IZ VSEBINE: . ZA NEVEDNEŽE NI PROSTORA . VSAK BOLGAR, KI BO ŠEL... . ALI BODO SODIŠČA HITREJE IZREKALA SODBE? . TUDI VI? TUDI MI! ZAKAJ PA NE? . KAKO JE BILO NA PROSEKU NEKOČ . TUJCI POVSOD (Celoletna povest) . AIATI IN POROČENI OTROCI . TI IN ONA . ZDOMSKI JUBILEJ . KAJ BOMO POSLUŠALI PO RADIU . PESMI, UGANKE, ZA DOBRO VOLJO (IMDIKA 1963 Štev» 9 IZHAJA VSAK MESEC VSEBINA Jože Peterlin: Novembra se vračamo .........................157 Vera Kosovel: Zemlja v megli . 158 Tone Šolar: Naša šola — naša skrb ............................159 M. C.: Skupščina sveta slov. kat. organizacij......................159 J. P.: Srednješolci v Gorici . . 159 M. K.: Zelo uspeli večeri SKK . 160 —in: Tečaj za pevovodje . . .161 M. Š.: Mladinski problemi v Avstriji .......................161 Radio v jeseni......................162 S Z.: Vsak Bolgar, ki bo šel mimo moje hiše, bo našel odprta vrata..........................163 Stanko Janežič: Mamika, Moja dežela, moj rod.................164 Zora Saksida: Tujci povsod . . 165 Drago Štoka: Ob zakonskem načrtu za novi kazenski in civilni zakonik...............166 Lojze Škerl: Tudi Vi? Tudi mi! Zakaj pa ne?...................168 J. P.: Po naših vaseh: Prosek . 169 Drat: Ti in ona..................169 Mati in poročeni otroci . . . 170 N. K.: Ne iščimo opravičila za svojo zanikrnost...............171 Marija: Kako pripravimo jedi . 171 Lev Detela: Graščina, vesela in žalostna burka.................172 Aleksij Markhža: Odlomek iz dnevnika .........................172 Lev Detela: Kritika zdomskega jubileja, Slovenski tisk, Nekaj dobronamernih pripomb . . . 174 Sliki na naslovni strani: Motiv iz Be- neške Slovenije — Na Proseku Uredil JOŽE PETERLIN Zunanja oprema: Edi žerjav Revijo izdaja uredniški odbor: Janežič Stanko, Mljač Franc, Pahor Sergej, Peterlin Jože, Slama Jurij, Šah Maks, Škerl Lojze in Štoka Drago Odgovorni urednik: Dr. Ijojze Škerl Uredništvo in uprava: Trst, via Donizetti 3 — Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Čekovni račun: 11/7019 Registrirana na sodišču v Trstu št. 193 Tiskala tiskarna »Graphis«, Trst, ulica. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29477 V_____________________________________J MLADIKI BOŽIČNE RAZGLEDNICE Vsako leto smo nekako v zadregi, ko iščemo božične razglednice za voščila znancem in prijateljem. Težko najdemo slovenske razglednice z božično tematiko. Ali ne bi Mladika izdala nekaj primerov in bi tako mnogim ustregla. Samo zimska pokrajina ne, zadostuje, še nekaj božič-no-prazničnega naj bi bilo na sliki, nekaj, kar čutimo kristjani ob tem prazniku. Ali bi bilo mogoče to izvesti? L. L., Trst Vaša misel je zelo pametna. Naj Vam zaupamo, da smo že sami tudi mislili na to. Slišali smo te želje pri mnogih naših ljudeh v Trstu in tudi na deželi. Zato smo se obr- nili na našega znanega kiparja in slikarja, prof. Franceta Goršeta, ki živi zdaj v Združenih državah, s prošnjo, da bi naslikal božični motiv v ta namen. Vedno ljubeznivi prof. Gorše nam je že poslal slike in razglednice so že v delu. Vabimo torej Slovence na Tržaškem, naj segajo po teh, res slovenskih razglednicah. S tem boste podprli naš tisk, obenem pa boste voščili praznike s slovenskim voščilom v duhu praznika. Božične razglednice bomo poslali v vse fare in v slovenske knjigarne. Večje, število boste lahko naročili tudi v upravi Mladike, ulica Donizetti št. 3, tel. 23-779. Zahtevajte povsod božične razglednice »Mladike«! NAŠI ROJAKI V BELGIJI Zahvaljujemo se Vam za »Mladiko« in igro »Slovanska apostola med nami«. Tako smo tudi mi počastili sv. Cirila in Metoda v Eisdenu z udeležbo rojakov iz vseh sosednjih držav. Jakelj Jurij Iz dopisa v »Naši luči« posnemamo, da je bil to tretji slovenski dan naših izseljencev. »To je bil res slovenski dan v polnem pomenu besede, saj so se ga udeležili ne le bližnji rojaki iz Eisdena in okolice, temveč so nanj prihiteli tudi številni Slovenci iz ostalih krajev Belgije, zlasti iz Bruslja in Genka, pridružile so se jim pa tudi skupine naših rojakov iz Nizozemske, Nemčije ter Pas-de-Calais v Franciji,« nadaljuje dopis. Prvi del prireditve je bil v cerkvi, ko je g. Ignacij Kunstelj iz Londona daroval sv. mašo in nato govoril o pomenu svetih bratov za današnjo dobo. Med sv. mašo je ubrano pel slovenski mešani zbor »Zvon« iz nizozemskega Limburga pod vodstvom prof. Willemsa. Drugi del pa je bil v prosvetni dvorani rudarskega doma »Casino«. Tu je predsednik društva »Slomšek«, g. Stanko Revinšek najprej izrekel prisrčno dobrodošlico. Nato je nastopil pevski zbor »Zvon« in je zapel niz narodnih pesmi. Potem pa so igrav-ci iz Eisdena zaigrali priložnostno igro J. Peterlina o slovanskih apostolih v režiji g. Jurija Jaklja. Predstava je takoj zajela gledavce. Nato so nastopili najmlajši, to je drugi slovenski rod, ki se je že rodil izven domovine. Pogumno in prisrčno so podali pesem »Kje dom je moj«. Za tem je nastopila slovenska folklorna skupina iz Nizozemske, ki je s svojimi slikovitimi točkami zelo navdušila vse gledavce. Lep užitek je nudila Marija Kracheninikoff iz Bruslja z recitacijo Gregorčičeve pesmi »Soči«. Nato je nastopil še moški zbor društva »Slomšek« iz Eisdena in je pod vodstvom g. Vilija Roglja naravnost prevzel vse udeležence z izbranim sporedom naših čudovitih pesmi. Drugi del je zaključil krajevni slovenski duhovnik g. Vinko Žakelj in