stey. 10.
V hoveni inoNtu 15. muja 1897. XIII. letník.
Izh»jajo 1, in 15. vnaœga mesena. Cena, jim je za celo I glil., za pol leu 50 kr. — Naročnino sprejem» J. Krajec v Novem mestu, dopise jia urednistTO.
Novice
Kdor Želi kako oznanilo v „Dolenjske Nuvice" natisniti dati, plača za dvoslopno petit-vi^to 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Gospodarske stvari.
^S (J^aWneni proraiWu'^/ft I. ^
it/ftedj^rug^y tudi ai^a^ïfâpgjiSCl-" " ífameii ^iioyîtv ' ^
rtiii
7 nahaja se brezoHestna uši umíenih
---M
Ker se je og-lasilo za dobavo takih posojil toliko vinogradnikov, du navedena bvou nikakor ne zadostuje ustreái prositeljem, podala sta se gg^. poslanca Pieifer in l'ovèe dne 30. aprila do g. referenta v kmet. ministerstvo — g. poljedelski minister je bil odsoten z Dunaja — ter sta toplo priporočala, da bi se primerno zvišala ta svota.
PotiĆni niinisterski svetnik obljubil je storiti vse, kar je v njegovi uioèi.
Poslanec Pfe ifer nameraval je v tej zadevi staviti v zbornici nujui predlog, s katerim se vlada pozivlje preskrbeti povekšaitje za brezobrestna posojila potrebnega kredita.
Ker je pa uloženih silno veliko drugih predlogov, ki se imajo obravnavati po vrsti, v kateri
(iroziiii nesreča v Parizu.
Vsako leto imajo pariške gospe najvièjih in najbogatejših stanov navado, napraviti bazar ali nekak sejm, v kterem podarjene stvari bogatinom po visoki ceni prodajajo. Letos je bila v ta namen napravljena velikanska lesena zgradba, ki je vpo-dobila ulico parièkega mesla v prejšnjem stoletju. Cisti dobiiek je ziiaSal letno navadno nad 600.000 frankov. Stene velikanskega lesenega poslopja so bile s preprogami bogato pokrite in z razližnim dragocenim blagom založene. V prostorih te velikanske zgradbe je bilo 20 prodajalnic in mnogo šotorov, T katerih so plemenite gospe prodajale najmnogo vrstneje blago v korist rarižnim napravam, zlasti podporo redovnic, ki se peèajo z vzgojo mladine in oskrbovanjem bolnikov. Ko je bilo prodajanje najbolj živo, jelo je v tem poslopju goreti. Ogenj se je nepopisno hitro áiril po preprogah in naku-
so uîoïeni, bi bil priâel ta predlog prepozno v razpravo in bi se vsied tega stvar predolgo zavlekla.
Da se pospesi ta zadeva, opustil je poslanec Pfeifer staviti v zbornici nujni predlog ter namesto tega napisal „kratko spomenico", katero je izroćil dne 1. m. gosp poljedelskemu ministru, ki hoče ta spis porabiti za prilogo pri svoji akciji pri íinanřiiem ministru.
To spomenico priobčimo približno tu v glavnih potezah :
Ko se je bila prikazala na Dolenjskem filoksera (trtna urt), storilo se ni dolgih 10 let nié, da bi se odpomoglo prizadeti škodi, sami iz svoje moči pa si vinogradniki tudi niso znali pomagati. Žalostni, bedni položaj dolenjskih vinogradnikov izpoznamo ée le, ako pomislimo, kolika ogromna svota do-L^Jkov je izostala, koliko narodnega premoženja se je izgubilo zbok trtne uši tekoui 15 leti Te obupne razmere je vsaj nekoliko olajíal zakon z dne 28. marca 1892, kateri dovoljuje pomoči potrebnim posestnikom brezobrestna posojila za ponovitev vinogradov. Pogum prebivalstva se je zopet oživil, vinogradniki lotili so se rege ne racij sk ega
pičenem blagu, v nekaterih minutah je bilo vse poslopje v plamenu. Vsa velikanska stavba je imela baje samo dva mala izhoda. Lahko je potem umevno, kako grozna je morala biti nesreèa.
Plemenite in prijazne prodajalke so privabile jako veliko število ljudi. Kakor si lahko mislimo, je bilo vse Židane volje; kupovali so, smejali se ter šalili — kar se zasliSi glas: goril Vse je hotelo venkaj, ali to ni bilo lahko mogoče. Nastala je nepopisna gnježa, kjer se je veliko ljudi poteptalo. Ker ni bilo mogoče skozi vrata, so poskušali mnogi pri oknih, ali hitri plamen jih je dosegel, vnela se je obleka, in nesrečneži se niso mogli rešiti. Upili, kričali ter prosili so pomoči, ali ta ni bila mogoia, v kratkem je potihnilo vpitje; kjer je bilo malo prej bogastvo nakupiieno in se karalo najbolj veselo ži^jenje, je zakril kup pepela ožgane Íeosíí ponesrečenih Parižanov. i!goreo je baje do 130 ljudi, 200 pa jih je veí ali manj poškodovanih. Izmed teh jih je tudi TŽe mnogo umrlo.
dela, nanašajoč se naobetano brezobrestno državno in deželno posojilo, katero jim je bilo zagotovljeno po gori omenjenem zakonu, ter so osobito v preteklej zimi napravili prav mnog-o novih nasadov. V ta namen so si ljudje deloma izposodili denar, deloma pa so delavcem dolžni ost&li plačo, èei bomo že plaíiali, ko dobimo državno in deielno posojilo, katero nam — tako so upravičeno mislili — g-otovo ne izostane.
Toda velika veČina, kakor se mi zatrjuje, ni postala deležna teh posojil, in le razmerno malo jih je, katerim so dovoljena; tako so mi n. pr. pravili, da je izmed 470 prošenj v polit, okraju kržkem uslišanih le 145, 131 jili je definitivno odbitih, 194 pa jih je c. kr. okr. glavarstvo v Krškem vnovič predložilo deželni vladi kranjski v uvaževanje.
Ubogi ljudje 80 zdaj v največji stiski in zadregi, vrli tega jim se grozijo tožbe in eksekucije. Ker so izpolnili pogoje t. j. ponovitev, zlasti drago rigolanje, mislili so si, da morajo dobiti posojilo — ljudstvo je bilo torej tako-rekoč zapeljano, in sicer od onih javnih organov, kateri so imenovane zakone objavili in s tem prigovarjali ljudem zasajevati opustošene vinograde.
