Eazne stvari. Iz domačih krajev. Odlikovanje. Namestaiski aretovalec ia vodja c. kr. glavaratva v Mariboru grof Attemsje dobil vitežki križ Fraac Jožefovega reda. Osebne vesti. Davkar v Maraberga g. Fraac Bartaaek je prestavljea v Maraa. — G. J. Zidaasek je dovrail kmetijako viaoko šolo. — G. dr. Radoslav K u a e j v Celovcu, ki je bil aedavao imeaovaa c. kr. sodaim adjaaktom za Črnomelj, a oatal za aedoločea čaa ae pri c. kr. deželaem aodišču celovakem, je aedaj defiaitivao prideljea tajaiatvu c. kr. aadaodisča v Gradca. S pošte. Poatai praktikaat g. Jožef Čeraelč je prestavljea aa lastao proaajo iz Gradca v Maribor. — S 1. avgustora se opaati postai pot med Št. Jarijera ob Taboru ia Kapelo ia se zato upelje vozaa poata s sledečim vozaim redom: ob 10. ari 25 miaut iz Št. Jarija ob Tabora, v Kapelo pride ob 10 uri 45 miaut, aazaj se odpelje iz Eapele ob 10. ari 55 miaat, dohod v Št. Jurij ob Tabora ob 11. ari 15 miaat. Mariborske novice. V poaedeljek, dae 24. t. m. zjatraj je amrl oficijal jažae železaice ia vodja v takajaeaji tovarai g. Jaaez Friedaa v 50. leta. — Mariborski Nemci so vai iz sebe od veaelja, ker dobijo v Maribor nemškega aotarja. — Na mariborski gimaaziji je bilo miaolo šolsko leto 502 učeacev. Od teh je bilo 342 Sloveacev ia 160 Nemcev. — Mariboraki raeatai avet je nastavil za uradaega vodjo aekega dr. Schiaerja iz Gradca. Mož seveda ae zaa aid aloveaski. — V Maribora ima sedaj cirkaa Lipot predstave, ki ao jako dobro obiskane. V petek začne cirkaa s predatavami v Celju. — Trgovec Jožef Pihler aa glavaem trga je dobil zaradi tega, ker je priael vsled lastae krivde v koakurz, deaet meacev zapora. — Na deželni sadjarski in vinarrki šoli v Mariboru bo dae 11. avgasta ob 9. ari dopoldne sklep sole. Na mariborskem ženskem učiteljišcu (v zavoda šolakih gester) ae je od 17. do 21. julija vrail zrelostai astai izpit. Udeleževalo se ga je vseh 30 učeak četrtega leta, izmed teh jih je napravilo zreloatai izpit z odliko pet, vae drage pa 8 povoljaim uapehom. Nemški napisi na c. kr. uradih v Mariboru. Kadar ae gre za to, kratiti aam Sloveacem jedaakopravaoat, so aasi nradi vedao aa prvem meBtu, čeravao 80 ravao oai poklicaai čuvati pravice aarodov. V Maribora se je ta mesec uataaovil glavai colaiaaki arad, aapia ima aamoaemški, c. kr. fiaaačao okrožno ravaateljstvo si je omislilo aovo tablo s aamoaemakim aapisora. TukajŠBJi fiaaBČai oddelek ia fiaaačao koatrolao vodstvo ima tudi samoBemške aapise. Ceravao 80 ti uradi večiaoma za aloveaske atraake, saj je mariboraki okraj razua par izdajie popolaoma sloveaski, veadar si drzaejo ti uradi aapraviti samoaemake aapi8e. Claa XIX oaaovaega zakoaa ti uradi a tera aaravaoat zasnoehajejo. Pozivljamo torej političaa draštva ia aaše sloveaske pos'aace, da tem gospodom raalo ohladijo ajih nemake glave ia jib poačijo o avstrijskih zakonib. Kako nas blatijo nemški listi. V Ljabaem aa Gorajem Štajerskem ao ae