je v klenih besedah prikazal rojakom vzvišeni lik svetih slovanskih blagovestnikov. Tretji del slovenskega dneva je bil posvečen družabnosti, ki lepo poveže rojake med seboj. Našim rojakom zamejski Slovenci iz vseka srca čestitamo. Posebej bomo misili na nje na našo »Izseljeniško nedeljo«. Želimo jim novih lepih srečanj. Veseli bomo, če se bo naši dijaški skupini posrečil prihodnji september načrt, da bi obiskali naše drage rojake in jim prinesli odsev toplega sonca z obale in vonja po brinju s kraške gmajne. Naši ljudje na Tržaškem in Goriškem pa bodo gotovo videli v tem živem narodnem in prosvetnem življenju naših rojakov, ki so odtrgani od domovine, svetel vzgled in opomin, kako je treba ljubiti svojo zemljo, svojo besedo in pesem. (Nadaljevanje na 3. strani platnic) Posamezna številka Mladike stane 100 lir, po pošti 120 lir. Celoletna naročnina (10 številk) 1000 (1200) lir. Naročnina za ves letnik v Ameriki stane 3 dol. Naročnina za ves letnik v Avstraliji 2 funta. vračame Ni več čutiti sonca. V meglenem ozračju stopamo po vlažnih poteh do grobov. Veter in dež nam ugašata svečke spominov, ne vemo prav, kako bi se ločili od mrtvih. , Vendar nas otožni spomini dvigajo do zvestobe dedom, do zvestobe vsemu, za kar so oni živeli in delali: do zvestobe domu, besedi, pesmi... Novembra se vračamo v svoje domove. Prihajamo z navzkrižnih poti in z raz-t paljenih cest v poletnih dneh. Spet smo našli zavetje v lastnem domu, potem; ko smo se v njem pogosto komaj bežno ustavljali. Naš dom. ■ j , j , Več smo doma. Sedamo k radijskemu sprejemniku in prisluškujemo domači besedi, kako poje in zveni, če je čista in pravilna. Poslušamo spet domačo pesem, ki se nam je bila v kričečem poletju na obali, na letoviščih, v barih in še povsod drugod izgubila v mednarodni popevki. In knjigo bomo opazili v svojem domu, ko je morda nismo vse leto videli. Ob njej bomo zaživeli zgodbo ljudi in doživeli utrinek poezije. In še dom naše skupnosti na vasi in v mestu je tu — naš prosvetni dom. Vse poletje je bil zaprt. Odprimo zdaj vrata in prinesimo košček življenja vanj: pesem in besedo, da bodo ob njej rasli naši otroci in ohranjali to, kar smo mi prejeli od svojih očetov. S svojih domov hitimo v tovarne, v urade, v šolo, na delo. S seboj nosimo košček doma, misel nanj nam tolikrat sredi dela stopi pred oči. Skrb nas vseh se oklepa šole. V novembru je že sredi dela. Na univerzi pričenjajo s predavanji. Radi bi naročili vsakemu naših mladih ljudi posebej: Izpolnite svojo dolžnost vi najmlajši v ljudski šoli, In vi na srednji šoli, in še posebej vi, na univerzi I Ne zapravljajte časa, ne dajte se begati od postopačevi Potrebujemo delavnih ljudi, strokovnjakov, vestnih in poštenih delavcev. Le tako bomo mogli izpolniti svojo nalogo. A po končanem delu v tovarnah, na polju in v delavnicah, v uradih, po šoli in po prosvetnem večeru in po družabnih srečanjih se vračajmo znova v svoje tople domove, k svojim najbližjim. Prinašajmo vanje ljubezen In dobroto, ustvarjajmo iz njih vsak dan znova najlepše In najtoplejše sožitje. November — mesec spominov na vse, ki so živeli nekoč z nami . . . Mesec dela naše mladine, čas branja in naše duhovne rasti ... Čas prosvetnega življenja v mestu in v naših vaseh ... In čas povratka v dom. Da, z novembrom pričnimo znova intimno srečanje v lastnem domu, znova začnimo graditi za vse leto svoj dom sreče, blagoslova in ljubezni I VERA KOSOVEL Naložene koše nosijo z bregov v domove STANKO JANEŽIČ CAčttdko- KOVICO. Tisto jesensko sonce, sonce prihranjenih biserov, na oknih mojega templja iz jutra v večer. Tisto jesensko sonce, sonce razdanih brajd, vsa vlakna prstene biti še zadnjič je razsijalo. Tisto jesensko sonce, sonce neskončnih cest, zdaj mi s poljubi razglaša pesem onstranskih tajn. Kaj me ziblješ, tiha žalost, ko da mati bolno dete bi zibala v tih večer? Kaj mi poješ, mrka žalost, ko da mati sinku pela zadnjo pesem bi za smrt? Kaj mi jokaš, tajna žalost, ko da vdova bi edincu zajokala za pogreb? STANKO JANEŽIČ OŽ>t © Bil je eden tistih tihih jesenskih dni, ko prši dež in se megla plazi po poljih. Ljudje so hodili na pokopališča z rožami v naročju. Spominjali so se svojih rajnih. Ali je ta deželica vedno tako turobna in otožna, sem razmišljala, ko smo se vzpenjali po poti proti Trčmunu. Voda je drla po vseh bregovih, ob cesti so ležali trdi sadovi jablan in hrušk kot bi še čakali, da jih bo nekdo pobral in shranil za zimo, kostanjeve ježice so bile odprte po stezah, kajti kostanj je že davno dozorel, osamele trte so se stiskale h grčavim kolom, nobene vasi ni bilo videti nikjer, ampak samo gozdovi, največ kostanjevi gozdovi, odeti že v poznojesensko orumenelo barvo listja. Dež neusmiljeno prši. Hitimo, da bi prišli čim prej do strehe. In že opazimo več njiv in več sadnega drevja, za ovinkom pa se nam pokaže skromna vasica. Trčmun! Pozdravijo nas prve hiše. Skromne so in tihe, do njih ne vodijo ravne poti. Zdi se, kot bi jih nekdo razložil po bregu, med kamenje, po strmini in v dolino, ki pa je ozka in majhna. Zadiši po kuhani polenti, dim nam draži nosnice. Stopamo dalje in pozdravljamo. Ljudje zvedavo gledajo in so prijazni. V takem vremenu da smo prišli, se čudijo. Potem so srečni in zadovoljni, ko povemo, da gremo na Trinkov grob. Mimo hiš nas vodi kamnita steza navzgor, stopamo skozi tipično gorsko vasico, iz hlevov