AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
AMERICAN HOME
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 2, 1946
LETO XLVIII—VOL. XLVll 1
| Washngton, 81. dec. — Predsednik Truman se je podal na r°» da prepreči grozečo stavko v jeklarski industriji. V ta na-je imenoval odbor, ki naj preišče in doseže fakta v tej indu-|riji in ukazal odboru za kontrolo cen, naj pregleda cene jeklu, f bi Jih kazalo zvišati.
| S tem je stopil predsednik med jeklarsko industrijo in med pio CIO, ki zahteva §2 na dan več za vsakega delavca.
! Odboru za kontrolo cen je ukazal, naj preišče sedanjo ceno * u in jeklarskim izdelkom .ter naj poroča ne kasneje kot 1. »'uarja, če bi ne bilo na mestu, da se zvišajo cene tem produkti. Preiskovalni odbor treh oseb pa naj poroča predsedniku ikta do 10. februarja, je ukazal Mr. Truman.
obstrelil je gospodinjo in sebe ubil

DOMOVINA
Thli^ * tn*!?! mi if.jrms
10. i i
1===
Dve potezi proti stavki v jeklarnah
Unija CIO je določila dan 14. januarja za stavko jeklarskih i delavcev, ki bi bila po vsej deželi hkrati in v kateri bi bilo priza- j detih do 700,000 delavcev. Stavka ne bi prizadela samo jeklarske industrije, ampak tudi produkcijo aluminija in žel|zno rudo.
Predsednik ima še vedno oblast, dano mu od kongresa v voj- j nem času, da poseže v spore pri industriji. Predsednik je najprej apeliral na jeklarske delavce, naj ostanejo na delu, dokler preiskovalni odbor ne poroča o faktih- v industriji. Obenem je apeliral na kongres, naj napravi postavo, glasom katere bi predsednik lahko imenoval preiskovalne odbore za sporne zadevi. Ne eni ne drugi pa niso poslušali, zato je zdaj sam posegel v 'stvar, da prepreči stavko, ki bi objela do 700 tovaren.
Jeklarska industrija stoji trdno na stališču, d?i ne more dati
i priboljška delavcem, dokler 'so take cene, kot jih je določila vlada za jeklarske izdelke. Predsednik Truman je predlagal jeklar-liara, naj počakajo šest mesecev z zahtevo za višje cene izdelkom, da bodo videle, če res ne morejo zmagovati povišane mezde. Je-klarne so to odklonile, in zahtevajo, da se s višjo mezdo dvignejo tudi cene jeklarskim izdelkom. Temu se je pa uprl urad za kontrolo cen, češ, da bo šele koncem leta lahko videl iz računov finan-! čno stanje jeklar en.
Predsednik Truman, ki je zdaj posegel v spor v jeklarski in-; dustriji, kot zgorej omenjeno, ni ponovno apeliral na unijo, naj I odloži stavko. To je storil že 3. decembra, ko je povedal, da bo imenoval preiskovalni odbor za jeklarsko industrijo in za General Motors.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Najlepše božično miik
I Ko je sedel naš urednik pri božičnem drevescu in se vdajal sanjam lepe in srečne preteklosti ter s skrbjo zrl v negotovo bodočnost, pred katero stoji svet. ga zbudi iz premišljevanja telefonski zvonec. Urednik dvigne slišalo in se javi. -z daljave se oglasi znan glas, ki zapoje človeku na uho kot j f božični zvonovi preko tihih poljan, ". . . France govori. Srečno novo leto tebi in tvoji družni, Jack. Kako ste doma. zdravi?"
, . 'Hvala, gospod guverner, za voščilo in pozdrave. Tudi
H in gospej guvernerki vso srečo in zdravje v tem novem letu . . ."
v . Kratko voščilo, komaj par besed ... a voščilo vredno
i ec, kot vsi zakladi sveta. Guverner France je še vedno pra-i slovenski fant, ki ga visok urad ni prevzel, ki ga niti silne g niso odtujile narodu.
L ^0 je guverner še dostavil ". . . nič ne maraj, -Jack,
f našemu narodu v domovini bodo še sijali lepši dne--Vi " •
1 j. • • • si res nisem mogel misliti lepšega, blagodejnejšega
fizičnega voščila. Frank, duša zlata slovenska, Bon- te
Pivi.! — j j)	k
|
'..«•■» ."V ""-'■•Vv« 1-V- ■..'.»• V. v	tZV ■ •	—---•---"	—T-,'-"——r—-----------
periski davkoplačevalci zrejo v novo leto i lažjim srcem
Washington. — Kakih 50-f.000 ameriških davkopiače-fev bo pozdravilo novo leto f 2 rad°stjože iz razlega, ker fo nekoliko lažje dihali pri fevanju dohodninskega dav-I kongres je jeseni poklo-! fmei1škim davkoplačeval-f K»kih $6,000,000,000, za to-| bodo namreč davki znižani, £ oc1 leta 1929, ko je pred-Hcover znižal davke za |cn° darilo narodu, f sam°. da bo odpravljen L na dobiček korporacijam, P bod« tudi delavci v so-fk"esli več domov od zasluž-I ei Jim bo precej -manj od-fejl^avke.
Od 1. julija prihodnjega leta bo tudi odpravljen $5 davek za avtomobile, truke in čolne. Samo to bo prihranilo ljudem de j £140,000,000 na leto.
Plačevanje za starostno pokojnino ostane tudi za leto 1946 po 1% za delodajalca in delavca.
'Najbolj se bo to poznalo onim, ki malo zaslužijo. Delavec, ki je oženj en, ki nima otrok pod 18 leti, ne bo plačal | nobenega davka, če zasluži $1,-' 000 ali manj. Ako ima 1 otro-jka, plača davek šele, če zasluži • več kot $1,500 na leto. Za vsakega odvisnega otroka bo namreč oproščen $500.
ELIKo si je prizadel, da je
pel do žene, zdaj ne more nazaj
• S1 narednik Frank J. Kra-[dlz 6401 Euclid Ave., Cleve-| [i si je mnogo priza-i1]ea,je dobil od vlade dovo-I m nazaj m» Nemško ter
l.ienko°Čiv ?!°jo poljsko iz-
leni Koncno J'e dobil do" | j ' se Peljal v Evropo in
IVI SV°jo nev«sto pred oltar, i	se je, če je mi-
L Je s tem rešen vseh sit-} m skrbi. Zdaj bi namreč ljoU.18e nazaj v Ameriko s j. Zen°» pa ne more. Ame-f Poslanik v Parizu mu je ■ ec Povedal, da njegova že-! : mere dobiti dovoljenja5 fPotovanje v Ameriko, do-1 L ke bo v Nemčiji kak ame-°nzul in tega pa še ne
nekaj let.
mu Je prišel na p0"
š svet Ski konzu1' ki J'e Fran"
|dsko°If' "aj gre žena na Lj z 3 mesece, nakar bo
[ve vVlZ° za Ameriko. Zdaj
!*ariu 130 naPravil-
Lrm* J'e služil pri tankih v fen	kil je dvakrat ra-
n Prejel je več odliko-
vanj. Ko je stražil taborišče Buchenwalcl, se je seznanil s svojo Cilko Lansko, ki je bila tam v nemškem jetništvu.
NAJNOVEJŠE VESTI
PLOEN, Nemčija. — Angleška tajna policija je aretirala nekega moškega, o katerem misli, da je Martin Bormann, prvi deputij Adolfa Hitlerja. Prijeti zatrjuje, da ni Bormann. Znano je, da je bil s Htlerjem v Berlinu malo prej, predno so ga vzeli Rusi. Potem je pa izginil. Rekli so, .da je umrl s Hitlerjem. V Nu-ernbergu ga sodijo kot vojnega zločinca v odsotnosti in v upanju, da se kdaj pojavi. Ako je prijeti res pravi Bormann ali ne, se bo kmalu ugotovilo.
KOLESA — za avtomobile so od včeraj vzeta iz racioniranja. Vsak jih zdaj lahko kupi, kadar hoče in kjer hoče — samo če jih more dobiti. Zdaj je v racioniranju samo še sladkor.
NOVI GROBOVI
Peter Malovašič
Včeraj popoldne ob dveh je umrl na svojem domu dobro poznani rojak Peter Malovašič, star 72 let. Stanoval je na 391 E. 162. St, Doma je bil iz Horjula pri Vrhniki, odkoder je prišel v Ameriko leta 1905. Tukaj zapušča pet sinov: Steve, Anton, John, Felix in Max ter pet vnukov. Soproga Frances mu je umrla leta 1937.
Bil je član društva Waterloo Camp št. 281 WOW in društva S lobod a št. 235 HBZ, delničar Slovenske zadružne zveze in Slovenskega delavskega doma.
Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebo-vzete na pokopališče sv. Pavla. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, 'preostalim "naše "sožalje. Frank Perme
V	pondeljek okrog dveh je umrl v Mt. Sinai bolnišnici dobro poznani rojak Frank Perme, star 69 let. Stanoval je na 668 E 159. St., Doma je bil iz Šmarja pri Ljubljani, odkoder je prišel v Ameriko leto 1902, Tukaj zapušča tri sinove: Sgt. John, Frank in Michael. Bil je član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Katoliških Borštnarjev št. 1640 in Naj sv. Imena. Nekaj let je bil tudi v cerkvenem odboru pri fari Marije Vnebo-vzete.
Pogreb bo v petek zjutraj of) 9 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebo-vzete in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim soža-lje.
Milan Maslich
V	pondeljek zvečer je umrl Milan Maslich, star 59 let, stanujoč na 1387 E. 30. St. Tukaj nima sorodnikov. Doma je bil iz Stupovaca pri Belovaru na Hrvatskem. Pogreb bo v četrtek popoldne ob eni in Želeto-vega pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče.