Velika in obČna nezadovoljnost, ki je zavladala nad tem postopanjem, škoduje v prvej vrsti ugledu oblasti, in si. vlada je po tem takem moralno obvezana, da odstrani vzrok ljudske razdražetioati, in dovoli posojila. Vlada bi morala vendar še vesela biti, da 80 ljudje dobili pogum za ponovitev vinogradov, saj bode imela korist od tega i dri,ava sama (zemljiški in vžitninaki davek od vinogradov in od vina, večji koiisum tobaka, soli, piva itd. če si vinogradniki zopet opomorejo). Opomniti pa
treba, da so v pretečenem letu âe druge nezgode po-ojstriie itak slabe gospodarske razmere v nekaterih občinah polit. okr. Krškega : brezprimerno grozna toča je vničila polja in nove trtne nasade, ki so bili napravljeni skrajnim trudom in z večine izposojenim denarjem ; nadalje so opetovane povođnji (Krke in njenih pritokov) opustošile travnike in polja ; radi svinjske kuge je morala preneliati prašičja kupčija — vsahnili so bili tedaj vsi viri, iz katerih zajemlje nas kmet svoje dohodke. V imenu prizadetih občin obrnil sem se jaz pismeno in ustmeno do si. vlade za izvanredno podporo — žalibog brez uspeha.
V sosednem okraju brežiškem, kjer so bile slične nezgode, dobili so oškodovani posestniki podporo v denarji in živilih (semenih ) — Krški okraj pa ni dobil nobene podpore. Ta razlika y postopanju, katera je radi bližnje soseščine obče znan», vzbuja pri narodu nemalo ogorčenost.
Ako so ae torej pridružile vničevanju, katero pouzročuje trtna uá, še druge nezgode 1. 1896. (toča, povodnji, slaba in nezrela letina, prenehanje živinske trgovine) — dokazano je pač do cela, da je prebivalstvo pomoči skrajno potrebno in da so prošnje za brezobrestna posojila in za državiio podporo popolnoma opravičene in stvarno podprte. Naj blagovoli tedaj VaSa PrevzviŠenoat v poštev — in ozir jemati označene razmere ter milostno uslišati prositelje za brezobrestna posojila.
Kaj je novega po avstr^skem cesarstvu?
V državnem zboru so bile seje zadnje dni izvanredno burne, da že dolgo ali pa še nikoli ne
Grozen je bil pogled, ko so pobirali in odpeljali mrliče v industrijsko palačo; povsod so ee po tleh videla čreva in osmojeno meso. VeČina je tako ožgana, da jih ni mogoče spoznati, pri mnogih se niti ni dalo spoznati so li možki ali ženske, nekatera trupla so pa popolnoma razpadla. Pretresljivo je bilo vso noč pred to palačo, kajti neprenehoma jo je obdajala neítevihia množica ljudi, zahtevajoča, da jih pusté notri, da se prepričajo, ni-li kedo izmed njihovih med ponesrečenci. Da se je to laglje zgodilo, pustili so le manje število ob jednem notri. Nekatere so spoznali po koščekih ostale obleke ali pa ženske po kinču, kar je bilo pa težko, kajti zlatina in srebrnina se je večidel raztopila.
Med ponesrečenimi je tudi vojvodinja Zofija Alanson, sestra naŠe presvitle cesarice, ki se je omožila 1. 1868. ter je navadno prebivala v Parizo. Imela je v tem nesrečnem poslopju posebno prodajalnico, rivno v njej pa se je po nesreči vžgala električna luč, ter skoraj v trenutku vso zgradbo v plamen spravila.
Pri nekej osebi so našli 50 OoO frankov v papirju, ki niso zgoreli. Sicer je pa žalost nepopisna, kajti ponesrečenci so po večini iz prav imenitnih ill premožnih družin. Zgorelo je tudi veliko nun iz različnih parižkili ženskih samostanov, ki so gospem pomagale pri prodaji, med njimi tudi prednjica „Usmiljenih sester."
Papežev poslanec Clar i je zapustil bazar pol ure prej, nego se je zgodila nesreča. General Saussier je zapuščal prodajalnico ravno ko se je vnelo, dobil je nekatere spečenine na gležnju.
Umrla vojvodinja Zofija bila je nečakinja vojvode Henrika Au male, ki je živel na Sicili-janskem. Ko je brzojavnim potom zvedel o grozni smrti njegove nečakinje, se je takoj mrtev zgrudil ; kap ga je zadela. Prepeljali so njegovo truplo na Francosko, kjer sta imela skupni pogreb v družinsko rakev.
Dohodek prvega dne znašal je 45.000 frankov; baronica liirš v Parizu je dodala Še nad 950 tisoč frankov, tako da dobyo siromaki, kterim je bil dohodek namenjen, milijon frankov.