zadiši po živini, otroci kukajo izza vrat in ko se jim približamo, zbežijo. Cerkvica stoji na griču. Vrata zaškripljejo, ko vstopamo, sklonimo se pred oltarjem in zdi se, da si v tem tihem božjem hramu, obdanem od visokih dreves, v tej popolni tišini mnogo bliže Bogu kot v vrvežu mesta. Iz cerkve stopimo na pokopališče do Trinkovega groba. Sklonimo glave, nihče ne govori. Čutim, kako neskončno lepo je biti tako zelo povezan s svojo zemljo in svojimi ljudmi, čeprav je dežela tako zelo skromna in tiha in majhna. Vračali smo se v vas. Še vedno smo opazili mnogo vprašujočih oči. Otroci so prišli bliže, otroci z razkuštranimi lasmi, rdečimi noski, umazanimi ustki. Zvedavo so nas gledali. To so torej »paglavci«, o katerih piše Trinko. Res, kako bi mogel biti hud nanje, čeprav stikajo za gnezdi in obirajo nezrelo sadje in trgajo še zelene jagode na grozdih. Ustavimo se v vaški gostilni, da bi se nekoliko posušili, ker smo nekateri premočeni od dežja. Potem obiščemo Trin-kovo hišo in se razgledamo po vasi. Starejši ljudje so doma in otroci; mladi, za delo sposobni, so odšli v svet za boljšim kruhom. Na večer življenja se vračajo v te revne domove. Zadnje moči posvetijo kamniti zemlji: rahljajo jo in po bregovih nosijo visoko naložene koše sena v staje, nabirajo drobne sadeže na njivi in v skromnosti skrbe za mlade rodove. Že se je med nami razpletel pogovor, že smo si blizu, ko je treba oditi. In zdaj me prime mlado dekletce za roko in me vleče v svoj dom, da bi mi pokazalo svojo mamo. In ko se pozdravimo, mi stisne dobra žena zavoj domačega kostanja in rdečih trdih jabolk v naročje — to kar pač ima. Srečna je, da sem jo obiskala. Darilo stisnem k sebi in mi jc dražje kot še tako velik dar bogatega človeka. Težko mi je, ko se poslavljam. Zapuščamo vas. Zjasnilo se je in postalo hladneje. Začutili smo gorski zrak. Zadnji sončni žarki so osvetlili jesenski gozd, rumeno rjavo rdeče listje je zdaj zažarelo v žarkih, ki so prodrli nizko meglo. Haša šota - naša skiS Skrben gospodar marljivo zasleduje sadove svojega dela in se nenehno trudi za čimboljši uspeh. Takega gospodarja si mora želeti tudi naša manjšina pri svoji rasti. Ne samo stokati, kam plovemo, kako je z nami, nimamo tega in onega... Ne vprašamoxpa se, ali smo tudi storili svojo narodno dolžnost, smo kaj storili za tisto ustanovo,, ki je srce vsakega naroda, za našo šolo. Naš otrok spada v slovensko šolo. Pri tem šolanju moramo spremljati otroka in šolo od najnežnejših let. STANJE NA NAŠIH ŠOLAH Na slovenskih osnovnih šolah je letos skupaj z vodstvenim in upravinm osebjem zaposlenih 125 učiteljskih moči. Vseh učencev na osnovnih šolah na Tržaškem je letos 1.060, na Goriškem pa 389. V prve razrede osnovnih šol na Tržaškem se je letos vpisalo 297 učencev, na Goriškem pa 93. Povsod' je pri abece-darjih zaznamovati porast. Nižje srednje šole so letos doživele spremembo. Ostala sta le še drugi in tretji razred na nižjih gimnazijah in strokovnih šolah. Prvi razredi pa povsod pripadajo novi enotni srednji šoli, ki bo v treh letih nadomestila dosedanjo nižjo gimnazijo in nižje strokovne šole. Na Tržaškem je v prve razrede enotne srednje šole vpisanih 200 učencev, na Goriškem pa 87. Na Tržaškem so razredi enotne srednje šole pri Sv. Jakobu, v Rojanu, pri Sv. Ivanu, na Opčinah, v Dolini, na Katinari, na Proseku, v Sv. Križu in v Nabrežini. Vseh dijakov na nižjih in višjih srednjih šolah je na Tržaškem 1100, v Gorici pa 271. Tako obiskuje slovenske osnovne in srednje šole v Gorici 660 in na Tržaškem 2.160 učencev, skupno šteje slovenska manjšinska šola v L tali j i 2.860 učencev. V eni izmed prihodnjih številk bomo postregli s stanjem slovenske šole na Koroškem. Na Koroškem so osnovne šole le nemške, slovenski dodatni pouk imajo le oni učenci, ki se k temu pouku posebej javijo. Samostojno pa deluje v Celovcu slovenska gimnazija. OB ZAKLJUČKU LANSKEGA ŠOLSKEGA LETA Ob zaključku lanskega šolskega leta je opravilo na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu 58 maturantov svoj srednješolski študij. V tem številu so vključeni tudi kandidati učiteljišča in klasičnega liceja iz Gorice, ki morajo že nekaj let prihajati v Trst k zaključnim zrelostnim izpitom. Tako je z uspehom opravilo usposobljenostni izpit na učiteljišču 14 kandidatov, na znanstvenem liceju 15 kandidatov, na klasičnem liceju 12 in na trgovski akademiji 17 kandidatov. Če k tem 58 maturantom dodamo še 16 maturantov slovenske gimnazije v Celovcu, potem vidimo, da se je slovenska manjšina v zamejstvu obogatila s 74 maturanti. K temu številu pa moramo prišteti še nekaj maturantov Slovencev s celovškega učiteljišča, škofijske gimnazije in še kakega, ki je študiral v inozemstvu. Nekaj jih je gotovo dozorelo na kaki italijanski ali nemški višji srednji šoli, ki morda vendar le ne bodo popolnoma izgubljeni za manjšino. Tako bi morda število manjšinskih maturantov doseglo okroglo število 100. Seveda bi bilo veliko večjega pomena, če bi bila ta številka dosežena na res izrazito manjšinskih šolah. Če sedaj izrazimo željo, da bo od maturantov z liceja, ki jih je 43 vsaj tretjina dosegla tudi univerzitetno diplo- SKUPŠČINA SVETA SLOVENSKIH KAT. ORGANIZACIJ 10. novembra je bila Skupščina sveta slov. kat. organizacij na Tržaškem. Predsednik, prof. Theurschuh, je obširno poročali o delu naših organizacij in poudaril, da je izvršni