Pogreb Anton Slamika
V	četrtek zjutraj ob devetih se bo vršil pogreb za pokpjnim Antonom Slamik iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo.
-o-
Ljudje so naskočili peka-rije v Parizu
Pariz, 31. dec. — Razjarjeno ljudstvo je danes naskočilo pe-karije, razbijalo okna in opremo navzlic policiji, ki je hotela na-. praviti red. Ljudje so razjarje-. i ni, ker je vlada s 1. januarjem vpeljala racioniranje kruha. --o--
j v Oregonu beže ljudje | pred povodnjo
I Portland, Ore. — Več kot 1,-. 000 družin je zbežalo iz dolin v - zapadnem Oregonu, ko je zače-) la naraščati reka Williamette. ' Ceste v Salemu, glavnem mestu države, so preplavljene.
Tudi za žejna grla
je konec vojne
Houston, Tex'-.x. — Louis Boldreghini je flal v roke svojim delavcem težko hladim, ki so razbili h polne truke pijače, kot vin, rumu ■in žganja. Reke! je, da mu vest ne dopušča, da bi prodajal ■to brozgo svojim odjemalcem zdaj, ko je vojna končana. "Prej je bilo vse dobro, zdaj bode dobili pa moji odjemalci samo dobro robo," je rekel Louis, ki je uničil za $80,000 raznih pijač.
--o j--
V ustju Chagria reke so dinamitirafi led
Južno od Willoughb'oy so ob i izlivu reke Chagrin, ki se izliva | v jezero Erie, v i^ndeljek ves | dan dinamitirali lecf, da so spra-1 vili vodo naprej, ki je grozila! poplaviti okolico. Porabili so 75 j kosov dinamita, da so razbili kup j ledu, ki je branil vodi odtok.
Ob jezeru je na straži obrežna straža in uslužbenci Rdečega krža, če bi postala voda nevarna. Toda ker je začelo včeraj zmr-zovati, je nevarnost poplave zaenkrat minila. V pondeljek .je obrežna straža odpeljala Mr. in Mrs. A. Novak iz njih hiše v Fairport Harborji1. Ostale družine v okolici so posvarjene, toda zaenkrat ni zanje nevarnosti, trdijo oblasti.	;
-o--j
Hirohifo prima, da ; ni nobeno božanstvo i
Tokio. — Cesar Hirohito je govoril na 1. januarja svojim 80,000,000 podložnikom ter jim končno povedal resnico, da on ni nobeno božanstvo, kakor se je vedno učilo verovati japonski! narod.»
"Napačno je učiti, da je vaš cesar nadnaravno bitje, kot je 1 napačno učiti, da je japonski na-| rod izbran vladat drugim ,naro-! dom," je govoril Hirohito.
Svaril je tudi narod, naj se radi tega, ker je izgubil vojno, ne vdaja obupu in radikalizmu, ampak naj s pridnim delom ustvari mirno deželo in z ljubeznijo do bližnjega zre bodočnosti nasproti.
-o-
Gorak zadnji dan leta v Kaliforniji
Los Angeles. — Zadnji dan 'lanskega leta je bil tukaj najbolj vroč dan v zadnjih 68 letih. Toplomer je kazal 89 stopinj. Vse je hitelo na obrežje in v vodo. Paradna uniforma za moške je bila srajca z zavihanimi rokavi.
Nemški vojni ujetnik skočil iz vlaka
Alliance, O. — Ludwig Har-niseh, 30 let star nemški vojni ujetnik, je skočil v bližini tega mesta iz vozečega vlaka in se ubil.
Iffctaega upanja nir da bi rešili mtek premogarje ¥ jami
Pineville, Ky. — Reševalci so izgubili vsako upanje, da bi rešili 20 premogarjev, ki so ostali še v rovu, kjer je zadnjo sredo nastala razstrelba, kateri je sledil požar. Da se prepreči razširjenje ognja in uhajanje strupenih plinov, so ukazali zapečatiti vhod v rudnik.
Od vseh premogarjev so dobili živih iz jame devet, toda od teh sta dva že umrla. Ostalim gre na boljše v bolnišnici. Na-daljni poskusi, da bi prišli do ostalih premogarjev so v zvezi z nevarnostjo za reševalce vsled strupenih plinov in nevarnostjo nove razstrelbe, zato je država ukazala ustaviti l4setf'alfje in zapečatiti vhod v rov.
-o--
Naše "mlade" pridejo
drug mesec sem Pariz. — Armada bo začela drug mesec prevažati žene ameriških vojakov v Ameriko. Koliko jih bodo prepeljali vsak mesec, še ni znano.
Lorain, O. — Nikolaj Min-cheft", star 45 let, je obstrelil na starega leta večer svojo gospo-1 dinjo, pri katerf je stanoval, J Mrs. Elsie Minich. Potem je pa j nameril orožje'na svojo glavo in; se ustrelil. Gospodinjo je ustrelil trikrat v levo nogo, nato jej odšel v svojo sobo in si pognal kroglo v glavo.
Vzrok tragediji je bil, kot pripoveduje gospodinja, ker je Mi-, cheff obdolžil gospodinjo, da mu! je natočila pri večerji kozarec' skisanega mleka.
Darovi za begunce
j Za slovenske begunce so bili j izročeni v našem uradu sledeči darovi: Mrs. Mary Pisek, 1087 E. 64. St. je darovala $5, po $2: Frances Zlatorepec, Mary Otoni-čar in neimenovana; Josephine j Ladiha je darovala $1. Najlepša j hvala vsem skupaj in priporočamo še drugim, da bi kaj pomagali tem slovenskim revežem.
Mesto Cleveland je nastopilo svoje 150 leto od prve naselitve
Letošnje leto praznuje ohij-isko mesto Cleveland (ki je za !Ljubljano največja slovenska 'naselbina) 150-letn'ico, kar so j se naselili tukaj prvi pionirji. jNa 22. julija 1796 so stopili na !breg ob reki Cuyahoga prvi naseljenci. Moses Cleaveland je bil, ki je zaveslal s čolni po jezeru Erie v ustje reke Cuyahoga in izbral ta kraj za novo naselje.
i (Naseljenci, ki so si doli ob j j reki postavili prve lesene kolibe, pač niso slutili, da bo šte-
lo mesto v 150 letih en milijon' prebivalstva.
Ko je prišlo leto 1829, je imelo mesto že 168 hiš, 13 pro-dajalen, 15 skladišč, 4 lekarne, 9 grocerij, 6 gostilen in 1,-; 000 prebivalstva.
Leta 1853 se je spojilo s Cle-' vel-andom mesto Ohio, ki je! stalo na drugi strani reke Cu-! yahoga (sedanja z a pa dna; stran) ali kakor se danes ime-jiiuje Brooklyn. Vsled tega je |narastel takrat Cleveland v prebivalstvu na 21,850 duš.
j) Razne vesH od ^ naših borcev y službi Sirka Sama
S častnim odpustom je dospel domov iz Nemčije Cpl. John Pes-kar, sin Mr. in Mrs. John Peskar iz 3604 E. 80. St. V armadi je služil 3 leta in od teh 27 mesecev onstran morja.
M m na Brata T/5 Joseph in Pfc. Godfrey Košir, sinova Mrs. Frances Košir iz 1095 Addison Rd. sta dobila časten odpust iz armade, j Prvi je služil 34 mesecev, od teh: 22 mesecev v Evropi, drugi je služil 41 mesecev, od teli 28 mesecev na Pacifiku. Oba sta prejemala Ameriško Domovino, ki jima je bila kot pravita, vedno v veliko razvedrilo.
k i« m Pfc. Louis G. Bandi, sin Mr.
in Mrs. Lawrence Bandi, je dospel domov s častnim odpustom iz armade. V armadi je služil 28 mesecev kot inženir. Preko Atlantika je bil poslan avgusta 1944. Udeležil se je hudih bojev z Nemci po Belgiji, Franciji in Nemčiji vse tje do Berlina. Iz Evrope se je vrnil meseca avgusta, odpuščen je bil pa 18. de-| cembra. Zdaj živi s svojo sopro-< go v Willoughby, Ohio.
S častnim odpustom se je povrnil domov Lt. Daniel Tonejc k i svoji materi na 6600 Bliss Ave. Služil je pri mornarici. Prijatelji ga ob priliki lahko obiščejo 1 na gornjem naslovu.
Na operaciji—
Frank Smaltz iz 21481 Nau-mann Ave. je srečno prestal operacijo v Glenville bolnišni-!ci. Obiski so dovoljeni. Želi-|mo mu, da bi se kmalu boljše-!ga zdravja povrnil domov. ! Pasje licence—
Psi bi morali imeti novo licenco že s 1. januarjem. Toda postava dovoljuje rok do 20. januarja, da lastniki lahko, še kupijo licence svojim hišnim prijateljem. Sedmina—
V	četrtek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida sedmina za pokojnega Frank Zoreta.
! Naslov bi rad zvedelj— i Roman Romanov-Poje je pi-jsal iz Jugoslavije svoji sestrič-jni Mrs. Olgi Marinič, 1201 E. 160. St. če lahko izve za naslov |tete njegovega prijatelja, Mrs. Ivanke Rajer, roj. Drenik, doma iz Spodnje Straže pri Novem mestu. Ce kdo ve za njen naslov, naj pokliče EN 6838. Dobro so služili— ( Štirje sprevodniki ulične železnice, dva tiskarja in dva druga moška, ki so bili prijeti radi tiskanja in razpečavanja pone-rejenih tedenskih voznih listkov za ulično železnico, so v ne-kftj mesecih s tem 'zasluHli do
$5.000, trdi policija. Listke so večinoma razpečavali na Cedar Ave. ulični. Stari panji gorijo—
Danes se bosta poročila Amy Benton in James Wilmot, vdova in vdovec. Poznata se že 40 let in vsak ima na hrbtu po 81 let. Stara ljubezen — če ne gori, pa tli. Vabila na sejo—
Društvo Carniola Hive št. 493 T. M. ima nocoj važno sejo. Članic« naj se udeleže v velikem številu, ker po seji bo nekaj vesele zabave. Zopet je pobelilo—
V	Clevelandu je včeraj ves dan pomalem naletovalo in preko noči ga je naneslo za par palcev.
