti in otmi, nagni k meni svoje nho in pomagaj mi! liodi mi liog obi'ariiba in varno pribežališče, kamor naj se rešim; kajti ti si moja trdnjava in pribežališče!" (Pa. 70. 1—a). Mi toga še ne uvidimo, ali slutimo že in veijemo trdno, da je Tvoja volja naša sreča. Ti vidiš dalje, Ti vidiš globokejšc in vsa prihodtijost je pri Tebi sedanjost. En dan je pi1 Gospodu kakor tisoč let in tisoč tet kakor en dan." Ti nam Itočeš samo dobro, Ti nam želiš zdravje, kadai' zdihnjetiio pod bretnenom
bolezni. Ti nam hočeš veselja, kadar vidimo žalost, Ti imm hočeš življenje, kadar vidimo smrt. Ti spretiiitijaš naše solze v bisere, našo žalost v veselje blaženih, „kei' ti'})-Ijenje sedatijcga časa se ne da piimeijafi s prihodnjo slavo, ki bo razodeta nad nami."
S to tolažbo na ustnicah hiti karitas po veliki bolnici, katero imenujejo Ijinlje svet in opominja vse, ki so bolni na ditši in na telesu, naj se uklonijo častivrednemu sklepu nebeškega Očeta.
„Zgodi se Tvoja volja" — bodi naš podpis, kadar pošiljamo pisma vojakom na bojišče in jim hočemo dati poguma in zaupanja v železno vztrajnost. „Zgodi se Tvoja volja — bodi nadpis, kadar moratno poročati o naših padlih, ki so ostali na bojišču iti pokopali vse naše nade. „Zgodi se Tvoja volja" — bodi naš grobni napis, ki ga jim nai>išemo na lesene križe, ki venčajo velike gomile. „Zgodi se Tvoja volja" —bodi naša zalivalna pesem, kadai' bodo v veselem jutru bodočnosti zvonovi celega sveta zazvonili slovesno pesem niii'n: „Bog hoče" je bila nekoč parola križarjev v križarskih vojskait. „Bog hoče" bodi tudi naša parola, ki naj nas tolaži in nam lajšaj trpljenje.
S tem so nebeške prošnje očenaševe pri kraju. Izmolili smo Te Deum na čast božjo. Sedaj se naša molitev obrne z višav na zemljo, sedaj pridemo na vrsto mi ze. meljski otroci z vsemi skrbmi in nadlogami, ki jih hočemo potožiti nebeškemu Očetu.
OWje Klcdi.)
Uradne vesti.
Ifknz <!. lir. deiiidii. predsednika na liranj-sliem z ilii« IS. septeinliiii lířKí, leta, št.
u iiravjnivi iH-oinela ssii-ovo mastjo, ■t. izdelki h, masti in i. Jedilnim oljem.