svet Sveta skušal koordiniral delo vseh katoliških organizacij in iskal vedno, ko je prišlo kje do nesporazuma, ugladiti pot. Videli smo, da so tisti naši načrti najbolje uspeli, ko smo bili vsi enotni in združeni. In če kdaj, potem je danes potrebno, da katoliške organizacije nastopajo enotno in sporazumno, je zaključil prof. Theuerschuh. Tajnik Sveta, Miro Opelt je nanizal konkretne predloge, kako bi bilo delo po farah najbolj uspešno. Potrebno je zaupanje duhovnikov v laike v smislu sedanjega koncila, je povdaril tajnik, in nato delaiti sistematično in načrtno. Za to leto bi bil morda glavni predmet našega dela: Cerkev v službi človeštva; seveda ima vsaka organizacija svoj posebni značaj, a vsaika more imeti neko temeljno vodilno misel svojega deda. Tajnik je izrazil ¡tudi obžalovanje, da niso prišli na skupščino prav vsi, ki smo jih pričakovali. Enotnost in soglasje je porok našega uspeha, je zaključil tajnik. Po poročilih se je razvila zelo obširna debata. Posebej je bilo povdarjeno, da je treba vse osrednje organizacije podpreti, da bodo mogle svoje delo čim bolje opravljati. Delegati so izrazili željo, da bi mogli dobiti čim prej sporočilo, katere slovenske večere je mogoče izrvesti. Posebno je bila povdarje-na potreba po osrednji pisarni. Žal je do zdaj ni bilo mogoče organizirati, ker smo brez denarnih sredstev. Vsi prisotni so izrazili še posebej željo, da bi naš katoliški tisk čim bolj ¡podpiral delo vseh naših organizacij in naj bi poročila o našem delu sprejemali naši listi od kompetentnih dopisnikov. Načetih je bilo še več vprašanj in je skupščina zelo dobro uspela. Rezultate njenega dela bomo gotovo ¡kmalu opazili. M. C. SREDNJEŠOLCI V GORICI Na pobudo SKAD-a so se začeli zbirati gorički srednješolci na predavanja, v začetku skupno z akademiki. Ta srečanja so bila gotovo zelo potrebna, zato so jih tudi srednješolci z veseljem pozdravili. V soboto, 9. novembra so imeli predavanje o nalogah sodobne mladine. Udeležba je bila lepa in prepričani smo, da ¡bodo goriš ki študentje razvili svojo delavnost. Tržaški študentje pošiljajo svojim goričkim prijateljem lepe pozdrave in upajo, da se bodo lahko kmalu srečali z njimi pri skupnem delu. J. P. ZELO USPELI VEČERI SKK V okviru KINOFORMA je bilo na sporedu oktobrskega sobotnega večera ¡predvajanje filma »Cesta«, S socialnim in etičnim poudarkom, ki v dobri igri filmskih igravcev ne more mimo gledavcev brez učinka. Naslednjo soboto je govoril prof. Jože Peterlin o Slovencih v prvi svetovni vojni in je s skioptičnimi projekcijami slik zgodovinskih dogodkov približal to obdobje narodne zgodovine. Dne 29. oktobra, ko se Slovenci spominjamo osvoboditve izpod tisočletnega avstro-ogrskega jarma, je SKK priredil »Čajanko« za praznični dan. V soboto, 2. novembra, na praznik Vernih duš, se je 35 članov kluba odpeljalo na grob Ivana Trinka v Trčmun. Položili so na gomilo mrtvega pesnika in voditelja tamkajšnjega ljudstva šopek rdečih nageljev. Dne 9. novembra je predaval na sobotnem večeru prof. dr. Alojz Rebula o poeziji Edvarda Kocbeka. Na večer so prišli tudi akademiki. Prof. Rebula je prikazal zelo številni zbrani mladini v izredno miselno bogatem in zanimivem predavanju pesniško ustvarjanje enega najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov, ob tem pa je opozoril še na nešteto kulturnih vrednot, mimo katerih ne sme slovenski študent. Dne 16. novembra pa je predaval dr. Rafko Dolhar o potovanju po švedskem. Zelo zanimivo predavanje so spremljale zelo lepe barvne slike. ODSEKI KLUBA so zaživeli svoje življenje. Prav za literarni večer je naredil načrt literarni odsek in je naprosil prof. Rebulo za predavanje. Umetnostni, ki je tudi takoj stopil v življenje, je okrasil dvorano našega zbiranja z veliko sliko preko vse prednje stene. Sliko so izdelali člani odseka skupno. Glasbeni odsek zbira že svoje delavne člane in pričakujemo, da bo mogel kmalu nastopiti, Žal le, da nimamo denarja, da bi dali popraviti klavir; dobili smo ga v dar, a je potreben temeljitega popravila. Narodno politični odsek je pričel s prvimi sestanki in prav tako je na delu filozofsko-teološki. Upamo, da bo s tem delavnost naših članov zajela najširši krog. Želimo z vso dobro voljo nadaljevati delo in se ne bomo menili za tiste, ki bi hoteli ovirati naše delo in precejati vsako besedo, ki jo kdo izmed nas spregovori. Naša pot je jasna. M. K. Akademiki V soboto 9. novembra je imel svoj redni občni zbor akademski odsek Slovenskega kulturnega kluba. Dosedanji predsednik, Jože Pirjevec je poročal o delu v preteklem študijskem letu, nato pa se je razvila živahna razprava. Izvoljen je bil nov odbor. Predsednik je Marijan Černič, v odboru pa so še: Matjaž Hmeljak, Matejka Peterim in Maja Pertot. mo in nato dala svoje sile in sposobnosti v službo narodne manjšine, potem se ne smemo bati za bodočnost. Kdor je šel svojo pot skozi osnovno in srednjo šolo v materinem jeziku, pač ne bo mogel zatajiti svoje narodnosti. Obstaja le nevarnost bledice, nezanimanja, odstopa in odtujitve. Ta pojav opažamo povsod, med vsemi sloji, med preprostimi in izobraženci. Nikomur ne bi rad privoščil mrzle kopeli, ki. jo je pred nekaj tedni doživel v tržaškem mestnem svetu svetovavec, kateremu so v obraz vrgli očitek odpadništva, ker je v svojem sedanjem počenjanju in nestrpnosti skrajni prenapetež. Ko se je skušal