tako. Najprej so se Tzdignili Bocijaini demokratje proti mzpustu železniške organizacije. Vtada je namreč razpustila zvezo železniških služabnikov avstrijdkih. Socijalni demokraiični vodje seveda niso bili s tem zadovoljni, ker so ravno pri železniških služabnikih največ žéli. Sodrug dr. Verkauf je dokazoval, da ni imela vlada zakonitih vzrokov za razpust organizacije. Odgovarjali so mu drugi poslanci, da jih je ituela vlada dosti. Pri tej priliki je govoril tudi naš poslanec dr. Krek, ki je priiel svoj govor v slovenskem jeziku ; pobijal je hudo socijalne demokrate. Prvi njegov govor je pričal o njegovi ljubezni do delavskih stanov ter o temeljitem socijalnem znanju. Nujni predlog socijalnih demokraiov je bil zavržen. — Prièel je drug, silno Čuden predlog. Nemški nacijo-nalci, na Čelu jim Schiinerer in Wolf, so predlagali, da se Badeni in štirje ministri posade na zatožno klop, ker so izdali jezikovno naredbo, po kateri se morajo na ćeSkem in Moravském neinŠki uradniki učiti tudi čeSkega. Poslantc Wolf je na nezaslisan način žalil slovanske narode. Rekel je, da so Cehi iu Slovenci „menjyreden" narod. Kričal je in kričati so mu pomagali njegovi somišljeniki na vse grlo, kako se zatira nemstvo v Avstriji, a Slovanom se godi dobro, ko je ravno narobe res. Seveda mu Slovani, zlasti MladoČelii niso ostali dolžni odgovora. To je bilo kričanje in razgrajanje v zbornici, da vsi pravijo: „Kaj tacega pa âe ne! Kmalu bi bilo prišlo do pretepa. Seveda je zbornična veČina zavrgla ta smesni predlog zagrizenih nemSkih nacijonalcev in oprostila ministre. — Kako se pa Slovanom, n. pr- primorskim Slovencem godi „dobro", je lepo narisal dr. Gregorčič, ko je utemeljeval svoj nujni predlog, naj vlada poskrbi, da se ne bodo godile take nerednosti na Primorskena, kakor se godé od druge polovice suŠca sčm. Živo je slikal, kako zatirajo Italijani Slovence, da so razmere v Gorici in tržaSki okolici že skoro neznosne. Ministerski predsednik je že nekaj odgovoril pa nič kaj odločilno in ugodno za Slovence, Trdil je le, da so vladni organi storili svojo dolžiiost. To je pač vže stara pesem : Slovenci so vedno le volkovi, Italijani pa krotka jagnjeta I Slovenski poslanci pa gotovo ne bodo umolknili: áe bodo govorili, morajo govoriti, kaka vnebovpijoča krivica se godi Slovencem ua Primorskem !
Izmed drugih predlogov, ki so se stavili v državnem zboru, moramo omeniti èe sila važni predlog dr. Ebeiihoba in tovarišev, naj se spremeni sedanji ljudska-šolski državni zakon.
Pogodba med Avstrijo in Ogrsko provzroča obestranskima vladama veliko preglavico. Židovski kapitalisti skušajo po svojih listib obe vladi prepričati, da je najbolje za obe polovici, da ostane vse pri starem. Za žide bi bilo res najbolje, a za
ljudstvo ? Zbornica paČ ne bo molče obnovila pogodbe z Ogrsko.
Kig je noTcgii po àirokem sretn?
Od nagega in ruskega cesarja so dobile: bolgarska, srbska. Črnogorska in rumunska vlada priznalno in pohvalno pismo, ker se niso meSale v grško-turške homatijr
V	Barceloni na Španskem so ustrelili pet anarhistov, ki so lani na praznik sv. Keénjega telesa metali bombe v procesijo.
Pri občinskih volitvah y Madridu so se godili veliki nemiri. Socijalisti so vprizorili velike Škandale tudi v Bilbao, in v Linaresu so ubili jednega liberalnega vol ilea.
V	nemških Draždanih so se zbrali přetečeno nedeljo avstrijski Nemci Prade, Iro, Tiirk, Kittel in drugi in se posvetovali o „položaju Nemcev v Avstriji." Zbralo se je neki blizo 2000 ibob-nanih poslušalcev. Ker je pa eden govornikov grajal policijske naredbe, je policijski zastopnik zaključil shod. Tudi v „blaženem rajhu" torej nimajo ti moije sreče.
Grško-tur$ka vojska se se nadaljuje. Prej-Inje gráko ministerstvo je odstopilo — je moralo odstopiti. Vodja opozicije llalli je sestavil novo ministerstvo, ki je sklenilo, da se vojska nadaljuje, Nadaljevala se je, a za Grke žalostno in nesrečno. Kakor že znano, se je grška vojska po porazu pri Larisi zbrala pri Farzalu, da bí se tu ustavila nadaljnemu prodiranju Turitov, Prišlo je do bitke. Tri turâke divizije so ee je vdeležile. V grški armadi pod poveljstvom prestoloiiaslednika Konstantina in princa Nikolaja je bilo 20.000 mož in pet baterij topništva. Bitka se je pričela 5. maja ob 2. uri popoludne i[) se je nadaljevala celi dan in končala pozno v no5. Dve turški bateriji ste premagale Grško topništvo. Proti opoldne že je jelo topništvo prodirati in se obrnilo proti desnemu krilu grškemu. Grške čete so se začele umikati nazaj. Pri vasi Basili so se grŠke čete še jedenkrát krepko uprle sovražniku. Zastonj I Morale so se umakniti premoči. Drugo jutro okolu sedme ure so Turki po kratkem boju vzeli Karzal. Na obeh straneh se je porabilo mnogo streliva. Grki so se pomaknili nazaj do otriškega gorovja. Tu se zopet pripravljajo za boj. Pa dolgo bi se tudi tukaj ne mogli držati. Morajo st iskati pomoči. Velevlasti so dolgo čakale, kdaj jih bo Grčija prosila posredovanja in pomoči. Grčija se je dolgo obotavljala to storiti. Po bitki pri Farzalu pa se je vendar ponižala in po posredovanji poslanikov prosila evropske velevlasti za posredovanje v pre-pirni zadevi. Tudi je poklicala polkovnika Vasosa z otoka Krete nazaj z nekaterimi drugimi častniki in nekaj Čet. S tem bi bila Grčga izpolnila oba pogoja, ki sta jih velevlasti st&vUe še prej, ko
so dejale : Grška se mora ukloniti ter odpoklicati Bvoje ëete s Krete. O Lurèki vladi se sicer poroda, da iieée slisati o iiikakem premirju in hože Se nadaljevati vojsko, akoraviio je že sedaj gotovo, da si nobedeii del več ne bo priboril posebno imenitne zmage. Dogovori o pogajanju se že vrsé, ill prej ali slej se akleiie mir. Velevlasti so namreč že odgovorile, da so voljfie, ponuditi svoje posredovanje t namenom, da se đklene prfiiiir|e, pa le pod pogojt;m, ako gráka vlada izjavi, da se bo raviiaU brez, ugovora po nasvetih velevlastij v dosego trajnega miru. GrSka vlada je to storila: izroiila je usodo Gríije v roki* velevlastij. Potemtakem bomo menda kmalu sliSali, da se je sklenil mir. Sultan bo baje zahteval od Grkov kot vojno odflkodiiino tri milijone funtov. Će mu jih bo kdo dal!