Na podstavi 4. iu i), ministrskega ukaza z dno 30. avfiasta 19t(>. 1., dri. zak, št. 27«, sc zaukazuje tako:
Od 1. oktobra IfíKí. leta da^o se sinejo v gpoiliij imenovaiiil] obĎiiiah ia krajih za plačilo oddati sirova mast, izilelki iz masti io jedilno 0|]0 ncifosrediije [lorabnikom samo, ako se predloži uradna izkaznica za dobivanje sirove masti, izdelkov iz masti in jedilnega olja in sicer:
mestna občina Ljubljana, tlalje: v političnem okraju 1'ostojna: kraji Postojna, Trnovo, Ilirska Bistrica, Kenožeče, Št. i'etcr in Vipava;
v polkiúnem okraju Kočevje; kraji: Kočevje, Velike Ijaščc in Ribnica, v političnem okraju Krško: kraji: Krško, Kostanjevica, Mokronog, Katieče in Kriiielj;
v političiiein okraju Kranj: kraji: Škofja Loku, Železniki, Sv. Križ, Kovor, Kranj, Tržič, y v. Ana in Sv., Katarina; v političnem okraju Ljubljana okolica; občine M. I), v Polju, Jifionija Šiška, iMoste in Vič; liatje kraji : Hrušica, Dobrunje, Htefaiija vas, Bizovik, Vrhnika, Borovnica iu Medvode; v ])olitičnem okraju Litija: občine Zagorje, Kotrcdcž, Aržiše; dalje kraja: Litija in Gradec;
v poJitičneiii okraju Logatcc: mestna občina Idrija, občina Spodnja Idrija in Lož, dalje kraji Stari trg, Planina in Spodnji Logatec;
v političnem okraju Radovljica: občine -Jesenice, Koro.-ka liela, Dovje, Bela peč, Kroita, litidovljica in Kamna gorica, dalje kraj Kranjska gora;
v i»olitičnetn okraju Rudolfovo: mestna občina Rudolfovo, dalje kraji Kandija, Žtižcmperk in Trebnje; v političnem okraju Kamnik: občine Domžale, Mengeš iu Kamnik, dalje kraj Lukovica;
v političnem okraju Črnomelj: mesti Metlika in Črnomelj. V vseh drugih oličinah in krajih se smejo od 1, oktobra 19lf>. lota dalje za plačilo oddajali sirova must, izdelki iz masti in jedilno olje neposreiinje poralmikoiti samo, ako se predloži in odvzame od pristojnega občinskega urada izdauo potniiio za dobivairje masti in jedilnega o^a.
Po zniislu tega ukaza se smatra za sirovo mast: nesevrta mast govedo, presičcv, ovac in perutnine; za izdelke iz masli: iz sirove masti napravljena čista mast, dalje slanina, kakorsibodi pripravljena, sirovo maslo, kuhano maslo, rastlinska must, inargariîni in umetna jediina mast.
Izkaznice za dobivanje sirove masti, izdelkov iz masti in jedilnega olja se izdajo
uradno, veljajo za eno osebo in so neprenosne. Izdajo se za štiri tedne, dajajo pa pravico dobiti tekom enega tedna samo tisto množino, ki pride na to razdobje.
Izkaznice za mast imajo šest odrezkov za vsak teden. Odrezki izkaznic za mast za oaebc, ki opravljajo težko delo, so zuzuamo-vanc s „S", izkaznice za otroke v starosti do treh let pa s „K".
Potrdila za dobivanje sirove masti, izdelkov iz masti in jedilnega olja, ki jih izročajo občinski uradi, naj se izdajo za vsakočasno štiritedensko porabno dobo in urede tako, da so more en pot dobiti samo porabna množina za en teden.
Množitio po teži, ki se luhko dobi z izkaznicami in potrdili, določi od časa do časa minister za notranje stvari, in se ta množina javno razglasi.
Izročitev izkaznic in potrdil je vsakokrat odvisna od izjave, ila zaloge sirove masti, izdelkov iz masti iu jedilnega olja v gospodarstvu skupaj no presezajo množine 1 kg za vsako ujnavičeno odraslo osebo vštete otroke, več kot tri leta stare, in skupaj Va kg za vsakega otroka v starosti od končanega'prvega do končanega tretjega leta.
Ako gospodarstva, ki so na ta način izkijnćena od dobivanja sirove masti, izdelkov iz masti in jedilnega olja, nimajo sirovega masla, izročijo naj se jim, ako zahtevajo in predlože izjavo o množiui in kakovosti svojih zalog, posebni izkazi za dobivanje 100 g, oziroma 60 g (za otroke) sirovega masla za vsako upravičeno osebo in za vsak teden, toliko časa, dokler se znižajo njihove zaloge masti, porabljajoč jih v dovoljeni izmeri, na spredaj omenjeno množino.
V izjavi zamolčane zaloge zapadejo v prid državi.
Določiti poslovalnice za oddajo izkaznic za dobivanje masti, izdelkov masti in jedilnega ojja, in izdati podrobnejše predpise za izročanje izkaznic, oziroma potrdil je naloženo političnim okrajnim oblastveni.