miaolo nedeljo, dae 23. t. mes. stepli nemški ia sloveaski delavci. Pri tem je bil ubit ea Nemec ia ea Sloveaec. Tepež je aaatal vsled tega, ker so Nemci Slovence začeli psovati s sloveaski psi, alovenske sviaje itd. To prriliko so porabili aemški listi, da grdo paovajo cel sloveaaki aarod. Z lažjo ia zavijaajem pripisajejo vzrok prepira Sloveacem ter hujakajo proti ajim aemške delavce. Tako delajo ti ljudje, ki se vedno ia povsod hliaijo velike prijatelje Sloveacev ia katere vedao hvali Bštajerc". Mi bi jim naj bili aeveda pomožai hlapci, ODi bi pa po aaa adrihali v svojih nesramnih čaaopisih ia aaa blatili pred vsem svetom! Učiteljska služba. Sloveaski ačitelji se opozarjajo aa razpis učiteljske slažbe s progtim staaovaajem ia kurjavo pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Učitelj-orgaaist dobi ob jednem tudi orgljarako alažbo, ki ateje aa leto aajmaaj okroglih 300 K. Vseslovenski dijaški shod y Ljubljani. Slovenski viaokošolec aam piše: Na Duaaju so govorili zaatopaiki vaeh treh akademičaih draštev tudi o tem, ali ae bi kazalo v letošajih počitaicah prirediti vaesloveBaki dijaaki shod v Ljabljaai. Izrekli so se proti temu jb sklenili, aaj se ahod vrši prihodaje leto o veliki aoči. "Navajali ao ae tadi za to razlogi, ki se pa dajo ovreči. Sloveasko vseačiliško vprasaaje je tako važaa točka v Bašem kalturaem programa, da se ji morajo akloaiti vsi 8traakar8ki aameai posamezaib draatev. Ib zato z maaifestacijo za aloveasko vseučiliače ae amemo odlasati. E d i a o p r imerea ča8 za slovenski dijaski ahodbibilletosnadan odkritja Prešeraovega spomeaika v Ljabljaai. Tovariši akademiki ia abitarieatje, delajte na to, da ae ureaaiči ta misel! Shod odposlancev slovenskih katoliških delavskih društev na Spodnjem Štajerskem in Koroškem se bo vršil v aedeljo, dae 13. avgasta v Narodaem domu v Maribora. Shod bo velike važaoati, ker bo pretresaval vladao predlogo o zavarovaaja delavcev za ataroat ia oaemogloat, aklepal o reaolacijah ia o a8taaovitvi aovega atrokovaega delavakega časopisa. Vabila se že razpoailjajo ia prosimo vaa oaa katoliška delavska drustva, ki bi morda pomotoma ae dobila vabila, da to, kakor tadi priglas adeiežitve, takoj aazaaaijo pod naslovom: I. N. Goatiačar, Cirilova tiakaraa, Maribor. Opozarjamo tadi naaa aloveaaka izobraževalaa draatva, ki so v bližiai mest ali tovarn, da se shoda udeleže, ker bo ta ahod tadi za aje velike važaosti ia jih tadi proaimo, da bvojo udeležbo takoj priglasijo. Umrl je v Gradcu g. Jožef H o r v a t, postni uradaik v 70. leta. Služil je pri vojakih 17 let, pri poati 23 let. Dolgoletaema aašemu aaročaika bodi zeraljica labka! — V Maribora je amrl dae 21. t. m. gosp. Jožef C e i 1 h o f e r , učitelj iz Poljčaa. Od sodnije. Alojzij Škorc, kovač v Sodiacib, je dae 3 maja t. 1. sunil Nežo Eosi tako močao, da je padla aa tla, ia je dobila težke poakodbe. Pri obravnavi dae 20. t. m. je bil zato obsojea aa