Piše 8e nam:
Iz Metlike. Slavno vredniatvo! Ko prebiram di-age mi „Dol. Novice," najdem raznih spisov iu dopisov iz raznih krajev, celo iz daljne Amerike; iz Metlike ali sploh iz Belokrajue so pa tako redki kakor bele vrane, Prosim Yas toraj gospod urednik, za mali prostor v Vasem cenjenem listu, in ker je dopis nekoliko oster, pa resničen, ni treba reči kakor jedneiiiu dopisniku: „Vas dopis je namenjen kakemu aocijal-demokratskemu listu, pa ste naslov zgrešili!" „Dol. Novice' 80 ustanovljene za kmetovalca in mešíana, in v korist obeh je namenjen moj dopis. Ne bom pisal, to amo sezidali, to kupiJi, tam s topici streljali, onega gospoda suremili itd., ker vsi taki dopisi so za „Dol. Novice" in njih bralce malo vredni, ampak rajše tii pa vprašal :
Gospoda moja, ali bolje vis. c. kr. vlada! Zakaj preSifija zaprtija že tako dolgo traja, kje je bolezen, in ako je ta nesrečna bolezen, zakaj živinozdravniki, kateri jo koustatujejo in kateri imajo tukaj glavno besedo, vzrokov iste ne poiaSejo, ali je v hrani, znabiti valed lanske mokrote, morebiti je gnil krompir vzrok, ker smo z njim presiče krmili, ali je v zraku bolezen, ali kje je vzrok? Deželo zapreti, trgovino zapreti je seveda najložje, to njih nift ne bjli.
Vprašal bi, zakaj moramo preSiíe voziti in tako mučiti sebe in živino? —
Nadalje vprašam, zakaj morajo naši že tako tesni živinski tržni prostori ograjeni biti? — Naj bi si vis. gospodje en sejm ogledali — ta prostor, poln ljudstva, živine, potem vozov a prešiči, to gnjedo, to pehanje, in naj bi si vis. gospod premislil, kaj bi bilo, ako bi sedaj kje v bližini nastal ogenj, kako se bodo ljudje, živina, prešiči in vsa ta ropotija rešili. Samo po uhodih in izhodih, ko je vse zbegano, čemu toraj ograja ?
Nadalje bi vprašal, zakaj se mora vsa živina in prešiči v sejmu na en ohod goniti oziroma voziti, ali ima res tam stoječi živinozdravnik tako bistre oči, da bo vse pregledal in apoznal, ktero je bolno ali zdravo, Če tudi se a kom pogovarja? Vprašal bi, zakaj je v metliškem okraju kar naenkrat vsa trgovina s preiiči prepovedana, za občino Draliče pa še posebej, brez uzroka, ker v celem okraju noben prešič, razun po zimi poklanih, poginil ni?
Vprašal bi: Zakaj je meja Hrvaške tudi za govejo živino zaprta?
Zakaj se je iirvaška živina v Črnomlju na sejm pustila in potem konfi:Jcirala ? Ali je treba se nam na meji živečim a aosednimi Hrvati sovražiti in se pobijati?
Zakaj je tako stroga zaprtija, uko ie živina kozava? Trikrat sem že imel bolezen v hlevu, pa hvala Bogu, vsled te bolezni mi nobeno poginilo ni. Poprej sem sel k sosed« in ga poprosil, daj mi vole, bom si to ali ono pripeljal, moji so kozavi; zdaj j« pa vsaka bolezen kuga, nazadnje ako ai yol al krava rog izbije, bo tudi kuga in seveda tudi zaprtija. Ali ne veste pregovor, da: ko bi ljudje ne mrli u konj ne drli, da bi svet podrli.
Gospoda moja, zaradi samih zakaj Vam kličem, zavozili ate. Vsak se baba, vaak obeta: kmetu bomo pomagali, kmetu se bo pomagalo, kmetu se mora pomagati; pa vsi ga z velikanskimi koraki tirate v propast in pogin, posebno zdaj, ko je kmet svoj zadnji groš zabil v vinograd. Kupi trte, kupi orodje, plačaj težake; mnogi je prodal vole in denar djal v trtje, misleč, bom dobil brezobrestno posojilo. To je sedaj odbito; ne vem, ako jib v celem okraju dobi deset, sedaj se pa glejmo; koruza je po 1 gld., pšenica po 1 gld. 40 kr.; kmet pa živi, plačaj obresti itd.
Vis- C. kr, vlada bi rada, da bi se vpeljala domača svinjereja in nas kmetovalec bi ae je popri el, ali po tem receptu ne. Neko nedeljo se je oznan lo, da je dovoljeno s prešiči v Črnomelj na sejm, v Metliko tudi, potem pa kar naenkrat spet vse zaprto.
Noben kraj pa ne trpi zaradi zaprtije toliko, kot Metlika in nje okolica, ktera je taltorekoč z Hrvaško mejo obdana. Ako ktera hrvaška buša pogine, je že meja zaprta, toraj tudi trgovina jenja; pa pravite, zakaj je iz Belokvajne toliko ljudstva v Ameriki, zaradi lenobe gotovo ne. Niti trtna us ni tolike škode naredila, kot vedni kontuiiiac, vedue zaprtije, tako da od leta 1878 nismo bili dve leti brez zaprtije; kar se pa zdaj godi, je pa preveč.
Dajte toraj prosto trgovino, pomagajte da bo mogel kmetovalec svojo živino in presiče lahko, in kadar bo potreboval, v denar spraviti. Zato ao najbolj pripravni tržni dnevi po mestih, posebno za pre-šiče, za kterega je tmii mesto Metlika proailo in že davno prošnjo vložilo, pa ne vemo, ali ista prošnja še leži v mestni pisarni, ali pri c. kr, okr. glavarstvu ali pri visoki vladi, ali pa se je zgubila, da ni ne duha ne sluha o njej, niti o tržnih dneh.
Vsem cenjenim dopisnikom „Dol. Nov." pa, ktere tare tudi ravno ta sila, naj tudi pišejo v tem smisla in naj trkajo, da bi se nam odprlo, dokler je še čas.
