Stanarina učiteljic poročenih z neučitelji V našem strokovnem listu od 26. jan. 1.1. pod naslovom »Učit. stanovanja in stanarina« se pledira izlključno za to, da od učiteljev zakoncev oba prejemata stanarino. Tu je govor samo o učiteljih - zakoncih, o zakonskem učit. paru; ne omeni pa usode učiteljic, poročenih z drž. uradniki, drž, umirovljenci in drugimi, ki so izven učit. stanu. Res je naprosil izvršni odbor v svoji spomenici g. ministra prosvete, naj se na noben način s fin. zakonom za 1. 1933./34. ne izmenja § 84. zak. o narodnih šolah. Edino pravično je — piše nadalje omcnjeni članek —, da prejema poročena učiteljica svojo stanarino, ako njen mož ne uživa stanovanja in kuriva v naravi. Ta pasus »ako njen mož ne uživa stanovanja in kuriva v naravi«, bi se mogel, če ga ad litteram vzamemo, nanašati tudi na tiste poročene učiteljice, katerih možje niso učitelji. Saj tudi ti ne uživajo stanovanja in ikuriva v naravi. Paragrafi sc dajo tam, ikjer jim tekst nima jasnega, odločnega akcenta, različno tolmačiti, in kaj rado na škodo onega, kateri bi moral, da nekaj prejme. Zato sem trdno prepričana, da se bo tudi § 84. interpretiral na škodo nas, ki smo poročene z neučitelji in prihajamo do neprijetne ugotovitve, da se je v spomenici izvršnega odbora prezrlo vprašanje učiteljic, poročenih z neučitelji. Ta zelo neprijetna ugotovitev mi daje povod, da podam v interesu prizadetih učiteljic nekoliko refleksij. Zal mi je, da se v tem pogledu nihče nas ni domislil. Izgleda, kot da me sploh ne bi bile članice onega stanu, katcri je, Ikot čitamo v izvodu »Narodne prosvete«, steber države. Neorijetno pogrešamo, da se ne namerava tudi nam dati možnost, da se tudi me »nemoteno in z vso svojo voljo posvetimo poklicu«. Bi-li bil morda finančni efekt, ki bi se na naš račun dosegel v občinskih proračunih, odločilen za stanje občinskih blagajn? Mislim, da ne, ker v nobenem kraju ne predstavljamo tako veliko število. Resnica je le ta, da ta »obremenitev ne bi bila za nobeno občino tako usodna, dočim bi stanarina, vzeta nam z neučitclji poročenim učiteljicam, bila za nas občutljiva materialna izguba. To bi tudi pomenilo neenalko honoriranje za enake dolžnosti. Tudi me ne živimo samo od besede božje. Tudi nas so zadele vse dosedanje redukcije prejemkov in sedaj nam preti odvzetje naše stanarine. Odveč je omeniti, da niti naši možje, katerim je redukcija tudi parkrat potrkala na vrata, ne prejemajo bajeslovnih gaž generalnih direktorjev. Kar prejemajo oni, je rekompenzacija za njihovo delo. Kar se tiče našega stanu, vemo vsi, da naš gmotni položaj ni tak, da bi mogli brez škode utrpeti tudi najmanjše zmanjšanje prejemkov. Jaz bom n. pr. 1. aprila 1933. dobila, ako se mi vzame še stanarina —, 650 Din manj plače, nego sem je imela pred 2 letoma. To torej naj je moj in mnogih drugih tovarišic napredek v honorarju za delo! Pri neki svečanosti je poudaril bivši minister prosvete g. B. Malksimovič, da je učiteljstvo apostolski kor države. Tudi me, z neučitelji poročene, smo članice tega apostolskega kora. Zato naj se tudi nam da možnost, da moremo nemoteno in z vso svojo voljo vršiti svojo apostolsko misijo. Samo želimo, da nas v omenjeni pogibelji ne pozabijo oni, ki so poklicani, da zastopajo interese celokupnega učiteljstva, torej tudi interese nas, z neučitelji poročenih. Prvi april je že pred vrati, zato naj se pravočasno napravijo potrebni koraki, ker: Roma deliberante, Saguntum periit. I. K. B.