Pevske vaje—
Mladinski pevski zbor S 1>D |na Waterloo Rd. bo začel jutri zvečer ob 5:30 z rednimi pevskimi vajami. Starše se opozarja, naj pošljejo otroke na vaje. Novi uradniki—
Društvo Euclid št. 29 SDZ ima za drugo leto sledeč odbor: Predsednik Joseph Mačarol, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Mrs. Mary Noch, 920 E. 239. St. tel. KE 4977, blagajnik Math Nemec, zapisnikar Frank Požar, nadzorniki: John Dodič, Frances Nemec, Mary Dodič, zastopnik za SDD Joseph Mačarol, zastopnika za klub društev Frank Segulin, Frank Tegel. zdravnika dr. Rotter in dr. Skur. Seje so vsak 3. petek v mesecu ob 7:30 zvečer.
-o-
Ameriški vojaki bi se radi ženili
London. — Ameriške vojaške oblasti v Avstriji so začele dobivati prošnje od ameriških vojakov, da bi se smeli ženiti z avstrijskimi dekleti.
p	---- o-
Trgovci bodo dobili več sladkorja
Washington. — Urad za kon-■ trolo cen naznanja, da bodo do-i bili grocer i sta od I. marca naprej več sladkorja v prodajo.
2
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 2, 1946
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	IIEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio
Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays
»Hi'WWWffliHH
BESEDA IZ NARODA
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Z a Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošli pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4 50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each.
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
83
No. 1
Thur.. Jan. 2, 1946
Ko stopamo v 1946
Tako smo torej srečno zaključili dolgo leto 1945 in stopili v leto 1946. Ne verjamemo, da bi še kaka generacija toliko doživela v enem letu, kot je ta. Kar pomislimo, kaj vse se je zgodilo: naši znanstveniki so našli atomsko silo, ki je dozdaj največja naravna sila na svetu. Doživeli smo zrušitev dveh mogočnih držav: Nemčije in Japonske. Dočakali smo ustvaritev nove mirovne organizacije, ki ima nalogo garantirati svetu stalen mir. Če bo to vršila, danes ne moremo reči. Sodep po raznih znakih, mi ne verjamemo v posebno dolg mir, ako ne bodo nekatere velesile spremenile svojo taktiko in politiko in začele izvrševati to, kar so pridigale tekom vojne: mir, pravičen mir in svobodo malim in velikim narodom. '
Na naši ameriški fronti stojimo v tem novem letu velikim problemom nasproti, ki bodo deželi lahko zelo nevarni, če jim ne pridemo pravočasno v okom. Oglejmo si nekoliko torej to našo domačo fronto.
V	prvi vrsti imamo na rokah delavske Špore. Število delavcev, ki je na stavkah, se veča vsak dan. In vse kaže, da bo postal položaj v tem. oziru še slabši. Vidi se, da niti kongres, niti administracija ne vesta, kako bi načela in rešila ta problem. Delavski voditelji in podjetniki pa sami očividno ne morejo rešiti spora. Vsaka stran trdi, da ima prav in zahteva pravic. Nobene močne roke ni, ki bi privedla do sporazuma.
Na rokah imamo tudi vedno naraščujoče cene in to kljub naporu urada, za kontrolo cen, da bi višanje preprečil. Črna borza vedno bolj cvete, vsaj v velikih mestih. To pa povzroča zahteve po višjih plačah in mezdah, ker nekateri sloji, zlasti uradništvo, že ne more več zmagovati bremena za obstoj.
. Naša produkcija gre veliko počasneje od rok, kot se je pričakovalo, da se bo razvijala po vojni. Glavni vzrok temu so delavski spori ,toda precej ima pri tem krivde tudi urad za kontrolo cen.
Med vojno so ekonomisti prerokovali, da bo ob koncu vojne brez dela najmanj 8,000,000 oseb. Pa niti blizu niso zadeli. Danes je brez dela kakih 1,500,000 oseb. To število se bo v prihodnjih mesecih skoro gotovo zvišalo, toda če se bodo začela kolesa v tovarnah vrteti, kot bi se lahko, nas brezposelnost ni treba skrbeti. Za vse bo dela dovolj v prihodnjih nekaj letih, samo če si enkrat zavihamo rokave in primemo zares. Danes se nam menda še nikamor ne mudi, ker imamo še dovolj denarja od vojnih časov.
Vladni izdatki so se od konca vojne nekaj skrčili, vendar še ne dovolj. Vlada še vedno izda kakih $150,000,000 na. dan, kar je mnogo preveč. V kongresu se vedno oglasi kdo, da je treba vladne stroške skrčiti, toda ne kongres ne vlada ne prime stvari resno v roke. Menda si vsak misli: eh, saj je to denar vlade. Menda se nihče ne zaveda, da je to denar davkoplačevalcev. Toda če bo šlo tako naprej, bo nekega dne zagpmelo, da bo daleč odmevalo, in da bo vsak čutil na svoji koži in — v svojem žepu. Vse drvi nekam naprej, vsak hoče višje cene in višje plače. Nekje se mora to ustaviti in se tudi bo in takrat nam ne bo nič kaj prijetno. Polom, ki je prišel po letu 1929, ni bil1 nič v primeri, kar lahko pride po tej "domači zabavi," ki si jo privoščimo zdaj.
V	deželi imamo še vedno vladno kontrolo na mnogih stvareh. Govorilo se je sicer, da bo vlada takoj ali kmalu po vojni izročila ekonomijo narodu v roke. Vse kaže. da vladna administracija še ne misli spustiti vajeti iz rok. Kongres postaja pa nemiren in skuša izpuliti moč iz rok vladnim agencijam in birokratom.
Naš predsednik, ki je naslednik Roosevelta, se ni do danes posebno izkazal, vsaj kot dobrega administratorja ne. Njegova izbira kabineta in načelnikov raznim vladnim agencijam ni bila najboljša. Vidimo, da izbira bolj po prijateljih iz mladih let, kot pa po zmožnostih. Vsled tega je predsednik venomer v stiski in ne more prav rešiti problemov. Manjka mu dobrih intimnih svetovalcev. Dostikrat vidimo, kako predsednik nekaj priporoča ali zahteva, pa se nihče ne zmeni za njegove besede, čeprav je bil v začetku svojega nastopa zlasti kongres pripravljen sodelovati in pomagati, tako demokrati kot republikanci. Zažene se tu in tam, pa nikjer ne izpelje. Predsednik je sicer dober človek in voljan delati in reševati probleme, toda ker ni bil nikdar iztesan za predsednika, se mu ne more zameriti, če je v državniških postih slab. Ko bi se vsaj obdal z dobrimi svetovalci. Ako ne bo pokazal boljših administrativnih zmožnosti, bo to njegov prvi in zadnji predsedniški termin.
Ako pregledamo vse te probleme, si bomo rekli, da nismo stopili v tem novem letu na posebno rožnata tla. Pred seboj vidimo resne, zelo resne probleme. Toda nikakor ne smemo vreči puške v koruzo in se vdati pesimizmu. S pogumom in dobro voljo bo naša deže?a rešila vse svoje težavne probleme, premostila vse težkoče, kakor jih je še vselej po znanem ameriškem načinu. Amerikanci si znamo že pomagati, samo na vajetih se nas ne sme držati. Amerikanec se zna izviti iz vsakih težko/l Saj so bile že krize v deželi, velike krize, pa so minile in v deželi je zasijala prosperiteta. Tako bo tudi, vsaj upamo, v letu 1946 velika prosperiteta v tej naši veliki in svobodni deželi. To smo dolžni samim sebi, pa ostalemu svetu, ki zre na nas za rešitev iz bednega stanja.
Skupna prireditev SMZ
Odbor za skupno prireditev in ples S. M. Zveze kaže veliko zanimanje, ker ta odbor je imel sestanek v Slovenskem domu na Holmes Ave. v nedeljo 23. decembra, v svrho priprave za prireditev, katera se vrši 3. februarja 1946 ob priliki polletne seje glavnega odbora, katera se vrši na isti dan v Slovenskem domu- na Holmes Ave.
Vsi člani veseličnega odbora so prevzeli z velikim navdušenjem in dobro voljo, za uspeh prireditve, ne samo v denarnem oziru, ampak tudi v družabnem stališču, da se člani bolje seznanijo drug z drugim in z splošno javnostjo.
čisti preostanek se bo porabil za prosvetne svrhe, in to kakor bo galvni odbor videl, da je potrebno, in sicer da se slovenski možje bolj seznanijo z načeli in namenom Slovenske moške zveze.
Sestanek se je vrši v zelo lepem redu pod vodstvom Frank česnika, kot predsednika vesli-čnega odbora. Celotni veselični odbor obstoji iz sledečh zastopnikov raznih krajevnih društev in sicer: Frank česnik, Charles Benevol, Joseph Sever, George Turek, John Intihar, Frank Brancel, J. Ferer-, John Urbas, Frank Videmšek, Martin Valen-čič in Joseph Kočevar.
Navzoč je bil tudi gl. predsednik zveze Anthony Rudman. Povedal nam je, da se je prebudilo splošno zanimanje za SMZ in da so pričeli možje sami popraše-vat za pristop k Zvezi, nadalje je rekel, da ako bo tako šlo naprej, se bo naša Zveza podvojila v prihodnjem letu.
