PROBLEMI STROJEGRADNJE
Podjetja strojegradnje se že dalj easu borijo z znaUiijni užavaini, ki izvirajo predvsem iz uezadostnega izikoriščanja zmogljivosti. Zmogtljivo&ti v proizvodnji oipruine so v 1. 1">56 v povprečju izkoriščala 68 odstofcno, zinogljivosti pa, ki izde-lujejo stroje in naprave, posebej 61 odstotno, železne kou-strukcije 55odstotm>, kmetijske s-troje in <>ix>dje 78odstotuo in tako dalje. V prejšnjem razdobju, k<> je bilo investiranje t povečano proizvodnjo intenzivnejše, teli težav ni bilo. VpHv tržišča in zoževanje investicijske graditve sta od.krila vrsto slabosti in težav v strojegradnji. Pri nizkem izkoriščanju zmogljivostfi in nezadostni zap*>slenos.ti strojegradnje se je znižala rentabilnošt proizvodnje. ker so stroškl za osnovna sredstva in režijo visoko obreinenjevali proizvodno enoio. K temu je prispevala svoje še struktura naših podjetij. ki smo jih gradili kot velika podjetja univerzahiega značaja, nismo pa zgradili dovolj raajhnih specializiranih podjetij, ki bi biju primerna za kcoperacijo.
Strojegradnja ni bšla. prLpravljena na izvoz. a-ni niti raz-
polagala z zadostno izbiro in tehnično dokumentaeijo. Komer-
cialna slu/.ba prav tako ni bila najboljc organizirana.  ker ni
bilo težav pri prodaji. liivesticije v grudbeua dela so l)ile zelo
¦ike,   strojni   park   pa   ni   bil   popolnomu   kompleten   zaradi
.:v pri nabavi deviz. V noveni položaju je  bila  vsa stroje-
ninja prislljeua nsmeriti se k izvozu svojili izdelkov, raorala
je usp-osobiti, da  vzdrži konkureneo inozemske opreme. ki
?iik> jo zaradi ugodnih kroditnili aranžinajev nvozili-v državo
v večji količini.  Posaiviezna  podjetja  so  se  morala  specializi-
rpti za do!očeno proizvodnjo, povečnti  svoj« izbiro in si pri-
»krbeti telimic-no dokumentacijo.  V  ta.kem  položaju  so  se  nc-
katera podjelja  znašla  in  so  se   pretej   piilascodila  sedanjim
pt>.wjemv nekaterim pa to ni  uspelo jKipolnoma  bodisi zaradi
objcktivnih vzrokov kakor na prhner nekornplctnosti  naprav,
pomanjkanja ka<irov in jjodobno, bodisi zaradi svojifh subjek-
tivnib. slabosti.
Izenačenje delavnih pogojev
Zaradi vseb. teh probleuiov je Združftnje strojegradtije predložilo državniin organom določene problemfe in predlagalo, kako bi jih bilo treba rešiti v »uteresu tako strojesradnje ka-' kor skupnosti. Smi«el teh predlogov je v tem, da bi se izena-čili delovni pogoji našc in inozem9ke stroje^radnje, da bi naša strojegradnja lakko bila konkurenčno sposobna na tujem trži-šču in da bi imela na domačem tržiišču določeno g<>s|KK)arsko upravičeno  zaščiio.
V tein smislu ie bilo tudi predlagano, da bi s povečanj&ra lastnili sredstev, ki bi jih puščali strojegradnji, moderoizi-rali iu dopolnili strojnt park.
Osnovni problemi, ki so v strojegradiiji, so naslednji: cene opreme so zelo visoke i,n dalet" presegajo paritetne svetovne cene. To je bilo povzročeno na eni &trani z dosedanjim fak-1 torjeai na uvoz reprodukcijskega inaleriala in prometnim dav-kom, tako da je stal en obračunskii dolar W)0 do 1300 dinurjev, po dru^i strani pa je dobiček naše strojegradnje precoj visok in se gibljo okrog 17 °/o, realno pa bi bil-o, da !>i znašal 10%. K temu pridejo iako visoki stroski za osnovna sredstva kakor režija, slaibša produktivnost, težje konstrukcije itd.