Opomba vrednišlva. Gleite, dragi pspod dopisovalec, vse smo doslovno natisnili, kar in kakor ste napisali, ker pripoznamo, da je Vaš spis našemu listu primeren. Iz onega dopisnika pa, kteremu smo povedali, da je naslov zgrešil, se nikakor nismo norčevali, ker resno tako mislimo. Mož ni pogledal listnice vred-ništva, kakor Vi, in nam je zopet poslal dolg spis podobne vsebine, ter zopet na zadnji strani pole pisati začel in se tako proti prvi pomikal. No, bere se radi tega vsejedno, vendar ga imamo na sumu, da je druge
vere kakor mi. Da je Vaš s je le resničen. Vendar vredn
>is ojster, nič za to, da stvo mora nektere točke pojasniti tukaj vsporedno, in zakaj : „Dol. Nov. " so dobile že mnogokrat za to in »no pritožbo zoper kake naredbe pojasnila, da se je pravilno ravnalo. Ako je vredniStvo Vaši želji vstreglo in vet Vaš spis priob-
éilo, Ćuti se dolžno, povedati, da se ved6 uradi za Tse opravičiti.
Zaprtija valed kuge ali nalezljive bolezni je po postavi doloôena, in uradi morajo tako ravnati; kakor hitro pa v dotidnam okraju ni nobenega slučaja kužne bolezni, preneha zaprtija v postavno za to odločenem obroku. Ako ste trdno o tem prepričani, da nimate v Vasem okraj« več bolezni in da je določeni obrok minul, naj se županstvo pritoži, g<»tovo ne bo brez vspeha. Manj umljivo nam je to, da v nekterili okrajih ne doToliÍG v svoj okuženi okraj zdravih prašičev iz neokuženega kraja pripeljati. Seveda imajo gospodje svoja vladna navodila, kterih se drže; ako so pa ta navodila nmestna, ti> razsoditi prepuščamo dviigim raznmnejim ljudem. Vzroki nalezljive bolezni sd lahko prav različni, o tem je že veliko bito pisanega. Največkrat je bolezen zanesena.
Pťtiáíče voaiti, je zato zapovedano, da po poti z drugimi v dotiko ne pridejo, in tako slučajno okuženi preàiûi bolezni ne zatroaijo ; poleg tega tudi radi mnogih pritožeb, da žival ob cestah ležečemu polju mnogo škode napravi.
Hrvaška meja je za govejo žival zaprta, ker razsajajo tam različne kužne bolezni, ktere bi, pri odprti meji k nam zanesene, lahko vso našo živinorejo ugonobile.
Res ste v VaSem okraju hudo udarjeni z vedno laprtijo, res je pa tndi, da od nekdaj je največ pruko hrvaške meje bilo k nam bolezni zanešeue. Sicer Vam pa radi pritrjujemo, da ste mnogim iz srca govorili, zato smo tudi radi Vaš dopis sprejeli.	Vred.
OretiDvec pri Kostanjevici. — Ker se malokedaj kaj Čuje iz naše vasi, namenil sem se tudi jaz napisati nekoliko vrstic, da se bode po naši dragi domovini znalo, da v naši vasi prebiva vrli pobožni narod, ki je vnet za božjo čast naše Ijnbe zaštitnice in iriatere Marije.
Torej dovolite mi gospod urednik malo prostora v cenjenem Vašem listu, da bodem dokazal, kar sem zgoraj omeni].
Že več let se je govorilo, da si bode naša vas naredila vaško cerkvico, in sedaj spolnila se je želja našim vrlim sovaščauom, naredila se je kapela v čast roženvenške Matere Božje, katera bode jasno pričala, kako ao bili nasi sedanji očetje vneti za čast presvete Device Marije. Po trudu posestnika Janeza Bersana, kateri je cerkvici prepustil prostor za stavbo in po trudu Jožeta Jenskovca, kateri je priskočil tudi na pomoč z gmotnimi sredstvi, se je pričelo zidanje, ter je sedaj dodelana hišica roženvenške Matere Božje.
Tudi zvonik je dobil zvonček, katerega je kupil Jože Jenškovc in njegova žena, želeti bi bilo, ko bi bilo mogoče, preskrbeti se jeden zvon, pa tudi to se bode z božjo pomočjo zgodilo, kajti tudi na.ša vrla mladina je vneta za dobro stvar, zatorej je pričakovati pomoči tudi od naših fantov in deklet,
Upajte, blagi dobrotniki, da Vam bode Marija povrnila vsaki, za njeno čast darovani krajcar, če ne na tem, pa na onem svetu. VaSa zagovornica bo pred pravičnim sodnikom.
Kaj lepi praznik je obhajala naša vas 4. maja, ko je bila podoba Matere Božje sloveano prinesena iz kostanjeviškega župnišča, kjer je bila shranjena. Lepo se je vila procesija v spremstvu našega čast. g, kaplana, ter se je postavila njena podoba v za njo pripravljen prostor, kjer bode kraljevala in čuvala Dalo vas pred dušnimi in teleinimi bolečinami, sprosila arečno zadnjo uro in prišla vsem dobrotnikom na
potnoč v zadnjem boju, ko se bode naša duša ločiU iz te solzne doline v presrečno večnost. Najgorkejs» želja spolnila se nam bode pa tedaj, ko ae bode služila v naši cerkvici sv. maŠa, zs kar bode v kratkem preskrbljeno.
Zatorej predraga naša mladina! Kedar bi imela po plesiščih se sukati, zberi se skupaj ter se podaj k naši ljubi gospej, moli rožni venec ter prepevaj njej ljube pestni. Prepričana bodi, da koliko slabega ae izogneš, ako si v varstvu svoje najboljši Matera Marije. Ravnaj se po njenem zgledu, skušaj kolikor ti je mogoče njej biti enaka, kar se tiče nedolžnosti, kajti nedolžnost je najlepši čednost.
Ti pa, preljuba Devica Marija, prebivaj v svojem novem domu ter se ozri miiostljivo na mimo gredoče pozemeljske sinove in hčere in pripelji jih po smrti v kraljestvo, katero je Bog obljubil tistim, kateri njega ljubijo. Saj pravi Jezus Kristus: „Kdor bo mene spoznal pred svetom, tega bom tudi jaz spoznal pred svojim nebeškim očetom ; kdor pa mene zataji, tega bom tudi jaz zatajil pred očetom, kateri je t nebesih."
Bog dal in presveta Devica roženvenska, da bi se spolnile naše srčne želje, zatorej ; „O Marija, varuj nasi o Marija, vodi nas, po pravi poti v sveti raj!"