opravičiti, da je res slovenske krvi, a se je pred časom zavestno odločil drugače, so se mu vsi smejali, morda celo njegovi politični somišljeniki, ki za njegovo preteklost niso še vedeli. Še vedno drži pregovor, da je janičar hujši od Turka. NA ROBU NOVE ŠOLSKE REFORME S popolno izvedbo enotne srednje šole bomo na Tržaškem in v Gorici izgubili vse dosedanje nižje strokovne šole industrijskega in trgovskega značaja. Tako nastaja vprašanje, kam s tisto mladino, ki po končani enotni šoli ne bo šla v višje srednje šole? Doslej so znali učenci, ki so dokončali industrijsko ali pa trgovsko nižjo strokovno šolo, vsaj nekoliko prijeti za orodje, za pisalni stroj, napisati trgovsko pismo in voditi preprosto knjigovodstvo. Čez dve leti pa takih učencev ne bo več. Naraščaj, ki bo po končani enotni srednji šoli šel na delo, bo tako strokovno manj pripravljen kot pa je danes. Tisti učenci enotne šole, ki bodo šli dalje v višje srednje šole, bodo pa prav tako manj pripravljeni. Taka enotna šola, kot se postavlja, pomeni korak nazaj. Po državah, kjer so uvedli osemletko, povsod priznavajo, da ne dosega tistih uspehov, kot bi jih pričakovali. Je pač človeku prirojeno, da enega bolj veseli elektromotor, drugega pa latinska slovnica. Na uspeh bi smeli upati, če bi dvignili obvezno šolo od 14 na 16 let, torej 10 let obvezne šole in od tega zadnji dve leti možnost izbire med specializiranimi nižjimi strokovnimi šolami, ki pa jih manjšina danes nima. Zato se nam postavlja vprašanje, kam z učenci, ki bodo končali enotno srednjo šolo s 14. letom in ne bodo nadaljevali svojega študija na višjih srednjih šolah, na delo pa prav tako ne bodo mogli, ker zakon prepoveduje jemati vajence pred izpolnjenim 15. letom. Za nas bi bil izhod v tem, da bi dobili vsaj po eno strokovno šolo industrijske in trgovske vrste v Trstu in Gorici. To bi bile triletne strokovne šole, ki bi pripravljale na praktično življenje pa naj si izberejo tehnični ali pa nižji uradniški poklic. Vajencev, težakov in sličnih poklicev novi čas več ne rabi. TEŽAVE IN NEDOSLEDNOST Kdor od blizu zasleduje življenje šole, mora opaziti težave, s katerimi se mora šola dnevno boriti. Nas zanima le naša šola, a vedimo, da je večinska prav taka, ako pogosto ne še v večjih težavah. Naša šola ima svoj zakon, ki pa je doslej le na papirju, ker se ne izvaja. V kolikor so ga začeli izvajati, so se lotili le negativnih strani. Vpisati se na primer smejo le tisti učenci, ki so stalno bivajoči v Italiji, ugotavljajo že, kdo je Slovenec in kdo ni. Ustanovitveni dekreti leže, oziroma potujejo med računskim dvorom in prosvetnim ministrstvom. Kdaj bodo zavili proti Trstu in Gorici, ne vemo. Težko je vprašanje šolskih knjig. Kdo .naj prevzame stroške založništva? Kako pisati knjige, ko ni uradno določenih učnih načrtov? Posebno pereče je vprašanje učnega kadra, zlasti na srednjih šolah. Danes se za šolo čuti sposobnega kdorkoli, ki mu poklic za katerega se je odločil, ne gre gladko od rok, pa naj bo to jurist, farmacist, najrazličnejši inženirji... Ljudje, ki se že v mladosti niso odločili za šolo, ji ne bodo dosti koristili. Mnogi vidijo v šoli le lahko in prijetno delo, zlasti pa dolge in plačane počitnice. Kdor tako misli, je zgrešil. Čigar dnevno izobraževanje in priprava za šolo ne presega več kot branje slovenskih in italijanskih dnevnikov ali tednikov, ta je v zmoti, je zgreši! svoj poklic, kot greše tisti večni študentje, ki so se zatekli v šolo pred doseženo diplomo. Taki ne bodo dobro opravili ne enega ne drugega. Za skavte je zdaj čas priprave in študija v posameznih krajevnih organizacijah. Mnogokje se pripravljajo na medsebojno tekmovanje, nekatere skupine — 'kot na primer pri Sv. Ivanu — so imeli na programu predavanje o okrožnici Pacem in terris. Predavanju je sledila zelo živalna debata. ZA NEVEDNEŽE NI VEČ PROSTORA Novi čas ni brez težav. Težaki, ki bi se mučili v potu svojega obraza, lomili pod težo tovora svoje kosti in trpinčili svoje fizične moči, so danes redki in za njimi ni več povpraševanja. Temu sta odpomogla skrajšanje delovnega dne in pa stroj. Kjer sta nekoč kljuvala kramp in obračala lopata, obratujejo danes čudne ropotajoče pošasti, slične predpotopnim živalim. Človek - tehnik pa sedi in usmerja. Tehniki so goli, brez srajc, kot bi se sončili. Okoli vratu jim celo visi zlata verižica, mirno kade in Diesel motorji so jim pokorni. Tudi v visokih žerjavih vidiš človeka, ki vodi stroj, ki opravlja z lahkoto delo, katerega je prej v trudu in znoju opravljala vrsta težakov-nosačev. Tako je povsod na stavbiščih, na poljih, v tovarnah. Toda od ljudi, ki uravnavajo stroje in jim je tako prihranjeno trdo delo, se zahteva, da nekaj znajo. Kdor vodi kopalne stroje, jih mora poznati, mora opraviti potrebne izpite. Zidarji ne nosijo več opeke in malte, morajo pa poznati načrte, poznati razmerje mešanja cementa, peska, apna in uravnavanja železja. Manj je mučenja mišic, večja pa je možganska napetost. Ne rečem, da bi danes zahtevali od ljudi, da bi bili bolj inteligentni, morda celo prav nasprotno, čevljar, ki je nekoč delal čevlje, je moral poznati usnje, izbirati nove oblike, jemati mere, rezati, šivati in ličiti. Danes je to delo prevzela tovarna, ki ima nakupni oddelek surovin, tehniki rišejo nove modele in drugi pripravljajo stroje za najrazličnejša dela. Vsak delavec je manj kot pa