Kakor je dopisniku znano, bodo na prihodnji prireditvi zapriseženi uradniki novo-usta-r. ovij ene podružnice v Noble, Ohio, katera s<$»attBo sedaj ustanavlja.
Upamo, da bo tudi častni predsednik SMZ, Fred Udovich, iz Barbertona navzoč na prireditvi 3. februarja, kakor tudi uradniki in člani vseh krajevnih društev, ktr to bo pričetek splošne aktivnosti in napredka S. M. Zveze.
Matt F. Intihar.
Podružnica št. 41 SŽZ
Članicam sporočam, da se bodo naše redne seje letos vršile vsak prvi četrtk v mesecu namesto v torek. Torej se naša prva seja v letošnjem letu vrši v četrtek 3. januarja. Vse članice ste prav prijazno vabljene, da se gotovo udeležite te seje. Pobirale bomo tudi za pomoč Jugoslaviji. Vsaka članica je prošena, da kaj prinese, bodisi v jestvinah ali obleki, pa naj bo že nova ali R» ponošena, in da je še za rabo; ali pa tudi lahko darujete v denarju.
Na zadnji seji so članice darovale vsoto $20.00 in se je sklenilo, da se za ta denar kupi obleka za male otroke. Hvala vam sestre, katere ste že darovale in od ^stalih pa se pričakuje ,da boste posnemale dober vzgled svojih sosester in se odzvale na prihodnji seji. Pozdravljene in na svidenje.
K. Artel, tajnica.
Vrsta dejstev
m. *
Poiskus politične in socialne revolucije KP in OF in
nje posledice 1) Po Leninovem nauku mora revolucija, če naj bo uspešna, imeti v ljudstvu notranjega sovražnika, ki ga potem z največjim terorjem pobije in s tem svojo nepremagljivo silo pokaže. Če komunistični revoluciji v ljudstvu samem ne ustane sovražnik, si ga mora pač sama ustvariti. KP v slovenski OI1"1 se je točno ravnala po tem navodi-
lu svojega učitelja in očeta.
a)	Kmalu po ustanovitvi OF se je začela trajna organizacija zoper "Belo gardo," ki baje izdaja svoj lastni narod, ogroža njegovo svobodo in je nevarnejša, kakor sam okupator, radi tega se mora brezobzirno uničiti. Ta uničevalna borba zoper Belo gardo je najsvetejša in najnujnejša naloga partizanskih odredov. Ko je OF začela agitacijo zoper Belo gardo, so Slovenci drug drugega vpraševali, kdo, kje in kaj naj bi bila Bela garda (ime si je KP izposodila iz boljševiške revolucije). Nihče dotlej o njej ni ničesar slišal ali zapazil. Niti tisti, ki so najbolj poznali tajnosti z OF nesodelu-jočih ilegalnih vojaških formacij, niso vedeli nčesar o kakšnem poiskusu oborožene protiorgani-zacije, niti na misel ni prišlo nikomur kaj podobnega. Odpor proti komunističnim ideam .je bil in ostal samo ideološki. To dejstvo zasluži, da se še posebej poudari.
b)	Od jeseni 1941 so komunisti pod firmo OF imeli številna zborovanja (po sovjetskem vzorcu mitinge imenovana), katerih so se prebivalci "osvobojenih" pokrajin prisiljeno morali udeleževati. Na teh mitingih so govorniki vedno bolj odkrito širili nauke komunizma, ki edini more ustvariti boljšo bodočnost v zadovoljnost vseh in so tako razkrivali jasneje svoje revolucionarne smotre.
Udeleženci, po večini pošteni kmečki ljudje, so kmalu uvideli, da se pod svobodoljubnimi gesli OF v resnici širijo le njihovemu mišljenju tuji komunistični nauki, radi tega so odklonili množični pristop, ki gjf je OF pričakovala, zadržali so se pasivno in mdiferentno, zakar so morali slišati očitek, da so narodni izdajalci ih .belogardisti. V svojem ilegalnem tisku in po radiju je OF za zavezniško inozemstvo govorila o splošnem ljudskem navdušenju za njo.
Svoje brezbožno stališče je KP na teh mitingih skrivala pred globokovernim in pobožnim narodom, o njem je odkriteje razpravljala pri političnih urah, ki so jih" politkomisarji imeli dnevno za vse partizanske oddelke. številne priče izjavljajo, kako so na teh urah partizane navajali, naj v hišah, kjer ljudje molijo, zaenkrat tudi partizani še molijo z njimi rožni venec, dokler so družine še verne, kmalu bo pa prišel čas, ko bomo veri odkrito napovedali boj iii bomo Boga vrgli iz človeške družbe.
2) Proti tej komunistični propagandi s pomočjo OF se je začelo med protikomunisti-čno večino slovenskega naroda sistematično razlaganje komunističnih zmot. Katoliški del protikomunistov je v tem duhovnem boju komuniste prevladal. Katoliško dijastvo, in mlado katoliško delavstvo, pa tudi kmečka mladina, posebno tista, ki je bila organizirana v katoliški akciji, je že več let z vso resnostjo proučevala socialno vprašanje in komunistično miselnost na podlagi papeževih okrožnic "Quaclragesi mo anno" in "Divine Redemp-toris" in je bila v vseh socialnih spornih vprašanjih res dobro podkovana tako, da so komunistični agitatorji v vsaki debati podlegli, radi česar so od vodstva KP dobili navodilo, naj se debatam s temi nasprotniki izogibajo. Ko je tako KP morala'izprevideti, da mora — številčno v veliki manjšini — v duhovnem boju podleči, je segla po sredstvu, ki je bilo že drugod preizku-j seno : po terorističnih dejanjih, j Sledili so številni umori v vrstah naj poštene j«ih'in najvplivnejših zastopnikov inteligence in kmetov.
3-a) Te žrtve svojih komunističnih umorov je OF ozna-
čevala kot narodne izdajalce, kar je s svojo dobro organizirano propagando hitro razšir-, jala, deloma že pred izvršenim umorom, da bi tako pred ljud-J mi prikrila svoje prave name-; ne. V pomladi leta 1942 so' njihove morilske trojke na [ ljubljanskih cestah ubile nekaj akademikov in duhovni-1 kov, na deželi pa predvsem duhovnike, ki so o zmotah komunizma javno pridigovali, tako je bilo leta 1942 umorjenih 17 duhovnikov; v letu 1943 pa 12 pod pretvezo narodnega izdajstva. Poleg duhovnikov so padali predvsem člani katoliške akcije kot žrtve komunističnega terorja, niti pred ženami in dekleti se ta teror ni ustavil. Namen KP je bil s takimi terorističnimi dejanji ljudstvo tako preplašiti, da bi v njem niti misel na kakšen oborožen odpor ne mogla -nastati. Obenem pa je KP hotela s temi umori uničiti v ljudstvu vodilno plast, da bi bila čreda brez pastirja. Ko je ljudstvo pozneje seglo po samoobrambi, je OF z istimi metodami začela na Gorenjskem, kjer je bila nacistična zasedba, kjer slovensko prebivalstvo samoobrambe ljudstva v Ljubljanski pokrajini še ni moglo razumeti. V septembru 1942 sta padla kot prvi žrtvi dva ugledna in uplivna kmeta: Umnik Anton iz Šenčurja in Ferjan iz 01-ševka, medtem ko se je tretji žrtvi, bivšemu senatorju Bro-iarju posrečilo pobegniti. Tam KP ni mogla očitati narodnega zdajstva, ne namere organizirati oboroženo samoobrambo.
b) Z manjšimi motnjami prometa in nepomembnim streljanjem na fašistične posadke, kar ni imelo na razvoj vojnih jogodkov absolutno nobenega vpliva, je OF izzvala grozovite represalije Italijanov in nacistov: ustrelitev več stotin tal-;ev, požigi celih vasi in to, da ;o spravili nad 30,000 ljudi v zloglasno taborišče, kjer jih je nnogo pomrlo. Po papeževem posredovanju pri predsedniku italijanske vlade je požiganje »'asi sicer prenehalo, taborišča pa so ostala. KP in OF je javno priznala svojo namero, da izziva od časa do časa fašistič-le in nacistične represalije in i tem moško prebivalstvo prisili k begu v gozdove — k partizanom, kjer jih potem prevzgoji v komunističnem smislu.
4) In posledice?
a)	Ogrožena moška mladi-lia je resnično pobegnila, pa ne toliko h KP — partizanom, ker je odklanjala vsako komunistično vodstvo, ampak je ustvarila najprvo legalne oborožene edinice, ki so naravno bile v nevarnosti od vseh strani: od strani okupatorja in od strani KP — partizanov tako, da je bil njihov položaj v razmeroma majhni pokrajini trajno nevzdržen. Prve edinice te samoobrambe so se organizirale na vzhodu pokrajine (na Gorjancih) in na zahodu (pri št. Joštu, na meji Gorenjske).
b)	Župani podeželskih občin, v katerih so KP — partizani mnogokrat ropali in mlajše moške prisilno mobilizirali, ter so bile te večkrat od okupatorja zaradi partizanskih napadov trdo kaznovane, so ponovno zahtevali od okupatorske oblasti za prebivalstvo varstvo življenja in imetja. Po obstoječih zakonih so bili župani obvezani skrbeti v občinah za red, varnost in mir, po mednarodnem p^avu je dolžnost okupatorja, da zavaruje življenje in imetje prebivalstva v zasedenem ozemlju in v to svrho sme pritegniti tudi varnostne čete domačinov. Na podlagi teh zakonitih določb so župani vedno bolj energično zahtevali od okupatorja, da ali sam s svojimi številnimi posadkami skrbi za varnost, ali — če tega noče ali ne more —
da domačim četam v občinah dovoli uporabo orožja in bodo tako občine same organizirale' lastno pomožno policijo.