Malo časa Oreliovčao.
J>oiuačo vesti.
(čast. gos p. Anton Znpan,) kurat c, kr. mornarice v Pnljn, dobil je zlat križec za zasluge za trudapolno delovanje ob času, ko je razsajal legar (vročinska bolezen) v tem mestu.
(Županom) občine Šmihel-Stopiče bil je 5. t, m. soglasno izvoljen gospod Josip Zurc, po domaČe Štembnr.
(Novo mašo) pel bodo 16. t. m. v svojem rojstnem kraju. Robu pod Ljubljano, g. P. Stanislav Dovič. Novomašnik je novomeški dijak; zanj je skrbel strijc njegov, ranji župnik mirnopeški, Janez Dovič, pri katerem je večji del svojih počitnic preživel; zaradi tega je bil znan po širni mirnopeški fari z imenom : farovški Francelj. Pridigal mu bode bivši inirnope.ški kapelan, sedanji prefekt C. kr. Terezina akademije dunajske, preč, g. Leopold P i C i g a s, kateri bode k tej slavnosti nalašč ii Dunaja došel. Grospodu novomašniku kličemo: „Na mnoga leta!"
(V bolnišnico TIsmilj. bratov) v Kándiji pri Novem mestu se je sprejelo meseca aprila 51 bolnikov, koncem marcija jih je ostalo 35, skupaj 86. Od teh se jih je «zdravilo 33, zboljšalo 17, neozdrav-Ijeni bili so 3, Umrl je eden in sicer vsled kionič-nega zastrupljenja s svincem; v oskrbovanji ostalo jih je 32; oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega niesesa 1065.
(V občinski zastop v Gradacn) bil je izvoljen Ivan S tipa nič iz &radaca županom, Daniel Murn iz Gradaca in Anton Švajgar iz Vranović pa svetovalcem.
(V Ledinah pri Idriji) je nagloma umrl 1. maja preČ. gosp. župnik Ivan Bolta, nam znan iz let, ko je kaplanoval v Smihelu pri Novem mesta. Naj v miru počiva!
(Podkovaka loi a.) Skušnje na ljubljanski podkovski šoli se bodo vršile dné SS. in 30. junija 1.1. in sicer 28. junija skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskovali podkovske šole, dne 30. junija
90 icraii.
DOLKWJSKK NOViCK.
éiPT. 10
pft za učence podkOTSke aole iz pođkovstva in ogledovanja klarne živine iu meaa. Kovači, kateri hočejo delati to skušnjo, naj se oglasé pri vodstvu do IB. junija t, 1. Novo áolako leto se začne 1. julija t 1. S poukom v podkovstvu e združen tudi nauk o ogledovanju živine in mesa. Kdor želi vzprejet biti v pod-kovsko iolo, mora se izkazati: L S spričevalom, da 86 je pri kakem kovača izučil za kovaškega pomoćnika ; 2. z domovinskim listom ; 3. s spričevalom svojega župnika ali žui)aDa, da je poštenega vedenja, in 4. da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendije po 60, oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti: 1. ubožni liât, i, spričevalo o poàtenem vedenji, in 3, potrdilo, da so delali že dve leti za kovaške pomočnike. Frtíšuje z le-temi spričevali imajo poslati vsaj do 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Izubijani, âola traja do konca decembra 1897- leta. Kdor dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskiišnje postati kovaški mojster. Nauk v tej áoli je brezplačen, vsak učenec si ima za iolaki čas skrbeti le za živež in stanovanje ter za poti'elne šolske knjige, titanovaiýe dobodo učenci za majhno plačo T Šolski hiši.
(Maatna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu aprila 1897 je 89 strank vložilo U.584 gl. 2 kr., 59 strank vzdignilo 7155 gld, 20 kr.5 toi aj veČ vložilo 4.428 gld. 82 kr.; 16 posojil se je izplačalo 6280 gld.; stanje vlog 370.379 gld. 18Vakr.; denarni promet 36.019 gld. 66 kr.
(Vreme) je letos kakor marsikaj dnuega na
avetu — narobe. Kakov noma april! Tako zgodn,
e bil maicij, kako lep veči-e pomladi ljudje ne pomnijo,
(Ljudsko Štetje.) V prvi polovici letošnjega leta je bilo v političnem okraju Krskem z 53.237 prebivalci 204 porok in 514 rojstev, umrlo pa jih je 402. V prvem mesecu po rojstvu jih je umrlo 38, v prvem letu 90, do petega leta 184. Od 5 do 15 let starih 46, od 15 do 30 let 13, od 30 do 60 let 15, od 50 do 70 let 73, čez 70 let starih je umrlo 61. Za jetiko umrlo jih je 38, na plačnici 18, za dayico 40, na oslovskem kuâlju 24, na osepnicah 24, na vročinski bolezni 5 itd. Ponesrečil se je aamo eden, uboj ali samoumor se ni primeril.
(V Meagešu) so osnovali posojilnico, ki je vže Šestdeseta na Kranjskem,
(Nadškof v Zagrebu) namerava narediti v Palinotičevi ulici veliko poslopje, v katero pride nova katoliška gimnazija in pa deško semenišče. Kedaj dobimo to v Ljubljani?
(Slovenščina v Trstu) se od Italijanov kar uaravnost taji kot deželni jezik. G. profesor pa, ki je vložil slovansko prošnjo in je niso marali sprejeti, se je pritožil na državno sodišče. To je razsodilo, da je slovenski je^ik pripoznan kot deželni jezik, ter da se mora temu pokoriti tudi tižaška mestna občina.
(„Pomladni glasi") posvečeni slovenski mladini 7. zvezek, uredil in založil Evgen Lampe, je prelep dar ljubljanskih bogoslovcev, s katerim bodo razveselili marsikatero nedolžno sree slovenskih otrok. Ku ižico krasé 4 slike. Slovenci, sezite po tej knjižici, ne bode vam žal. Dobits jo v kat, bukvami v Ljubljani, pa tudi pri J, Krajcu v Novem mestu.