Za vpisno knjigo, ki jo morajo po § 9. ministrskega ukaza z dne ao, avgusta 1910. L, drž. zak. st. spisovati tisti, ki obrtno izdelujejo, podeijujejo, porabljajo ali prodajo sirovo mast, izdelke iz masti in jedilno o^je, se predpisuje v za to predpisani vzorec.
Prestopki tega ukaza in na njegovi podstavi izdanih predinsov se kaznujejo po § 15. ministrskega ukaza z dne 30. avgusta I'JIG. 1., drž. zak. št. 276.
Ta ukaz dobi moč na dan razglasitve. C. kr. deželni predsednik : Henrik grof Aitems s. r.
Star papir. Ker in-imaujkuje papirni industriji surovin, porabljal so bo v izdelovanje novega tudi star papir. C. kr. vojnopomočni urad apelira na vse i)rebivalstvo, zlasti tudi na večje podjetnike, da naj hranijo ves star papir (pisma, zavoje, časnike, akte itd.). V očigled potrebi papirne industrije so se žc dvignili zasebni kupčevalci, ki skušajo spraviti nase čim največje množine škartnega papirja in ga z dobičkom prodati v tovarno. Zato apelira država tembolj na vse kroge, da no bodo papirja samo shranjevali, temveč ga po možnosti tudi odstopili le c. kr. vojnofioniočnemu uradu, bodisi proti plačilu ali pa brezjdačno. Država bo namreč papir prodajala tovarnam, dobiček ae pa [lorabi za vojnopomočne namene, iu sicer na Dunaju za^c. kr. zaklad za vojaške vdove in sirote, na Češkem m deželno podružnico tega zaklada, v ostalih kronovinah pa za dotične vojnopomočne urade. Zato ravna vsakdo, ki star papir prodaja ali celo daruje državi, patrijotično, ker pospešuje javne dobrodelno svrhe. Kako se bo vršila akcija v I)osameztiostih, so bo še določilo. Zaenkrat se le vsakdo prosi, da starega jiapirja no razmoče in da ga ne protlaja zasebnim podjetnikom. —
t) tem se .še poroča in pozivlje županstva : Vojni pomožni urad c. kr. ministerstva notranjih zadev upeliaio je pobiranje starega odbranega pa|)irja, da s tem na eni strani olajša v papirnati industriji vedno se množeče pomanjkanje surovine, na drugi strani pa da skupilo privede vojno pomožnim namenom. Dobiček oddal se bo vojno pomožnim uradom posameznih kronovin. Ker jo pri županstvu samem, kakor tudi ]>ri župnijskih uradih, |)ri šolskih vodstvih, v obrtnih in trgovinskih jirodajalnuh, pri graščinskih oskrbništvih, in končno skoraj pri vsaki biši najti stari nci)0trebni papir, pozivljem županstvo, da skozi sposobno osebe [»obira stari nepotrebni pafiir, kakor stare nepotrebne spise, časopise, pisma, zavitke itd. tor da ves nabrani jiaiiir, dokler no pridejo nadaljna uka-zila shrani pri županstva. Ker jo dobiček to zbirke namenjen vojnooskrbovalnim namenom se pričakuje, da bodo županstva to pobiraiye z vso krepko.stjo vodila in sposobne osebe ])0-stavila, ki bodo v ceii občini nepotrebni stari papir nabirali.
Loterijske številke. Trst, 2(1. septembra 85 i) 11 5á (IG
Prošnja do hranjshih žen.
C. kr. avstrijski vojaški vdovski in sirotinski zaklad na Dunaju ima namen, ustanoviti pomožni zaklad za podporo vdov in sirot na bojnem polju pa<ilib in v vojni ali na jiosledicah iste umrlih, ter onih svojcev padlih in umrlih, katere so slednji vzdržavali ali vsaj i-edno podpii'ali.
Da se pospeši to toli človekoljubno stremljenje, naj se v kolikor gre podpora vdovam in sirotam vojakov iz dežele Kranjske — v Ljubljani osnuje v naj-bližnjeiti času deželna organizacija.