Po dolgotrajnih pogajanjih je italijanska okupacijska oblast v juliju 1942 dovolila naj ozemlju ljubljanske pokrajine ustanovitev "Vaških straž" in jim dala v omejeni meri orožje in municijo ter jim dala pozneje za svoje uradno področje italijansko ime Milizia vo-lentaria anticommunista (M. V. A. C.). Ni pa dovolila enotnega slovenskega poveljstva, ki bi bilo posamezne občinske varnostne čete povezalo med seboj. Okupator se je bal, da bi te čete pod enotnim slovenskim poveljstvom v danem trenutku utegnile obrniti se proti njemu. Skrivaj pa so se povezale pod ilegalnim slovenskim vojaškim vodstvom, ki je bilo v zvezi z vrhovnim poveljstvom generala Mihajloviča.
5-a) Ker je KP šlo samo zato, da bi s svojimi partizanskimi odredi izvršila komunistično revolucijo, ne pa da bi v prvi vrsti vodila borbo zoper okupatorja, je pričela neizprosen boj zoper Vaške straže in proti vsem, ki so jih podpirali ali z njimi simpatizirali. Ta boj je bil z daleka ogorčenejši, kakor pa vznemirjanje okupatorja. To je KP delala pod pretvezo, da pomenijo vaške straže izdajstvo nad lastnim narodom in sodelovanje z okupatorjem. V svoji propagandi v tu- in inozemstvu so komunisti in njihovi pomagači v OF zamolčali, da je njihovo brutalno in krvavo ravnanje zoper rojake, ki so protikomu-nističnega mišljenja in odklanjajo vsak poiskus komunistične revolucije, prisililo, da si s samoobrambo zavarujejo svoje golo življenje in v to svrho vzamejo orožje tam, kjer je in od tistega, ki jim ga da.
Ali naj bi se protikomuni-stični Slovenci pustili enostavno poklati in izropati brez vsakega poskusa samoobrambe z orožjem, ki ga pa le od okupatorske oblasti morejo dobiti?
Brez vsake vojne nujnosti so KP partizani povzročili svojemu narodu ogromno škodo, ki gre v stotine milijonov; v istih delih dežele, ki so jo partizani le mimogrede zasedli, so požgali skoro vsa šolska poslopja, občinske domove, župni-šča-, cerkve, gradove in društvene domove, požgano zidovje pa so razstrelili, vse^pod pretvezo, da bi mogla ta poslopja kdaj služiti "Beli' gardi." Nekatere vasi, ki so pristop h KP — partizanom odklanjale, so ti požgali, zidovje pa z razstrelivom zravnali s zemljo, prebivalstvo brez vsakršnega imetja pognali v svet (Hinje, Žvirče itd.). To je bilo brezumno uničevanje narodnega premoženja, za kar noben okupator ne bo plačal odškodnine.
b) številne italijanske posadke bi bile kaj lahko proti-komunistični večini slovenskega ljudstva zagotovili mir 'in varnost. Toda tega niso hoteli. Njihove čete so se sprehajale po provinci, sitnarile med prebivalstvom, niso pa pod-vzele nikdar nobene resne akcije proti motilcem miru, ki so ponovno ovirale Vaške straže pri njihovih varovalnih (zaščitnih ) akcijah in so s tem in-direktno podpirale komunistično revolucijo. General Rug-gero je v jeseni 1942 odkrito izjavil "Mi partizanov nočemo uničiti!"
Italijani so tudi direktno podpirali komunistično revolucijo. Z izjavami številnih prič je dokazano, da so italijanske komande podpirale komunistične revolucionarje z orožjem in municijo, čim je bila nevarnost, da jih Vaške j straže popolnoma premagajo j in s tem vspostavijo red in varnost. Dejstvo je, da je bil
1 »
Terjat «F (M
I po en vagon orožja in mu ni: ; komunistom izročen pri po: 'ji Drenov grič (železnica j bij ana-Vrhnika) in pri Stf j (na progi Novo mesto-Te ce). Kakšne namene sol j tem imeli Italijani, je i z ji* polkovnik Rossi v Novem I stu: "Mi ne bomo pustili! J bene izmed vojskujočih | strank, da bi postala prefl' na, nobena ne sme zmafr Obema bomo dajali or( municijo in obleko, da si b| držali ravnotežje." Torej sko slovenskega naroda, ve teri je bil primoran pose% samoobrambi, je okupatoji nično izrabil v to, da dtfi ljanska vojna v Sloveniji pride do miru in se Sloy med seboj uničujejo.
(Dalje prihodnjič.)
J*
Svoje zborovanje glede i na Zaplato smo imeliv"ZV| majhnem drevoredu predi nazijo, kjer smo imeli vsakf ne debate, samo o šoli nel šola!
"Kaj pa ugibljete?" zasl prijazen glas dijaka To! Schiffrerja, ki je bil sice leti "naprej," pa kot velik' krat ni na nas prav nič i gledal. Navada je, da 1 višjih razredov gledajo iz nižjih kot stari "dinar, rekrute. To so bili pa ve$ mestni škrici, s kateri«1' imeli mi "kmetavzarji" ! boje, iz katerih so pa oni odnesli bunke. Ako nas ,ie ri zatožil v šoli, je dobil 1 dvojen porejon in prej je hal kot mi.
Torej Tonček je bil čist in vedno je pripravljen s' pametnim nasvetom, da nas, kmečkih telet, napra' soko izobražene ljudi.
"V Hudičev boršt na D bomo šli čez binkoštne p< ce," je zadonelo v krogu T Schiffrerju v pojasnilo in1 kem pričakovanju, da nas hvalil za to drzno podvzetl ,
"Ali ste neumni, kozli, j ste matafirili v gore, k1 biii še višje kot na kaki > 1 Kaj se niste učili, da "Žj nora, ampak tisti je nor,] c gor?"
"Kaj jih plašiš in jih!" f postavil za svojo armado f tel j Joža Basa j. "Jaz sejl| 11 kajkrat že na Zaplati, pa '■ ves tukaj. Nič ga ne posl' ki ni bil menda v'sVojeitJ 11 nju še višje kot na Lošk#"' dii. Mi bomo šli, pa je an™n "Mi bomo šli," je zad« ti zboru za njim, dasi sem čno želel, da bi obveljal' čkovo svarilo, toda fantki se bal zameriti, ker smo zelo na roko.
P
i| t
"Kakor veste in znate, p prijazno nasmehi j al T° "samo da ne boste rekli.1 ni nihče po očetovsko s brenteži. Boste že videli., pravi prenočevati v Hu^1 borštu, ha, ha."
Joj, po meni je kar začf lo, ko me je prijatelj spomnil na tisto, radi Če^ se najbolj upirat iti na zlet Torej zakaj sem se bal1 plato v Hudičev boršt, & vam bom povedal in vertt>J ste rekli, da je bil m'^r opravičljiv in da bi tudi® mojem mestu oklevali, i Zaplata je dokaj visokj ki stoji ob Stožcu in Kri^f koncem kranjskih polj- J za Predoslji se vzpenja v J in je vsa poraščena s socf vo, ki jo Gorenjci kose 1 vlakih spravijo v dolini f gore stoji pa mal gozdi«! daleč izgleda res. kot ka^ plata" na halčah. Vse sp" zgorej nad gozdičem je pf In temu gozdičku pravij" dičev boršt," ki je mend? ime od pravljice, ki jo hodnjič povedal in ki j vzrok, da sem se branil gori.
Novo življenje
Remc Matvež, 1913 Rogelj Janez, Rogelj Marija, 1892 Rogelj Zdravko, 1918 Simoni Janez, 1919 Smerajc Cecilija, 1898 Starin Ivanka, 1920 (Ihan} Tavčar Matilda, 1919 (Trata)
Iz TRŽIČA so: Ribnikar Angela, 1910 Ribnikar Eva, 1937 Ribnikar Rudolf, 1909 Iz vasi CERKLJE so še: Robas Marjan, 1929 Robas Marija, 1925 Teran Frančiška, 1923 Iz KRANJA so sledeči: Sleme Ana, 1928 Stroj Alojzij, 1911 Stroj Alojzij, 1943 Stroj Olga, 1923 Triler Matevž, 1898 (Sv. Duh)
(KONEC)
POVEST Spisal JOSIP KOSTANJEVEC
POSOJUJE DENAR članom in nečlanom na zemljišča in posestva po k% obresti
brez kake provizije
ali bonusa ★ ★ ★ * *
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY
potrebuje žensko za hišno znaženje poslopij v mestu
Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 8 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj.
Zglaaite »e v Employment Office 700 Prospect Ave. aoba 901 od 8 z j. do S pop. vsak dan razen v nedeljo
MALI OGLASI
Plačajte
račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave.
(2. & 8. each month)
Posojila so napravljena na tak način, da se glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Išče se karpenterje
Stalno delo. Dobra plača. Ko-ir zanima, naj se zglasi na *60 E. 185. St.	(x)
Za pojasnila in informacije pišite na
MALI OGLASI
Furnezi!
Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $6 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila
Chester Heating Co.
Govorimo slovensko 1183 Addison Rd. ENdlcott 048'<
351-53 NORTH CHICAGO STREET
Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno.
JOL1ET, ILLINOIS
Zastonj pridemo iskat in dopelje-mo nazaj
Stalno delo
Porter za splošno čiščenje, dobi stalno delo in dobro plačo. Zglasi naj se v White Motor Co. 1421 E. 49. St. in vprašajte za Mr. Kennedy.	(2)
Drva naprodaj
za furneze in peči; zmerna cena. Pokličite EXprese 4870. (2)
•Novo vodstvo!
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal -nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne" stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom.
St. Clair Repair Service
7502 St. Clair Ave. EN 7215.
(M-T-x)
na vseh izdelkih ,
Mi smo povečali svoj radijski oddelek, da lahko ustre-žemo vašim zahtevam.