(Današnji list) obsega deset strani.
kakoršne smo se veselili letos. — Ali najlepši mesec T letu, cvetoči maj nam nagaja, da je ^oza. Dal nam je par lepih duí — sicer pa dež, burjo in sneg. Na Koroškem in gorenjem Gorenjskem je zapal sneg vže pretekli teden ter učinil neizmerno škodo. 12, t. m, po noči pa e jel razsajati vihar, po burji nam je prinesel mrze dež, po dnevu je naletaval tudi sneg, kateri je pokril vse dolenjske gore pa tudi nižave više proti Ljubljani, Okoli Ljubljane ter vise po Gorenjskem pa je padal kakor ob največjej zimi. Neizmerna je škoda na drevju in zgodnjem žitu, zlasti rž je grozno prizadeta. Vejevje po drevju se lomi, drevesa se pod rajo. Bog varuj, ako se po noči v tem mrazu razjasni, ker že tako je splaval ves up na dobro letino. Posebno bi bilo za nas Dolenjce grozno, kajti viua, ki sedaj sploh dobro kaže, bi nam jeseni najbrž ne bilo treba piti. Da, Trojaci ~ Pankracij, Servacij in Bonifacij so letos res hudi. — Poizvedeli smo podrobneje, da io nekteri kraji s snegom silno udarjeni ; po nekterih dolinah Tirolske dežele je padlo snega za meter visoko, in so po cestah s plugom sneg raz-orali. Ona dolina od Trbiža poleg svetih Viaarij in dalej, ktero tudi naši romarji poznajo, je tudi za meter s snegom pokrita. Po Dolenjskem je manj imdo. V Sodražici je palo snega do 5 cm. Drevje je močno polomnjeno, veliko ptičev, sosebno lastovic, se mrtvih nahaja. Isto tako v Cirknici, nekoliko maiy snega v Planini. V Cirknici in Planini je mej tem časom tudi gromelo. V Višnji Gori je bilo snep do 3 cm. Ta grozni sneg imamo ob času, ko so že vipavske Češnje na trgu. Tndi rudeče jagode smo že v več krajih yideli. Kdo bi bil mogel vrjeti, da je tak prevrat mogoč. Da bi saj s tem bil» vse vremanake sejigode pň kraja. Bog daj t
Riiziie vesti.
*	(Naš presvitli cesar) daroval je v Petro-gradu, ko je konec pretečenega meseca ruskega carj» obiskal, za reveže v Petrogradu 3.000 rabljev, avstr.-ogfrskemu pomožnemu društvu 1.500 rubljev, enakemu društvu v Odesi 500 rubljev, v katol, cerkvene namene 1.000 rubljev in služabnikom v palači, kjer je prebival 2.000 rubljev.
*	(Angležka kraljica Viktorija) ima sedaj 70 živih naelidnikov in sicer 7 sinov in hčera, 33 vnukov in 30 pravnukov.
*	(Najnovejša znajdba.) Iz krompirja znajo sedaj gumbe ali knofe delati. Z nekimi kislinami napravijo krompir silno trd in lep, da ga od slonove kosti ni ločiti. Iz te tvarine bodo delali stvari, ktere smo imeli do sedaj rožene.
*	(Vsako minuto) umre po vsem svetu povprek 88 ljudi. To so učenjaki precej natanko izračunali, da jim je vrjeti.
*	(Nas vrli rojak g. Šustaršič), župnik v Jolijetu v Severni Ameriki je napravil slovensko šolo, k er se vrši vse učenje na podlagi katoliške vere in s ovenwkega jezika. Tacih Šol bi bilo t Združenih državah še mnogo potreba, kajti sicer se bodo slovenski otroci turno vsi potujčili.
*	(Kuga v Indiji.) V Bombaju je zbolelo za to strašno boleznijo do sedaj 10,943, in umrlo pa 9,399 oseb samo v tem mestu. V vsej Indiji pa je zbolelo 22.668 in umrlo 18.361 oseb.
*	(bilna toča) se je vsula dné 4, t. m. po celi pokrajini mej Verono, Mantoyo in Vicenzo. Pobila je seveda vse, kar je bilo na poljih. Ponekod je ležala toča do 10 centimetrov visoko.
*	(Lahi in Italijani) 00 znani, da bo posebno hrabri — kadai- je treba teči. To so pokazali vže
veSkrat pred naSimi Janezi, to lani v Afriki, to prav posebno zadnje dni ua Grsken. Si3, aprila je bila bitka pri Larisi. Najhitreje so bežali laški prostoTOljci, pahnili so ženske na stran in se vrgli v pripravljeni vlak. Ljudstvo je bilo razkačeno in je streljalo na Lahe. Po kftj so pač šli Italijani na Grško?!
* (Prisega in socijalni demokrati.) Eazlični socijalni demokrati v Belgiji so izrekli, ko ao bili izvoljeni v občinske zastope, da nikakor niso vezani po prisegi. Belgijski minister je valed tfga povedal v državnem zboru, da nobenega socijalnega demokrata ne bode potrdil za župana.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu:
Gosp. J Kinsky, svétaik " glii. ; gnapa Gtilia, 6 gld. ; gciip. Iv. Jakše, 1 gld. ; dobrotniki Îe Norega mesta iu Kandija 24 gld.
Dr. Jos. Marinko. Loterijske átevilke,
Gradec 1. maja	59 70 90 10 74
Trat 8.
63 42 32 58 11
Illustrirte GeHOhichte der k. k. Armee In liirer kulturhistorischen Bedeutung vou der IlegrllnilHiig aii bis hente. Oilhert. Anger Wieii 1887. 2 zvezka z krasnimi platnicami. — Das Buch fLir Alle. Letnik 1890. — lllustr. Chronik der Zeit Letnik 18;)2. Un> Afrika. lilustr, tikizzeu voii der Reise Sr. Majeatitt Corvette „Heigrtlftiid" in den Jaliren 1873 - 1875. Te Se nevezane, toda dobro ohranjene knjige iiroila Hakso Petrl6 v Novem mestu.
Dne 19. maja t. I. ob S. uri dopoludne bode v župniš6u v Dobrepoljah
zHianjševalna dražba
o popravi oziroma zgradbi gospodarskih poslopij pri župnisču v Dobrepoljah.
Naćrti in proračun so v župniščn na razpolago in ogled. Vei proraiun znaSa 3899 gld. 13 kr-
Podvzetnik bode moral pri oddaji dala 107o varáčine do dne kolavdacije vložiti.