dovršen obrtnik, skupaj z generalnim ravnateljem, ki prav tako ne zna delati čevljev. Toda od vsakega se zahteva posebna spretnost: kdor bi nudil samo mišice, zanj ni mesta. Toda tudi postopek mehanizacije se razvija dalje v smer avtomatizacije. Pri vsem tem pa postaja za človeka delo dolgočasno. Človek streže stroju, ga mora razumeti, ga nadzira, zato mora biti modrejši kot pa stroj. V teku, ki ga predstavlja današnji razvoj, bo v bližnji bodočnosti vsakdo, ki bo hotel delati, moral imeti določeno mero splošne izobrazbe, ki mu bo omogočila in ga usposobila, da bo dojemal poseben tehnični pouk, ali pa bo moral imeti zadostno stopnjo tehnične izobrazbe, ki ga bo usposabljala za določeno delo. Za tiste, ki ne bodo ničesar znali, jutri ne bo več delovnega mesta. Dolžnosti, ki jih imamo do vrstnikov, ki se pripravljajo za življenje, so v tem, da jim posredujemo znanje, da jim razpršimo megle. Naša šola je tako na veliki prelomnici. Na eni strani je ustaljena tradicija, s katero je težko prelomiti. Na drugi strani pa je praktično vsakdanje življenje s svojimi neizprosnimi zahtevami. Katero pot ubrati? Nič več omnibusov, mineštronov, desetero poklicev, mojstrov vseznalov. Današnji čas zahteva čim več prakse, tehnične vzgoje za vse tiste, ki nameravajo čimprej v praktične poklice. Naša doba zahteva tehnične poklice. Za vse ostale pa resna splošna izobrazba in nato znanstveni poklic, ki je mogoč šele po resnem višjem študiju. Za vse pa velja načelo: ne za šolo, temveč za življenje. Tudi znanstveniki, ki vse življenje tiče samo v knjigah, opravljajo to zato, da znajo obračati nove strani knjige, zapečateni s tisoči pečati in jih človeški um zna le polagoma listati. Tečaj za pevovodje ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV na Tržaškem je organizirala letos tečaj za pevovodje, ki je izredno lepo uspel. Udeležba je od prvih večerov naraščala, kar znači, da so bili udeleženci zadovoljni im so pripeljali zato še svoje znance. Tečaj je vodil pevovodje od vzorne pevske vaje, preko izgovarjave, umetne in narodne pesmi do liturgičnega petja v cerkvi in še do razgovora o skupnosti v cerkvenem pevskem zboru. Predavali so gospodje: prof. Cigan in g. Mihelič s Koroške, iz Trsta pa prof. Peterlin o izgovarjavi, g. Živic o liturgiji in predsednik zveze, dr. Harej o konkretnem in praktičnem delu pevskih zborov. Tečaj je bil v prostorih Slovenske prosvete, v ulici Donizetti. —in MLADINSKI PROBLEMI V AVSTRIJI Vzgojne težave na Dunaju. Zaradi prevelikih prestopkov mladostnikov, so oblasti na Dunaju izdale naslednje prepovedi: Od 23. ure zvečer pa do 5. ure zjutraj mladina ne sme biti v javnih lokalih; Mladina izpod 16 let ne sme v javnih lokalih kaditi in piti alkoholnih pijač; Mladina je lahko v javnih lokalih do 22. ure samo v spremstvu odraslih. Mladina je lahko v kavarnah in restavracijah le opoldne v času kosila. Mladina izpod 16 let ne more sama pres-nočevati v kampingih; Otroci izpod 6 let pa ne smejo v kino niti v spremstvu staršev; Dečki do 14. leta ne morejo k tistim predstavam, ki se končajo po 21. uri. Mladina izpod 18 let ne more v kino, če se predstava konča po 23. uri. Mladina izpod 16 let ne sme na plesišča niti v spremstvu staršev ali odraslih. Vrsta teh prepovedi nam utrjuje slutnjo, da imajo starši pa tudi javni organi na Dunaju velik križ s »teenagerji«, da je tepi-zem boleča rana sodobne, zlasti meščanske družbe. Gornji strogi ukrepi so že povzročili vrsto protestov in tudi ponarejanje osebnih izkaznic. Mladostna leta, za katera mora oblast javne varnosti izdajati ukrepe, še vedno spadajo pod očetovsko oblast. Zdi se torej, da popuščajo očetje in matere, zato pa mora nastopati policija. M. S. RADIO V JESEN I Jesenski radijski spored je dobil že dokončno podobo. Vodstvo radijske postaje pač ve, da je to najboljši čas v letu za poslušanje radia, zato je pretehtalo sporede in čas oddaj. Mislimo, da je. imelo v glavnem srečno roko in da bodo radijski poslušavci zadovoljni. RADIJSKE IGRE so zdaj ob četrtkih in ne več ob sredah, ker je ob torkih na sporedu Italijansko gledališče, prav tako s slušno igro v odlomkih. Razen tega se zdaj pričenjajo slušne igre ob 21. uri, kar se nam zdi za zimski čas le malo pozno. V novembru opozarjamo na dve deli: 21. nov. je na sporedu radijska zgodba Rada Bednarika, Usodno leto. Prepričani smo, da bo ta zgodovinski izrez iz naše preteklosti ljudem ugajal. 28. nov. pa je na sporedu dramska novost Dragutina Dobričanina, Skupno stanovanje. To je duhovita veseloigra, satira na reševanje stanovanjske krize z neštetimi domislicami, z dobro položajno in karakterno komiko. Med ponovitvami, ki so vsako soboto ob 15.30, opozorimo na »Prizadevanje mladih budističnih menihov« (napisal Seiichi Yashi-ro). Oddaja je na sporedu 23. novembra. 