Vsako delo je garantirano
HYDROPATHIC CLINIC
423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave.
Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo in po dogovoru.
Telefon: MAin 6016 __(Tues.-x)
Ako iščete dobrega popravljalca za vaSe čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo.
FRANK MARZLIKAK
16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
6902 ST. CLAIR AVE.
Pokličite EN 4808
POPRAVLJAMO STREHE IN VRŠIMO VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA
Prenovljenjo je naša posebnost. Sedaj je mogoče dobiti materijal za prenovljenje in popravljanje hiš.
STREHE POKRIVAMO OD $75.00 NAPREJ. Vse delo je prvovrstno in v vaše zadovoljstvo. Ako želite, se plačevanje uredi na lahka mesečna odplačila. Se priporočamo za naklonjenost.
KOVAČ BROS.
GENERAL CONTRACTORS
956 E. 185. ST.	IV 5888
STEEL VENETIAN BLINDS
zastori za okna, cloth window shades J. h. VENETIAN BLIND SALES & SERVICE ENdicott 0448 _od 3 do 7 P. M._
Naprodaj so sledeče hiše:
1212-1216-1220 Addison Rd. $2,500 takoj, ostalo kot najemnina. Pokličite Jos. Lusin, HE 6054.	(3)
Ali preveč pijete?
Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je
INNEBRIN
Nudimo v nakup
Lepe SKRINJE IZ CEDROVINE.
Z bombažem napolnjene in innerspring MODROCE,
POSTELJE, različne velikosti in fedre.
Nov MAYTAG PRALNI STROJ na razstavi, ki si ga lahko že zdaj naročite.
Pridite, oglejte si in naročite pri nas trpežno blago.
Poiskusite enkrat. Dobi se le pri
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Avenue
JOHN SUSNIK
Luna in zvezdice svetijo na samoten grob, kjer spava naš ljubi soprog in oče, katerega smo ljubili, a got nismo mogli rešiti Mnogokrat sedimo in premišljujemo o Tebi in se pogovarjamo, kako si umrl. Vse mjboljše za nas si storil! Naj ti bo blag spomin!
MARY LUNDER, soproga; STEPHAN in ADOLPH, sinova; HERMINA por. Race, MARY in JOSEPHINE, hčere.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vaSega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 2730. 1146 E. 61st St.
i SKEBE & ULLE	g
ij PLUMBING and HEATING CO.	3
M 15601 Waterloo Rd. KEnmore	7248 b trTTTTXXYXXZyXZXXXXXXXXTTTTXlTXXITTX^
AgERiŠKA DOIfGvINA. JANUARY 2, 1946
;]| Veliko dobro delo boste sto-i, gospod učitelj, ako se vam i'Sreči, da ga rešite," je rekel i kovec.
n Tratar se je napravil takoj 'figi dan popoldne do Jakoba. « hotel zamuditi niti trenot-,1 ?a:kaJ poznal je bil že dav-j, kako je v življenju navadno ve zavisno od ugodnega hipa, c>ga človek ujame. Ko je sto-4 v hišo, je našel Jakoba pri 11" v veliki pritlični sobi je Jffral jabolka; vsako vrsto je '*|vil posebej na nalašč zato ipravljene police. Lepo sadje Jbi o to, razveseliti se ga je ?ralo sleherno oko. Začudil Je Tratar, ko je videl, kako Jakob vtopljen v to delo, kail hltro m z veščo roko izbira Jamezne vrste. Začudil se »fPloh, da ga je videl delati, f"1' Je Jekovec pravil, kako 1 omaren in delomrzen je po-|: Uyjdel je Tratar takoj, Je pnŠ€l danes sem gori ob IVem Času, da je zares ujel
fvi trenotek.
.°,dkar J'e Jakob jokal čez f,° casa Prve solze, se je pet zasvetilo v njegovi duši, i° ,akor se zopet pokaže jas-r?°; ko se je izsula ploha J"°inih m težkih oblakov. Ni F se bilo popolnoma v redu, 1 , 0 brezposelnih in mrt-janeh^se ne da oživeti hip o'-I Poln-em življenj u ; a do-1 I ^ bilo Za prvič, da je vstal I. se Je zavedel. Toda o J^premenibi ni vedel nihče, i «ari Jekoyec, ki je imel .^skrbno oko za Jakoba. g1 ga bilo sram, da je ' €,°Vo življenje, kakor bi1
iorč se ho d o začeli sosed-! f cevati iz njega, je svoja | ,C °Pravljal Skrivaj. Naj-i i Je lotil, da je spravil v| Anotranjščino svoje -hiše.!
v, je f kuhi».io in kletjo, od 1 r je sel po sobah innazad ,
, »snazil vežo. Preden je mi.
;I teden dni, je bilo p0 teh '
j tonh vse drugače kot prej ;
l [e Petem odprl okna in jih i
oc1Prta nekaj dni, da so':
"I111 soncili žarki prosto iple-!
in dnigod' tedaj ! rko dihale prsi, tedaj je
'Za?!* delal red,povsod;1 -Jsi sam.
tarsejetačasZZadovolj-! ozrl Po hiši. s svojim | i očesom je takoj pre-1'
taxrii zadnjem casu.! tdVl1 se je Jakobu ter de-1
;5°sti »i, mladi mož, d«1' ^^nadlegovati v tvoJ 'p**1 Po neki po-)ot>- toda kakor vidim, ^Pct popolnoma lahka,
m čat, • j i2vr^la v krat, 1 s sprememba, kakršne
4 JeWv^Čak0Val tvoj va-
PUrsj"ponudii
sl3eval: llatar Pa je na-
razvfdiš^ Sem ti-reke1' 'I pcnni ' da mi je Jeko-
^azmere ? °brazložil l ako tn. t0 mi šel)0" Sedai 1 pl'av' kako daleč :;'jem.» Ja Zadeva z Lok-
% se nP rio
:: i----več rešiti,"
; john zuIicT"
.tegg agency
,T, H' llcensed agent lil I8liranh0e 4221
^ ORCHESTRA
■i SEVERav^ELL- dirigent ^ANce DVORANA l, Sobt l lan. 8:30 j ' ncerto * ' ,Jan- 8:30
' ton si,nfoni^^ester Bartok ! ^nlcc:	Brahms.
Hali: OE 7300
■ je odgovoril Jakob. "V štiri-[ naj stih dne bo vse prodano. Da bi mi le še toliko ostalo, da bi šel na Nemško ali v Ameriko ter tam začel delati. Prodal bom sadje, prodal vino, tega mi ne morejo vzeti, potem se pa odpravim. Morda se vam čudno zdi, da sem tako pospravil po hiši za druge. Toda nočem tega imena, da sem komu nalašč pustil vse v neredu ali da sem mu celo kaj nalašč poškodoval. Sam ne vem, kaj je bilo te dolge mesece, kaj je bilo v mojih žilah, da se nisem mogel ganiti, da so tako odreve-nele moje roke in niso mogli misliti moji možgani. Bolan sem bil, hudo bolan, a nisem čutil nobene bolečine na mojem telesu. Samo srce me je včasih tako hudo bolelo, da so bili brez miru moji dnevi in brez spanja moje noči. Hvala Bogu, 3edaj je odleglo in sedaj se čudim, da je moglo kedaj biti tako moje življenje. Ne bojim se . bodočnosti, dapi ne pričaku- J jem od' nje nič dobrega."
Umolknil je ter se zamislil. Videti je bilo, da mu je hudo. Tratar ga je nekoliko časa o-pazoval molče in ugoden je bil vtis, ki ga je Jakob napravil nanj.
"Tudi jaz pravim: hvala Bogu, da si se zbudil. In ker si se zbudil, se ti ni treba bati ničesar. Štirinajst dni, to je še dolga doba, ki se da v njej napraviti še marsikaj. Govoril bom zopet s starim Jekov- [ ccm in potem ti povem, kaj sva sklenila. Niti roke ne za- f htevam od tebe, da" boš ostal močan in mož, ker te vidim in poznam natančno, dasi te vidim prvič v svojem življenju. ! Dokler ne pridem zopet k tebi, delaj dalje, kakor bi imel večno živeti. Prepričan bodi, da boš še samostojen gospodar na tem lepem posestvu'in da bo še c tukaj sijalo lepo sonce tebi in tvojim, ki pridejo za teboj! — Torej, Bog s teboj, v kratkem se vidimo!"
Tistega dne je bilo po toli- I kem času prvič, da so ljudje videli Jakciba, kako je proti večeru stopal po vinogradu od trsa do trsa ter zopet« ogledoval ] lepe nasade z veseljem in ljubeznijo. Potegnila je večerna sapa ipo listju, ki se je vzdra-milo in vse hkratu zašumelo in tako zopet veselo pozdravilo 4 nekdanjega gospodarja, ki se | je vendar po dolgi dobi zopet I povrnil z daljnega pota in ne- I poznane temne tujine.
Drugo jutro pa je začel tr-	I
gati, dobil je še nekaj pomaga-	!
cev in veselo je bilo življenje v	|
vinogradu do poznega večera.	I
VI.