Nedvomno je, da je večja prodaja proizvodnje. a s tem tudi boljše izkoriščanje zmogljivosti, odvisita v znatni meri o<1 znižanja cen. No, lu so znatne težave objektivnega značaja. Predvsem so potrebne spremembe v cenah reprodukcij-skega materiala v smislu izenačevanja cen domaoega materi-ala in materiaJa iz uvoza. Drugič s<> potrebne spremembe v sisteinu razdelitve doliodka, ker so zdaj kolektivi prisiljeni, da kalkulirajo visok dobiček, da bi zagotovili sredstva za do-polnilne plače in sklatle samostojnega razpolaganja. Zaradi izenačenja domačih in inozemskih proizvajalcev oprerae lx> potrebno uvesti ob nekaterili drugih ukrepili uvoznc koefici-ente na opremi), ki jo uvažamo, njihova višina pa naj bi se cloločaJa na osnovi svetovnih cen ob priznavanju našim po<l-jetjem razlike zaradi akumulacije in ob miniinalni zaščiti.
Zaradi l>olj.šega izkoriščanja zinogljivosti predlaga zdru-ženje, da se v zvezi z uveljavitvijo porsjM-ktivncga plana omogoči investitorjem. da lahko ;;klepajo nakupe opreine v breme sredstev lxxločih skladov med  petletnim planom.
Ta zahteva je nedvonino opraviicna, t<nla  gledp na našo
politiko  omejevanja   investicij   v   toku   enega   leta.   je   treba
to vprašanje rešiti  v okviru kreilitov, ki bi  jili banka dajala
na razpolago posameznemu podjetju za prodajo na kredit, ali,
kolikor je mogoče, roke dobav«1 uskladiti z roki zbiranja sred-
''¦i' v skladih  investitorjev. T<» zalitova  tndi  večjo ^tabilnost
^ega gospodarskega sistema. da IkhIo mosjla podjetja ?. večjo
-iirnostjo računati  na sredstva svojih  skladov  v prihodnjili
;ih.
Združenje nadalje misli, da si je pri nakuipovan ju opreme v inozemstvu  treba  prizadevati,  da   ne   b»   uvozili  kompletne
apreine, teniveč da si prizadevamo skleniti s tujim dobavite-ljejn ipogodbe o koaperaciji z domačhni podjetji iu da se take pogodbe vežejo na izročitev teliničue dakumentacije, kar je kot načelo ipopoliioma pravilno, samo da je to odvisno tudi od sposobnosti naših podjetij, da se po ustrezui-h cenah vklju-čijo v ¦kooperacijo.
Zaradi odajšanja trenatno težavnega potožaja strojegrad-nje predlaga združ&nje. da se napravijo določene spremembe v ekonomskih instrumentili, kakor na priraer, da se uvedcjo enake obresti na osnovoa sredstva za vse proizvajalce opreme iie glede na to, v kateri veji so, tako da bodo obresti nižje od 6"/i>, nadalje, da se omogoči picizvaja.leem oipreme razbre-nienilev od uekaterih ne dovolj uiporabljanih in nepotrebnih osnovnih sredstev s prodajo toidi v inozemstvo, če pa to hi mogoče. tedaj naj se ta sredstva odpišejo, toda v brcme izred-nih izdatkov. Ti probleniš zaslužijo ipozornost in bi bilo treba najti zanje ustrezne rešitve v zvezj s sedanjim izpopolnjeva-njem našega gospodarskega sistema.
Nadalje predlagajo omejevanje povečanja zmogljivosti strojegradnje ob  sodclovaiiju  združenja.