30. nov. pa bomo lahko ponovno slišali dramatizirano povest Ivana Tavčarja, Cvetje v jeseni. OTROŠKE ODDAJE so še vedno ob nedeljah ob 11.15. Ves ta mesec so na vrsti oddaje v nadaljevanjih Blisk nad Pacifikom, ki jih je napisal Dušan Pertot. Napetost zgodbe bo gotovo najmlajše navdušila, da bodo vsako nadaljevanje nestrpno pričakovali. ITALIJANSKA DRAMATIKA jc nova oddaja, ki je na sporedu vsak torek ob 21. uri. Josip Tavčar je posegel v začetke italijanske dramske književnosti in jo s predavanjem osvetlil, scensko pa jo ponazarja RO. Oddaja je zanimiva, ker ni suho predavanje, ampak živ prikaz rasti italijanskega gledališča. Ta niz oddaj je zamišljen kot del zgodovine najprej italijanskega, nato pa slovenskega gledališča. Radijski poslušavci bodo imeli tako priložnost spoznati dve veji umetnosti, sorodne tokove in prizadevanja v italijanski in slovenski književnosti, poezije in gledališča. Ko bo končal niz italijanskega gledališča, se bo pričela slovenska dramatika. Vodstvo postaje je poverilo ta prikaz prof. Tavčarju in prof. Peterlinu. BILO JE NEKOČ ... je nova oddaja, namenjena najmlajšim radijskim poslušavcem. Na sporedu je vsak petek ob 19.15. V teh oddajah pripoveduje Jurij Slama otrokom kratke pravljice. Vrača se oddaja ZA SMEH IN DOBRO VOLJO, ki jo piše Danilo Lovrečič. Na sporedu je vsako drugo soboto. Prihodnja je na programu 23. novembra. Ponovitev je vsak drugi četrtek ob 12.15. Prihodnja bo 23. no- VSAK BOLGAR, KI BO ŠEL MIMO MOJE HIŠE, BO NAŠEL ODPRTA VRATA Dne 28. oktobra /e minilo pet let, odkar je bil izvoljen za papeža Janez XXIII. Ob le priliki je papež Pavel VI. imel v baziliki sv. Petra 5V. mašo. Prisotni so bili škofje, ki se udeležujejo cerkvenega zbora, predstavniki drugih krščanskih veroizpovedi in velika množica ljudstva. Po sveti maši je belgijski kardinal Leon Suenens imel v francoščini spominski govor, v katerem je na nazoren način opisal značilnejše poteze osebnosti in dela pokojnega papeža. Svoj govor je začel z besedami evangelija: »Bil je človek, ki ga je Bog poslal, ime mu je bilo Janez* Ta je prišel v pričevanje, da je pričeval o luči, da bi vsi po njem vero sprejeli.« Dobesedno velja to za Jezusovega predhodnika. A kadar izgovarjamo te besede, se nehote spomnimo tla Janeza XXIII. Kakor Janez Krstnik je tudi on prišel, da bi pričeval o luči, da bi izravnat in ugladil pota ter pokazal svetu Kristusa. Oba sta kratko časa opravljala svoje poslanstvo, ker ga je pretrgala smrt. Po izvolitvi so Janeza XXIII. nekateri imenovali prehodnega papeža. Zgodovina pa bo o njem zapisala, da je odprl Cerkvi novo dobo. Papež Janez XXIII. ni bil tako naiven, da bi mislil, da bo samo dobrota rešila vsa vprašanja. Vedel pa je, da bo odprla srca z.a medsebojno razumevanje in spoštovanje. Imel je zaupanje v moč Kristusove ljubezni. Tudi je vedel, da resnica bolj prodre med ljudi, kadar se pokaže z ljubeznijo. Saj je Učenik dejal: »Moje besede so duh in življenje.« In sveto pismo nas Uči, da »tisti, ki ne ljubi, ne pozna Boga, ker je Bog ljubezen.« Bog sam je v neizrekljivi edinosti svoje narave Resnica in Ljubezen. Papež Janez XIII. je mogel bolj ko drugi, ki so bili morda bolj učeni, ali bolj izobraženi, približati Boga ljudem, ker je bil v svojem dolgem življenju zvesta priča Boga, ki ljudi ljubi. Neki spreobrnjenec je po sprejemu v katoliško Cerkev opravičeval svoj korak z besedami: »Mislim, da je večja resnica tam, kjer vlada večja ljubezen.« Janez XXIII. se je po teh besedah ravnal. »Če se ozremo na delo, ki ga je Janez XXIII. opravil« — je nadaljeval kardinal Suenens — »moramo reči, da je bilo njegovo življenje trojna milost za katoliško Cerkev, za vse kristjane in za vse ljudi dobre volje.« ZA KATOLIČANE Njegovo življenje je bilo milost za katoličane predvsem po tem, ker je sklical vesoljni cerkveni zbor. Ob otvoritvi koncila je izjavil, da je popolnoma nasproten tistim prerokom, ki ne- prestano napovedujejo samo katastrofe. »Nimamo razloga,« je dejal, »da bi se bali. Strah more prihajati samo iz pomanjkanja vere.« Izjavljal je, da je po navdihu od zgoraj prišel na misel za sklicanje vesoljnega cerkvenega zbora. Zalo je imel tudi popolno zaupanje v njegov uspeh. Z nasmehom je nekega dne dejal: »V zadevi koncila smo vsi novinci. Ko se bodo škofje zbrali, bo tam Sveti Duh in bomo jasno videli.« Pred začetkom cerkvenega zbora je škofe povabil, naj preberejo v Apostolskih delih poročilo, kako so apostoli z Marijo pričakovali v Jeruzalemu prihoda Svetega Duha. Želel je, da bi ta cerkveni zbor bil za današnji svet kakor nove binkošti. Luč Svetega Duha naj bi razsvetlila Cerkev in po njej ves svet. ZA VSE KRISTJANE Življenje Janeza XXIII. je bila milost z.a vse kristjane. On je s Svojo ljubeznijo in iskrenostjo ustvaril novo ozračje, ki omogoča, da se vsi kristjani zbližajo in premagujejo ovire, ki so na poti do zedinjenja. Dobro je vedel, da je to mogoče doseči samo z veliko ljubeznijo. Ko je po otvoritvi koncila sprejel zastopnike pravoslavnih cerkva in protestantskih ločin, je napravila nanje velik vtis njegova odkritosrčnost. Govoril jim je: »Bolj kakor v mojih besedah boste našli v mojem srcu, kaj čutim v tem trenutku. Kako bi mogel pozabiti deset let, ki sem jih preživel v Sofiji in deset drugih let, ki sem jih prebil v Carigradu in Atenah? Večkrat sem se srečal s kristjani, ki pripadajo različnim skupinam. Nismo razpravljali, ampak smo se vzljubili. Vaša prisotnost, naša ginjenost me vabita, da vam zaupamo gorečo željo svojega srca, da delamo in trpimo za to, da se približa ura, ko se bo za vse uresničila Kristusova molitev po zadnji večerji...