Tratar in Jekovec sta tiste I dni često posedala skupaj. Po- I zno v noč je navadno še gorela I luč v učiteljevi sobi, a ko so se I vrata šolskega poslopja pojem I odprla, je bil vedno Jekovec ti- I sti, ki jih je prestopil ter se I odpravljal domov. Pisal je uči- I fcelj in računal, popisani in s J številkami napolnjeni listi so 1 ležali na mizi, a pregledoval in I z zanimanjem jih je miril Je- I kovec ter prikimaval z glavo. I Velike naočnike si je zadovolj- I no popravljal na nekoliko za- I krivi j enem nosu, zakaj brez I njih ni več videl. Ako je pri I tem videl, da bi bilo mogoče bo- I lje, ako bi se napravilo druga- j če, je to vselej omenil učitelju I in preudarila sta skupaj ter u- I krenila, da se je popravilo. K I tem svojim shodom sta počasi I pritegnila še nekaj drugih ve- ^ j 1 javnih in izkušenih mož, ki sta t I jih znala pridobiti s svojim na- | stopem in z nepobitnimi doka- j zi, kako koristno za vso okoli- j co bo to novo podjetje.	|
(Dalje prihodnjič.)	j
Nasi begunci
Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti &e nahajajo ~ sedaj na Koroškem. Navaja-mo kraj, odkoder so doma, ime ^ in priimek ter leto rojstva.
1 GORENJCI na Koroškem
a
e	(Nadaljevanje)
1
■ Iz KAMNE GORICE so slede-i
i Pogačnik Barbara, 1929
Pogačnik Irena, 1925 i Pogačnik Jože, 1927 ) Pogačnik Jožefa, 1902 Pogačnik Lovro, 1896 Tomažič Ana, 1929 i Tomažič Anton, 1922 1 Tomažič Antonija, 1921 Tomažič Franc, 1933 Tomažič Frančiška, 1923 Tomažič Ivanka, 1936 Tomažič Jože, 1892 Tomažič Jož, 1931 Tomažič Lovro, 1926 Tomažič Marija, 1894 Tomažič Marija, 1919
Iz JESENIC so sledeči:
Poglajen Alojzij, 1913 Poglajen Avgusta, 1944 Poglajen Marinka, 1940 Poglajen Terezija, 1920 Šega Franc, 1920 Šimnovec Viktor, 1912 Šoberl Terezija, 1892	1
Zupan Anton, 1906 Žafran Ivan, 1915 Železnikar Mici, 1908
*	n
Železnikar Mar j etika, 1939 Železnikar Matevž, 1906 Polajnar Franc, 1908 (iz ° Predvora)
Iz VODIC so sledeči:	r
i
Povsek Ivana, 1903 Rehberger Francka, 1927 (iz I Predvora) Stanovnik Franca, 1927 Stanonik Lojze, 1929 Sodnki Marija, 1^12 Slapničar Janez, 1919 (Pre-aoslje) Stanovnik Mici, 1923 Stanovnik .Pavla, 1924 Toni Janez, 1890 Žirovnik Marija, 1898
Iz RADOVLJICE so:
c
Požar Jože, 1912	č
Stanovnik Janez, 1914	f
g
Iz DOBA so:
Rems Ana, 1914 Remc Ivana, 1917 Remc Marija, 1917
V SPOMIN
9. OBLETNICE, KAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE
Štefan Lunder
preminul je 2. januarja 1937
Ostali žalujoči:
Cleveland, Ohio, 2. januarja 1946.
Ne čakajte, kadar sle bolni!
DR. PAUL W, WELSH
I KE 5030
g
............
MALZ ELECTRIC
%

24-URNA radijska postrežba
%

irtK
GLAVNI URAD K. S. K. IEDN0TE
K. S. K. JEDNOTA
DELO DOBIJO
B
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
UČITE SI ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena O Afft in stane samo:	$ £aUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 2, 1940
Z:


i
t*
'A
Mnogo je že slišal, a bi rad poslušal kar naprej. Kako so prihrumeli roparji na konjih in ' peš, kako so naskakovali Tabor Brutiji, kako odgnali ljudi, kako jih morili Alemanci, kako razdejali Pogorje Apulci, Vol-ščani. Težko si je zapomnil Taaej njih imena, natanko pa ve, kakšni so bili ti volkodlaki. Nekateri so bili oblečeni v zverinske kožuhe, drugi imeli svetle ščite, tretji bili skoraj nagi, a črni ko oglje, nkeateri imeli rogove nalik zlodejem. Ujec Želided vse natanko ve, on je bil služil v knežji vojski in se je bil z roparji že dokaj krat srečal. Le ene dobro pozna Tadej, videl jih je bil sam. Tedaj je bil še majhen. Gori v gradišču so se tiščale rodovine v kopicah pa kukale dol na o-kope, kjer so se borili moški. In Tadej je videl, kako so pritiskali sovragi, kako udrihali po obrambi s sekiram in sulicami. Videl je, kako so metali v gradišče goreče snope, videl je zmedo, slišal krik in vik in tuljenje. Videl je žene, ki so podajale brambarjem kamenje videl dekline, kako so valile na roparje skale. Na lastne oči je videl tiste strašne može. Divje so tulili, gledali izpodmolato, kar poskakovali cd jeze. Bili so skoro goli, samo volovske l-.ože so jim pokrivale zagorela telesa. Tadija si jih je zapomnil. Kar naenkrat so jo udri i nizdol s Tabora. Doli ob Poni-ku so se zbirali —> in ti so videli z gra.VišČa, kako so odganjali črede s paf, kako seganjali ljudi, jih tepli, suvali. Bili so ti-( sti,. ki so ostali pri čredah ali n:. polju ali tičali skrila doma. Vse so odgnali po Žuljev! poti v dolino. Družine so odšle potem s gradišča. Tadej ca je držala mati za roko, a je nakrat Zakričala ob okopu. Tam je videl Tadej ležati očeta s pre^-lclano glavo. Okrog je ležalo polno Psoglavcev. Nekateri so imeli zapičene strelice v glavi, drugi v vratu, v prsih. Nekateri sc imeli razbite glave, drugi presekane rame. Kri je drla iz ran. Nekateri so še gibali — in ljudje so se bali stopiti nanje. Ko so prišli domov, so videli, kako je ogenj pepelil zadnje podrtije. Tam je videl Tadija majhne otroke, nasajene na kole v ograjah, a doma pred požgano kočo je našel babico zaklano. Mata .je tedaj zbežala čez polje v šumo^ klicat hčere in sine, ki so se bili skrili tja. Ni jih priklicala. Vse križem so se iskali, klicali, jokali.
V Tadeju je vse to ostalo. Z njim raste to in je bolj in bolj živo v njem. toamo posiuša pripoved z gradišča, hoče je več in več, vse drugo ga ne zanima. Jerom se pomenkuje sam s seboj, vedno glasneje se prereka. Morda misli tudi na tisti zadnji boj. Saj se je boril v zakopu prav poleg brata Marka, ki je padel. Ne, zdaj ne misli več na tisto, temveč na ono. Nu, na Svitan. O kresu so odšli, do danes se še niso vrnili. Devet tovornikov je šlo .s Pogorja v Svitan. Z vsakega naselja po trije. Nesli so volno. Pet drugih je šlo za njimi, so povsod' spraševali, gledali celo ob obali, niso padli morda v morje? Nič sledu. Čudno, mezge so našli. Pasli so se zunaj ipristana. Kam so izginili, za martro božjo? Ugrabili so jih grški prekuipci pa jih na mestu prodali za sužnje. In to v brjanskem pristanu. Poprej so prodajali brjanske sužnje v tropih, kakor živino, a je voj-j yoda Ognjen zasedel pristan in
napravil tisti kupčiji konec. . . Nu, zdaj se vrši kupčija z br-jansko krvjo bolj previdno.
Budinov pastir je mislil samo na to. Saj je bil tudi Jakob med onimi, ki so jih vrgli zvezane na grško ladjo. Ej, če bi še živel knez Ognjen! Jerom sam bi šel do njega, ako ne bi šel župan Gorjanin. Stari se je razvnemal, mladinec poslušal z odprtimi usti. Dol od ho-ste je zdrvela četvorica zajcev, za njimi dva lisjaka. Kakor bi se zaletavali mimo pastirjev domači kozliči, nihče se ni zmenil za divjad. Zdaj se je pri-nulil dol srnjak, za njim jo je ubiral njegov zarod. Previdno so se nesli v dol. Tedaj se je ozrl Jerom. — Volčje! Da bi j.Jh bes! Mladi je planil, stari pograbil kopačo. Poslušata, gledata. Črede so mirne. Nu, potem brez skrbi, volkov ni v bližini. Toda stari je gledal po živini, gledal. Dveh buš-manov ni. In enega junčeta ni! — je poskočil mladi. Kam so se zarili? V razdolju jih ni videti. Sveti bogovi! Tam je brezen! Hitela sta vsaksebi.. Tadija je dosegel šumo prvi —
in tam jih je našel pet: bika sta si drgnila vratove ob debla, dva jelena sta kraj njiju dre-mavo prežvekovala, a mladi bikec je debelo gledal vse štiri. Jelena sta bila stara, kar upognjena in drvena se nagibala k materi zemlji, dva trhla hrasta. Frrr! Cela jata jerebov se je zakadila mimo.
Domov! Dan se je nagibal. Budinov Jerom je natezal rog liki junačen mladinec, a bil je možak s šestimi križi. Domov! Nihče se ni obotavljal, kajti kdo bi se prepuščal grozotni noči hoste in njenih stanovalcev. Domov, preden se dvigne iz Tisovnika zverjad na nočne pohode. Kar bežale so črede v selišča.
V Poniku pod Taborom so pile zoranjske in jasinjske črede, potem se gnetle po potih v naselja. Pred zoranjskimi so škripali jarmi bušmanov, ki so vlekli s polja pridelke. Tesna pot je bila ugreznjena med drevjem, nalik hudourniku. Na vrhu so se svetlikale koče skozi drevje; kakor gnezdišča, krita s slamo in z lubjem. Nekatere strehe so bi-j le skoro nove; rumena slama se je svetlikala vrhu hriba, kakor kupi snopja na požeti njivi. Druge črede so tonile v jasinjskem griču. Drobnica se je gibala prožnja, bilo je videti iz dalje kakor bi se trkljalo kamenje po grapi navkreber. Sinahe so pra-le v potokih, dekleta nosila vodo iz vrelcev. Vse je bilo boso: ljudje, biki v jarmu in cvileča kolesa vozov.
