Hladníkia 10: 29-40 (1998) 
51 
38. Lavatera arborea L. 
Prvo (nesamoniklo) nahajališče v Sloveniji. 
First (synanthropic) locality in Slovenia. 
0447/3 Slovenija, Istra; Piran, in incultis haud procul templo Sancti Georgii. Solo flyscheo. 20 
m s. m. 6. 5. 1995. Leg. & det. T. Wraber, LJU 127607. 
Drevcasta lavatera, kije kljub olesenelemu spodnjemu delu dvoletnica, ima sredozemsko-
atlantsko razširjenost. Slovenska floristika je doslej ni upoštevala, saj ni bilo zadevnih poda-
tkov. Primerek na zgornjem robu prepadnega odloma proti morju zahodno od cerkve sv. Jurija 
zanesljivo ni bil zasajen, gotovo pa izvira iz okrasne flore terasastih vrtov na južni strani pod 
omejeno cerkvijo, kjer je 1995 raslo več košatih primerkov te vrste. Njeno adventivno poja-
vljanje v Sloveniji je verjetno le prehodno in nestalno, se pa povsem ujema z navedkom, ki ga 
sporoča FERNANDES (1968:252): »also in hedges and vaste places, but there usually as an 
escape from gardens«. Kot gojeno v vrtovih jo navajata Rossi (1930: 199) iz Drage pri Bakru 
inHARAČiČ (1905: 236) z Lošinja, najbližje samoniklo pojavljanje pa je v Dalmaciji (VISIANI 
1825: 206). 
Literatura: 
FERNANDES, R., 1968: Lavatera L. V: TUTIN &al.(uredn.), Flora Europaea 2: 251-253. 
HARAČIČ, A., 1905: L'isola di Lussin. Il suo clima e la sua vegetazione. 
Rossi, LJ., 1930: Pregled flore Hrvatskoga Primorja. Prirod. Istraž. kraljev. Jugoslavije 17: 1-368. 
VISIANI, R., 1852: Flora Dalmatica 3(2): 185-390. 
Tone WRABER 
39. Lycium barbarum L. 
Pozabljena adventivna vrsta slovenske flore 
Forgotten adventive species of Slovenian flora 
03S0/1 (UTM VL25) Slovenija: Primorska, G. Ležeče; "Biva ob mejah vasi Gorenje Ležeče". 
Leg. & det.: R. Justin, 28. 9. 1905, (LJU 19383). 
9459/2 (UTM WM55) Slovenija: Štajerska, Maribor. Hayek 1911: 104. 
9459/2 (UTM WM55) Slovenija: Štajerska, Maribor, Studenci, ruderalna mesta na tovorni 
železniški postaji; Leg. & det.: N. Jogan, 3. 1998, (avtorjev herbarij). 
9561/3 (UTM WM64) Slovenija: Štajerska, Ptuj. Hayek 1911: 104. 
9757/4 (UTM WM22) Slovenija: Štajerska, Celje. Hayek 1911: 104. 
9953/1 (UTM VM60) Slovenija: Ljubljana; "Biva v mejah mesta Ljubljane". Leg. & det.: R. 
Justin, 1893, (LJU 19381). 
9953/1 (UTM VM60) Slovenija: Ljubljana; "Biva v mejah okoli Ljubljane". Leg. & det.: R. 
Justin, 14. 9. 1911, (LJU 19382). 

52 
Notulae ad floram Sloveniae 
9953/1 (UTM VM60) Slovenija: Ljubljana; "Planta subspontanea ad sepes et muros in urbe 
Ljubljana". Leg. & det.: F. Dolšak, 2. 7. 1921, (LJU 19386). 
L. barbarum je vzhodnoazijski grm iz družine Solanaceae. Poganjke ima tmaste, cvetovi 
4 5 4 6 4 7 4 8 4 9 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 6 0 6 1 6 2 6 3 6 4 6 5 6 6 
90 
91 
92 
93 
94 
95 
96 
97 
98 
99 
100 
101 
102 
103 
104 
105 
106 
107 
15°E 
SI. 1: Razširjenost vrste Lycium barbarum L. v Sloveniji 
Fig. 1: Distribution of Lycium barbarum L. in Slovenia 
so vijoličasti, plodovi pa živordeče jagode. Sadili naj bi ga v žive meje. Kot kažejo navedbe iz 
literature in herbarija LJU je bila kustovnica (Piskernik 1941) na območju Slovenije vsaj v 
preteklosti večkrat najdena tudi podivjana, a nekako seje izognila seznamu adventivk Sloven-
ske flore. V soseščini jo obravnavajo kot razmeroma pogosto podivjano in naturalizirano (Fi-
scher 1994) ali le prehodno podivjano (Poldini 1991) in tudi pri nas lahko na podlagi recentne 
najdbe iz Maribora sklepamo, da se še vedno pojavlja tudi zunaj vrtov. 
V bodoče ji kaže posvetiti več pozornosti in ugotoviti, kakšen status ima v Sloveniji danes. 
Dodatna literatura: 
FISCHER, M. (Hrsg.), 1994: Exkursionsflora von Österreich. Ulmer Verlag, Wien. 
PISKERNIK, A., 1941: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Banovinska zaloga šolskih knjig in učil, 
Ljubljana. 
POLDINI, L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Udine. 
Nejc JOGAN