Prcblem kadrov je prav tako želo pereč. Njegovo reše-vanje bo tcrjalo dolgoročnejšo politiko izobraževanja ksdrov. No, v sedanjem trenufku predlagajo, da se izvrši revizija siro-kovnih kadrov v inozemskili predstavništvili in da Se določijo kriteriji, kateri ikadri se laliko zapDslijo v njih, oziroma, da se predpi.še obvezni staž v proizvodnji za strokovne kadre po šolajiiu v trajanju treli do pet let. po katerem se šele lahko zaposLijo v projektantskih in drugih institucijah. Nedvomno jp, da bi se tako vrnilo določeno število kadrov nazaj v pro-izvodnji).
Predlogi o osnovnih in cbrainih sredstvih
Nekaj predlogov je bilo predložeriih s sektorja osnovnih in obratnili sredstev. V strojegradnji je precej visok odstotek odpisanosti osnovnih sredstev, kar kaže nujnost njšhove ki-trejše zamenjave. Amortizacija za zaraenjavo pa je v znatnein dela blokirana. knjigovodstvcna vrednost opreme je znatno nižja kaikor sedanje eer#. amortizacijski skladi se uporabljajo za obvezui delež v novih investicijah itd. Vse to ^pliva na počasni tempo zamenjave dotrajanih osnovnih sredstev.
Združenje predlaga,. tla osnovna sredstva revaloriziramo, da •se preneha blokirati amortizacijo ne samo pri strojegradnji, leraveč tudi v drugem gospodarstvu, ki bi sc tedaj hitreje usmerilo k zamenjavi, da se popravijo stopnje amortizacije, da se opravlja odpis hitreje in še nekatere ukrepe.
Ti problemi zares povzročaio težave v industriji, toda tu smo omejeni z našimi možnostmi akumulacije. Če bi sprejeli v popolnosti vse predloge, tedaj ne bi ostalo mnogo za razšir-jeno reprodukcijo, to pa je nem-ogoče.
Z izpopolnjevanjem našega sistemn amortizacije bi bilo' potrebno omogočiti postopno reševanje tega vprašanja v dalj-šem ra.^dobju. v katerem bi postopno spreminjali strukturo inveslicij v korist večjega deleža amortizacije. Tempo teh sprememb pa m«ra bili odvistMi od povetanja nacionalnega do-hodka v celoii, ker bo-do zaradi naše gospodarske zaostalo^ti še vrsto )et potrebne velike investicije v nove zgradbe.. po-sebno pa v gospodarske veje izven industrije, kakor na primer v kmetijstvo, promet itd.
Na področju obratniii sredstcv so nek&ten predlogi popo!-notna s-pfejeinljivi, nekateri pa se reducirajo na kritiko siste-ina, ki je bil nedavno uveden in ki je pokazal vrsto prednosti ;n izbolj.šav v primerjavi s prejšnjim stanjem, ter bo le po-trebno njegovo nadaljnje izpopolnjevanje na temelju dose-danjih izkušenj.
Prodaja izdelkov strojegradnje v inozemstvo terja prav tako nekatere iikrepe in večina predlogov na tem področju bo ugodno rešena.
Toda razen vseti teh zadev, ki predvsem terjajo olajšave :n pomoč od zunaj, je vrsta vprašanj, kt so prav toliko, če ne še bolj pomeml)ua za uspešno delo strojegradnje. To so razni organizacijski pr-oblemi specializacije in kooperacije, odprav-Ijanje raznih subjektivniii slabosti, povečanje izbire, osvaja-nje kakovosti, izenačevanje v normativih z inozemstvom, na-bava tehnične dokumentacije in podobno, od katerih je v znatni meri odvisen individualni uspeb. posameznih podjetij. Peniu je treba dwlati še YPra*čiTije lxiljšega izkoriščanja me-lianizacšje, mndprnizaoije tehnološkega procesa in večje de-lovne storilnosti.
V tem smislu bi moralo Združenje strojegradnje prav tako izdelati predlog ukrepov. ki bi bili na notranjem planu za podjetje zelo velikega pomena.                                  M. U.