Dobrepolje, dné 1. maja 1897.
(121)
Andr. Ramovei,
načelnik stari »en emu odseku.
(ošn o nemške in zelene detel e
J	u
oddajal bo na kose 30. t, m. t. j. v nedeljo popoldne ob 3. uri na lici mesta v Družinski vasi (Kerčeli)
(128)
Jjuilto KiirloTšek.
Zaplaz!
Slavnemu občinstvu uradno naznanjam, đa sem prevzel znano
gostilno „pri Sbda-tn" m Zaplazn.
Zagot&vljaje dobro postrežbo z izvrstno pijačo in jedjo, priporoča se domačinom in ptujcem, ktere bodem tudi prenočeval, la obilen obisk
Anton Zabukovec.
{1£3-1)
gostilničar.
Požar, -'ař®
:orelo je Janez Gregoriča
vse imetje, razun tega Ï, tako da mu ni ostalo
Dntó 28. aprila t, 1. po na Drami, občina St. Jerne tudi ena krava in štiri svin druzega kot
pet iieprenkrbljenili otrok.
Prosi toraj milodarov priporočevaje se posebno Častiti duhovščini, katere naj bi prečastiti dekanlji Št. Jernej poslati blagovolili.
Prortii sc pod zelo ugodnimi pogoji
v Gabřijelali pri Moltroiiogu,
ežeč tik okrajne ceste, ktera pelja iz Škocjana, Šmar-ete, Mokronoga, Mirne in Št. Kuprta — na St. Janž, iadeče in Zidani most. Lega zelo ugodna. Hiša pripravljena za atacuuarski obrt, kteri bč je v tej hili že, nad dvajset let ízvráe.vall Posestvo ima rodovitne njive, lepe travnike in lepe gozdel — Proda ae skupno pa tudi na parcele. Posestva je zelo pripravno za trgovce! Več se izvé pri Stanko Pirnatu, c. kr. notarju v Mokronogu.	(127-1)
rlA-fIa	njivah na mest-
JVOSU|cl Utltljt? nem polju je posamezno
ati skup oddati. — Več se izve pri opravniŠtvu t. lista.
Kdor rabi
Portland ali Ronian Cement,
kakor drugo
Y mešano trgoîino spadajoče blago,
temu se priporoča in zagotavlja točno solidno postrežbo
(T2DJ	Jakob Petrovôié.
trgovina z tneřauim blagom v Trebnjem.
Zanesljiv mesar
bi zamogel tudi lep posel imeti z Opatijo (Âbbazio) m Heko. Zglasi naj se oaobno ali pismeno pri Pavel VraneSić-u, posestniku restavracije v Trnovem h. St. 104. Postaja Trnovo, poŠta Ilirska Bistrica. (í3(M)

Slavnemu občinstvu in gospodom gostilničarjem vljudno naznanjam, da dná 17. t. m začuom z izdelovanjem
iV^ sedla-"^odop	|||
in sicer a kemično čisto, tekočo ogljeno kislino in filtrirano studenčnico. — Imel bom vedno pripravljeno, ter jo večjim odjemalcem tudi rad na dom pošiljal.
(104-3)
JoBlp Bergmann»
lekarnar v Kudolfovem.
Otvorjenje nove prcdajalnice!
Slavnemu občinatTii naznanjam tem potom otvorjeuje svoje
J. MURGELJ-nove
prodajalnice v Novem mestu T Masconovi hiši Št. 92 na Vel. trgu.
SlaTneniu obCinstvu prijiorocam uajtop-Ijeje raznovrstno manufakturno, oblačilno ter perilno blago, potem kravat«, razliina volnena in svilnata sita itd,, vse po najnižji ceni.
Obetaje prav prijazno in toĚno postrežbo, ter opozarjajo na popolno frišno blago, sem z najodlionejlim spoštovanjem
(113-3)
J. Murgelj.
Lahka kočija
/aloga nepremoëljÎTÎh plaht
za vozove, ter na meter za pokrivanje komatov
kakor tndi
nagrobnih rencev
z napisi, vsakovrstnega
manufakturnega blaga
iu
ii-reOaili ©tsTQjQ^r
priporoča po najnižjih cenah
Josip Ogorentz v Radolfovem.
• Naznanilo. e
^ Slavnemu obiiinstvu uljudno naznanjam, da imam od visoke c, kr. deželne vlade
koncesijo za oskrbljevanje pogrebov, napravo na mrtvaški oder
ter pri tem potrebna dekoracijska in tapeci-rarska dela. Prtskrbim popolno vsř, da se žalostnim zaostalim ni treba s to skrbjo muiiti. Vse to po dogovoru in po različnih cenah.
Spoštovanjem	?
Adolf Plapper J
t) JToťom mestu.
mm^mmmmmmmmmmm^m
za ednega konja, prav dobro obránjena, je takoj ceno ua prodaj.
Anton Medved, Nmm mesto,
ega
Murbodner pasme, 8 mesecev starega, katerega niati je dobila pri zadnji razitavi tukaj prvi premiji, proda po primerni ceni
Friderik Skušek,
(125—1)	trgovec y Metliki.
V"
HiSo T Znžemberkn St. 35
brez zemljišča ali ž njim, proda pod prav ugodnimi plačilnimi pogoji
(122-1)	iTllll JcrŘO.
Pri flrajščini Ruprčvrh je par vprežnih konj, prav močnih fn hrez napak za prodati. lîavuo tam se tudi proda
36 mladih praSiëkov,
jorkširakega i»leiiiena.	(lai;)
lahko takoj stopi v delo pri A, K. v Metliki st. 56.
na Dolenjskem.	(124-1)
Dobro belo in crno vino ter cend seno in slama
je na prodaj v grajščini na Srebrnôali (na Marofu.)
Ravno tam se sprejme tudi (114-2)
za poňiljrtuje pripnivču deček.
godna prilika za vinogradnike!
Podpisana podružnica nudi (72- 5)
Peronospera brizgalnice
z lesenim kotlom in zrakotlakom po 15 gld. franko Zagreb.
Vs6 potrebščine za ognjegasee,
brizgalnice, pase, čelade, obleke itd. po najnižji ceni ná obroKe.
Podružnica R, A. Smekal, Zagreb.