(Dalje prihodnjič) ---o-
	ifšfsv (p-;				"'s %	
				V-':		

1877
NAZNANILO IN ZAHVALA
Goboko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalost-no vest, da nam je nemila smrt vzela iz naše srede našega dragega in nikdar pozabljenega očeta
FRANK BECK
ki je po kratki bolezni preminul ter se preselil v večnost dne 26. novembra 1945, v starosti 68 let. Doma je bil iz vasi Praproče pri Žužemberku.
Po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete je bil položen k večnemu počitku dne 30. novembra 1945 na Calvary pokopališče
Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Celesniku za opravljeno pogrebno sveto mašo, za molitve in .sprejem iz pogrebnega zavoda v cerkev. Lepa hvala tudi Rev. Tomcu za sprejem na pokopališče.
Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi prijatelji, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci. Iskrena hvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Enako iskrena hvala vsem, ki so ga prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba. Prisrčna hvala čla-noim in članicam društva sv. Vida št. 25 KSKJ in društva Kras št«. 8 SDZ, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba, ter ga tako častno spremili k vfečnemu počitku, še posebna hvala pa nosilcem krste.
Iskrena hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno.
Prisrčna hvala A. F. Svetek pogrebnemu zavodu za vso pomoč in postrežljivo naklonjenost, ter tako lepo vrejeni pogreb.
Ti, predragi in nepozabni oče, spavaj mirno v ameriški zemlji v zasluženem počitku in plačilo večno vživaj. Mi pa bodfemo ohranili Tvoj spomin do svidenja nad zvezdami.
Žalujoči ostal\:
FRANK, RUDOLPH, AUGUST, JOSEPH in ALBERT, sinovi;
JULIA por. Potokar in VICTORIA por. Gombač,
hčere.
Cleveland, O. 2, januarja 1946.
1869
1945
JVa znani I o in £,ah%)ala
V globoki žalosti in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom ,prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in nam vzela našega dragega in nikdar pozabljenega očeta
John marvar
ki je vdan v voljo božjo preminul ter se preselil v večnost dne 25. novembra 1945, v visoki starosti 76 let. Doma je bil iz vasi Vrh, fara Žužemberk.
Po opravljeni slovesni pogrebni sveti m aši v cerkvi Marije Vnebovzete je bil položen k večnemu počitku dne 28. novembra 1945 na Kalvarijo pokopališče.
Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Msgr. Hribarju, Rev. Tomcu, Rev. Čelesniku za opravljeno slovesno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede.
Našo prisrčno iskreno zahvalo naj prejmejo vsi številni prijatelji, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. Frank Skufca Sr. in družina, Mr. in Mrs. Louis Pečenko, Mr. Charles Kotnik in družina, Mrs. Beretič in hči, Mr. in Mrs. Anton Kutnar, Mr. Frank Kutnar in družina, Mr. in Mrs. Mike Pod-boy in družina, Mr. John Zaletel in družina, Mr. in Mirs. Bill Popovic in družina, Mr. Goebel, Hrovat družina, 6731 Edna Ave., Mr. in Mrs. Poznik in družina, Mr. Martin Kožar in družina, Mr, Ed. Marvar, Mr. in Mrs. H. A. Dausj Mi. in Mrs. A. W. Lausec, Mr. in Mrs. Benko in druž., Mr. in Mrs. L.-' Oswald, Mr. in Mrs. Ant. Bokal, Mr. in Mrs. Joseph. Kmett in družina, Mr. Michael Telich in družina, E. G. Williams, Mr. Joe Klemencic, Mary Ann Klemencic, Mr. in Mrs. Virgil Koftelec, Mr. in Mrs. Walter Koch, Rcsel družina, Mr. in Mrs. G. Ben-hat, Mr. in Mrs. Louis L. Drasler, Mr. in Mrs. F. Surtz, Mrs, Angela Klaus, Jelercic družina, Frank Marn družina, Felix in Annie, Alice in Ernie, Johnny in Helen, Albin in Frances, Irene Dorris in Eleanor, Mr. Frank Smith in sin, Mr. in Mrs. Hiller, Mr. in Mrs. Otto Smith, Mr. in Mrs. Oscar Smith, Mr. in Mrs. White, Mr. in Mrs. Steb-ner, Mr. in Mrs. Edward Smith, Mrs. Pauline Keyerleber in družina Mr. Frederik Keyerleber in družina, Mr. in Mrs. Jos. P. Stran, Mr. in Mrs. Geo. W. Phyper, Betty Cooper, Anne in George, Employees Richmond Hts. School, Richmond Hts, Firemen, Boys and Girls Richman Bros., Employees Richman Bros. Ontario Store, društvo Srca Jezusovega samostojno.
Prisrčno zahvalo vsem, ki so toliko darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in pokoj njegove duše in sicer: Louise Hoffert, Ferdinand Mišic, Mrs. Antonia Stradjot, Mr. Frank Mervar, Mr. in Mrs. J. Mačarol, Mr. Anton Hren, Mr. Victor Svigel, Mrs. Lunka, Mr. in Mrs. Rudolph Svigel, Mary Blatnik, Mr. in Mrs. Max Gul, Anna Kuhel, Tomsic družina E. 61. St., Mr. Tony Skufca, Mr. in Mrs. A. Duale, Mr. Frank Bittenc, Mrs. Jeric, Mr. in Mrs. Prijatel, Mrs. Mary Ivec, Mr. in Mrs.
Dragi in ljubljeni oče: Odšel si iz naše srede v kraj večnega miru. Težave tega sveta si prestal in zdaj počivaš v zasluženem počitku v ameriški zemlji. Bridko nas je zadelo, ko Te je kruta smrt iztrgala iz naše srede, to da spomin bomo ohranili v naših srcih do konca dni, dokler se enkrat vsi skupaj snidemo t am v večnosti.
Žalujoči ostali:
ERNEST MARVAR, sin; FRANCES PRAPOTNIK, JOSEPHIN E SMITH in CHRISTINE, hčere in VNUKI.
Richmond Heights, Ohio, 2. januarja, 1946.
ŽIVI VIRI
IVAN MATlClC
1
1945
John Zalokar, Mr. Anton Nachtigal, Mrs. Coleman, Mally Marincic, Steve J. Lucic, H. E. Eme-rich, Johnny Marvar, Mrs. Burnett, Mr. Joe Kuhel, Mr. in Mrs. A. J. Bokal, L. Kulman, Mrs. Dusa, Mr. in Mrs. Rus, Mrs.'Mary Novinc, Mrs. Jeviii-kar, Mrs. Frances Vidmar, Andrew Bajt, John Pe-kol, Mr. in Mrs. A. Gubane, Joseph F. Klemencic Jr., Mr. in Mrs. J. Klemencic, Mr. Trobentar, Mrs. Lucic in družina, Mrs. Frances Knaus, Andrew Slogar, Mr. Frank Payk, Mrs. Mary Bradač, Mr. Frank Walland Sr„ Mr. in Mrs. J. Jevnikar. Alice Plevnik, Mrs. M. Zabukovec, Mr. in Mrs. Frank Vidensek, Anna Klancar, Anna T. Kutnar, Mrs. A. Kokai, Mr. in Mrs. F. Walland, John in Frances Simoncic, Mr. in Mrs. J. Robida, John Rosel, Mr. in Mrs. Gabrenja, Joseph A. Hrovat, Mr. in Mrs. Phillip Maur, Mr. Frank Stupar, Mr. John Hrovat, Mike Dresek, Mr. in Mrs. John Schultz, Mr. in Mrs. Jenko, John Tanko, Mr. in Mrs. Andy Sader, Johanna Skufca, Anton Korošec, Mr. John Hrovat Corsica Ave., Mr. John Mullec in družina, Mrs. Louise Evancic, Mr. in Mrs. Frank Strumbel, Mr. in Mrs. L. Calter, Mr. Louis Urbas, Albina Rosel, Mrs. Frank Močilnikar, Mr. in Mrs. Jarm, Ad in Mary Dainroy, Mrs. H. Kodelja in hčere, Witt Omahen, Vic in Fran Hrovat, Mr. Joe Mihevic, Wilma Oswald, Mr. in Mrs. John Kardel, Ray W. Holicky, Mrs. Mary Oswald ,Mr. in Mrs. Tony Robida, Mrs. Theresa Petkovsek, Mrs. Theresa Princ, Mr. John Zaletel in družina Mr. in Mrs. J. EvanS) Mrs. Rose Kardel in duržina, Hrovat družina 6731 Edna, Employees Council, John in Agnes Lesko-vec, Mr. in Mrs. S. Hricisin, Mr. in Mrs. Izanc, Mary Ann Klemencic, Mr. in Mrs. Stephen Hricisin, Mr. in Mrs. Anton Tomazic, Miss Maime A. Bokal, Mr. Globokar, Mr. in Mrs. John Ivancic, Mr. Joseph J. Princ, Mr. in Mrs. Ferlin, Mr. John Leskovec Sr. in družina, Mrs. Longefus, Louis in Ernestina Merhar, G. Goeled.
Iskrena zahvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno. Prisrčna hvala vsem, ki so ga prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili svete maše in
pogreba, še posebna hvala pa nosilcem krste.
•
Če se je nam po pomoti kako ime izpustilo prosimo, da nam oproste, ker želimo se vsem prav prisrčno zahvaliti. Hvala tudi vsem prijateljem in sosedom, ki so nam na en ali drug način kaj pomagali in nam bili ob strani v teh žalostnih dneh.
Našo prisrčno hvalo tudi A. F. Svetek pogrebnemu zavodu za vso prijazno naklonjenost, postrežbo in pomoč ter tako lepo urejeni pogreb.