Vzvišena naloga kranjskih žen je sedaj, da zastavijo svoje moči v korist te dobre stvai'i, in sicer ne le s tem, da redno prispevajo v obliki prostovoljnega ženskega vojnega prispevka, marveč tudi z dejanskim sodeloviuijeni, in sicer s tem, đa poizvedujejo o driižinskih in premoženjskih razmerah vojaških vdov in sii'ot, o delavnih prilikah, o stanovanjih za sii'ote itd.
Ženski vojni pi'is[>evek naj bode prav nizek: 20 vinarjev mesečno ali 2 K 40 v letno; poi'avtia se ga lahko tudi dikrat za vselej s jdačilotii 5(t kron.
Apelujem na dobro srcc kranjskih Žen in prosim vse one žene in dekleta, ki se hočejo tideležiti tega dobrotnega, sodtihi-jočim obiii blagoslov donašajočega dela, in ki se hočejo izjaviti pripravljenim, zgoraj zarisane misli tudi v krogu znancev raz-šiijati in pridobiti tetnu delu še daljnih sotiudnic, da mi lilagohotno dajo na znanje liritrdilo in ime in bivališče (stanovanje),
Vjdačevanje ženskega vojnega jjri-spevka se bode vršilo četrtletno ali celoletno po poštniii položnicah, ravnotako enoki'atno vplačilo zneska 50 kron.
Že danes naj omenim, da namerava ta ženska organizacija prirediti letos dne 4. oktobra v vseh mestih, ti'gih, in krajili Kranjske darilni dan, in da bode polovica čistega doneska i)ripadla c. kr. avstrijskemu vojaškemu vdovskemu in sirotinskemu zakladu ter po ena četrtina invalidnemu zakladu in avstrijski zvezi v obrambo jetike.
v Ljubljtiui, dno 21. avi;usta 1916.
Marija grofiiija Attcms roj. grofiiija Ccschi.
Zahvala.
Za VKO (iukaze soÉiitja [lovodom siiirti mojo ljubljeno toto
Lucije Francelj
kftkor tudi 7.11 tipremdtvo imivlc k zadnjnimi pořitku iKrekniii iiritsrtiio zalivalo. TomoIjiio lepo ho še zalivaljujem /.a jiokojiiiei ík-kimiiio íBst iirci'BSliti duhovščini \/, Stoiiié, osoliito Í0 pvoi. g. iupiiiku ïia vei-kratno tolažiliie oliiiike za tiUKa ujouo IwIokiií, pieí. ft. irof. Ga-ípor-ju ri>rcii1a, proù, o, Tranč. r. 'tiveljmi l'otoùtiik kot voditelju 111. reda in driijïiiii BOî!e!ilrani rajnke tretjega reda, nadalje slavni I'ožaitii branibi iz Stiipifi, ki jo tudi prcHkrliola nosikte. — Vnem Kku]iaj iu vnakeinu posoboj: Bog plai'aj Ktoterokrat 1
Fiančiška linear. Oor. Težka voda, 25, septembra ISíltí.
Ustnica uredništva:
M, R. Murija Stio/iia, Štaj. — Vaša iolja je tudi liařa zeija. Totla žalibog se iia-ši Doleti.iei veliko premalo /ainiiiiijo K« tivoj ediui iirukoriulni lioniaé iÎHtl Ustreiii pa lioíeniy Vaši želji po KVoji najboljši moři,
Krepho in zdrava dehla
katera ima veselje do doinačcga in poljskega dela, se sprejme takoj ali pa s 1. oktobrom.
riača K 2(i mesečno. — Kje, pove nprav-ništvo „Dol. Novic".	97
Lepo stanovanje
s tremi sobami in pritiklinami v prvem nadstropju je (akoj za oddali na glavnem trgu v poprej Kopaćevi-l'avčičevi hi.ši. Natančneje se izvé pri trgovki g. Koširjevi v Novem mestu, glavni trg.	(80-2-2)