« ZA VES SVET Življenje Janeza XXIII. je bilo končno milost za ves svet. Vkljub vsem oviram se mu je posrečilo, da je njegova beseda prodrla tudi med nekristjane. Ljudje so spoznali njegov glas, ko jim je govoril o Bogu, o človeškem bratstvu, o socialni pravičnosti in miru v svetu. Poslušali so ga in so obrnili svoj pogled proti možu, čigar dobrota jim je dala slutiti Boga. Zato so žalovali za njim kakor za očetom, jokali so za njim otroci, ki so pričakovali njegovega blagoslova, ubogi, ki so vedeli, da je bil ubog, kakor so oni, in se je Bogu za svoje uboštvo zahvaljeval; jokali so jetniki, ki jih je obiskal in jim dajal poguma; jokali so za njim vsi, ki so poznali njegovo dobroto in ljubezen. Ob koncu svojega govora je kardinal Suenens omenil besede, ki jih je papež Janez XXIII. izrekel leta 1934, ko se je poslavljal od Bolgarije: PRIŽGANA SVEČA NA OKNU »Bratje moji, spominjajte se me, jaz pa bom ostal vedno goreč prijatelj Bolgarije. Po starem izročilu v katoliški Irski vse hiše postavljajo na božični večer na okno prižgano svečo, da pokaže svetemu Jožefu in Mariji, ki v sveti noči iščeta zavetišča, da ju znotraj družina pričakuje. Kjerkoli bom po svetu, povsod bo vsak Bolgar, ki bo šel mimo moje hiše, našel vrata odprta in v hiši najtoplejšo in najprisrčnejšo gostoljub■> nost.« To povabilo je prestopilo meje Bolgarije. Janez XXIII. ga je naslovil na vse ljudi dobre volje. V zgodovini bo ostal papež, ki sprejema vse in vsem prinaša upanje. Zato bo njegov prijeten in svet spomin ostal blagoslovljen. S. Z. vembra. Vemo, da so poslušavci to oddajo težko pričakovali in jim je žal, da ni na sporedu vsako soboto. PISANI BALONČKI so tudi letos na sporedu vsak torek ob 19.15. Nova oddaja je tudi SESTANEK V KLUBU — obisk, razgovor, zanimivosti iz srečanja z našimi ljudmi. Prva oddaja bo v četrtek 21. nov. ob 21.15. Postaja začenja s svežimi močmi po poletnih mesecih. Želimo ji mnogo uspehov, mnogo novosti, malo ponavljanj, veliko iznajdljivosti. ŠOLSKE ODDAJE Slovenski dijaki so že na različnih naših zavodih izrazili željo, da bi tržaška radijska postaja uvedla tudi oddaje za šolsko mladino. Gre za vzorne učne ure, iki bi mogle z vsemi sredstvi, ki jih ima radio na razpolago, snov čimbolj približati dijaku. S področja književnosti bi na primer mogli prikazati življenje literarnih ustvarjavcev v obliki slušne igre, mogli bi slišati najboljša dela pisateljev. Prav tako bi lahko odlično približali v taki obliki mladini druge umetnike in znanstvenike, mogli bi živo slediti različnim odkritjem, prikazom zgodovinskih pojavov in obdobij ter napredku znanosti. Radio ima možnosti, kakor jih ni mogoče doseči v nobenem laboratoriju na šoli. Dijaki so tudi prepričani, da bi vodstvo RAI-a svoje oddaje tako razporedilo, da bi mogli razredi del učne ure posvetiti oddaji, ki bi suhoparni pouk popestrila in požlaht-nila. Gotovo je, da se morata tudi šola in radio srečati. PRENOS S STADIONA Po dolgem času so imeli radijski poslušavci TRST A spet priložnost poslušati prenos nogometne tekme. Za šport se danes zanima mnogo, ljudi in je razumljivo, da so bili mladi ljudje 13. novembra ali na stadionu pri Sv. Soboti ali pa so poslušali prenos tekme. Radijski reporter Mitja Volčič je pričaral tekmo preko radijskih sprejemnikov, da smo živo sledili bitki, želimo, da bi bili večkrat deležni take oddaje, posebno si to želi mladina. STANKO JANEŽIČ Lue z gora Dramska skupna Dom v Rojanu je šestkrat odigrala dramski prikaz iz dijaškega življenja, Luč z gora. Dvakrat so jo igrali v Rojanu, potem v Bazovici, na Opčinah, v Borštu in v Gorici. Mladi igravci so igro zelo marljivo naštudirali in zaslužijo vse priznanje. Režiral je akademik Franko Žerjav. Praznik Kristusa Kralja so proslavile vse katoliške organizacije na Tržaškem s skupno proslavo v rojanskem Marijinem domu. Na sporedu je bila igra Luč z gora in govor predstavnika Sveta slovenskih katoliških organizacij na Tržaškem. MAMIKA Mamika. Morti je le pri nas v Prlekiji tako in še to ne povsod: mati trdo zveni, mama premehko; najbolj ljubljeno bitje je moč za-zvati le mamika. Mamika. Morti je le pri nas v Prlekiji tako in še to ne povsod: mamika mora roditi mnogo otrok. Nas je bilo štirinajst. Le trije so nahitroma vzeli slovo in nam vsem pletejo stezo in dom za oni svet. Najmlajšemu mora biti ime Benjamin. Lahko pa ga zovejo tudi Stanko. Najdražji je vsem in največ mora trpeti. Brez miru hodi okrog, poje in nikoli ne neha hrepeneti. Mamika. Tisoč pesmi bom pel, vse bodo odmev ene melodije: mamika. Tisoč dni in noči bom hrepenel v eno ljubezen: mamika. Alf o/n ilvzvlfin m o f 'tod Nekje za gorami in vodami je dežela veselih holmov in tihih dolin. Holme porašča trtje, po slemenih kipijo v nebes drzoviti jagnedi in ob klancih se bele svetešnje zidanice. V dnike se spuščajo sadovnjaki in šume, izpod gabrov vro studenci, med travniki pohleven potok riše vijugasto pot in cesta ob njem mu je zvesta družica. Med njivami, nasadi in ogradi preprosto in samozavestno sedijo drečne kmetije. Njihov obraz je odkrit in gostoljuben. Ljudje ne govore. Pojejo. Tudi kletev in jok je popevka. Lica so rdeča, pleča vzravnana in iz sončnih oči sije poldanski žar. Rojstvo in krstitke, ženitve in gostuvanjc, smrt in sedmina: vse se vrsti v enakomernem zaporedju. Skrivnostnost božične noči in zamaknjena blizkost belih planjav, ubrani razpon velikonočnih zvonov in prebujenega silja razcvet, žarno zorenje in pogače žanjic, razhuškana bratev in vzkipeli mošt: v nebo in v prst in v dno src je uzakonjen več--nostni krogotok. Ta dežela me je rodila. Med temi ljudmi sem prežil svojo mladost. BRšLJANJSKI Bršljan je pri Bršljanski1 vzcvel, dtxl davt- &ze2,d