ae8t tedaov zapora. — Zaradi težke telesae poskodbe ia dragih prestopkov ao dobili: Fraac T e r g o 1 a tri mesece ječe, Frid. L a 6 e a tri in Leop. M e s k o dva meseca. Vsi trije ao doma v Desajaku. — Mizar Jožef Horvat iz Trgoviča je dae 15. maja kadil v mizaraki delavaici Ferd. Grazerja v Ormoža smodko, vsled eeaar je v omeajeai delavaici aa8tal ogeaj. Ob,3ojea je bil aa tri mesece ječe. — Kljačavaičarski pomočaik Alojzij M a a t e a je svojega očeta tepel s krožaikom po glavi ter ga lahko poakodoval. Dobil je štiri mesece ječe. — Zaradi aearavaosti je bil obaojea Fraac Pav a 1 e c aa eao leto težke ječe. Št. Peter pri Mariboru. V Dravi je utoail dae 24. t- m. dopoldae ob 9. ari šestiatridesetletai faat Peter F e r 1 i a c. Jareninske novice. Letiaa kljub temu, da je lani toča vse pobila, zelo lepo kaže. Tudi viaogradi aiso preslabi. Zelo pač že aastopa peroaospera. — Griža v Jeleačah ia v Gačniku se ai poaehala. Umrlo je zopet dvoje otrok. Lotila se je tadi že odraslih. — Bog ve, ali airaa aobeaih boljsih dopiaaikov BMarbargercaa, ko aašega jareaiaakega. Ta aamreč ae ve druzega, ko aa lažajiv ia aearamea aačia oaebe zabrbtao aapadati. Zahrbtao aapadati oaebe, to delajo le barabe in Ijudje aajaižje vrate. Liati, ki priaašajo aame take osebae aapade, se tadi vsakemu stadijo. Kolikor smo zvedeli, preskrbita te dopiae v BMarbargerco" dva zloglasaa aemčuraka pijaaca, ki veliko po goatilaah okoli vohata. Nekateri posiliaemei, ki imajo veadar aekaj poateaja v aebi, ao skleaili opustiti protestaatovsko BMarbargerco". Pesnica pri Mariboru. Blizu kolodvora je prialo do prepira med železaiskima delavcema Ferdiaaad Rossraaaaora ia Tomažera Habalerecaom zaradi aeke lopate. V prepiru je zadaji prvemu vrgel kamea v glavo. Roaamaaaa je to razjezilo, da je pograbil lopato ia adaril z ajo Habalarecsa, da ae je zgradil mrtev aa tla. Roaamaaa 86 je sam javil sodaiji. Ptujske novice. Pri izkopavaaju gromoza v briba za aemako hraailaico je podsalo delavca Jožefa Šalamua iz Nove vasi. Zlomilo ma je obe nogi aad koleaom. — V zadaji nMarbargarci" vprašajo Ptajčaai prav poaižao, zakaj se ae škropi po alicah, da se zabraai strasea prah. To poaižao vprašaaje je podobao paaji pokoračiai! Ali Ptujčaai ae vedo, da meataa aprava nima deaarja za take atvari Oaa mora žrtvovati tisočake za ohraaitev aematva aa Spodajem Štajerskem, za zidaaje Studeateabeima, Medheabeima, aemske pripravaice itd. če ae meatai zastop s tako vzviaeao aalogo ba?i, pa aaj istočasao misli tadi aa prah! To je aemogoče! Mestai zastop ai miali, da smo le Nemci, če tadi v prahu! — Iz Ptuja se se poroča, da je utoaila v Dravi aeka Aaa K i k 1. V aedeljo je v vojaaki plavalai soli utoail pijoair Simoa Brataša iz Kostrivaice. Sy. Jakob v Slov. gor. Stekel pea, ki 8e je pred eaim raesecem aa razaih mestib prikazal, ugrizail je pri dveb posestaikih v Spodajem dolu sviaje kakor tudi mačke. Ker ae vgrizajeae sviaje aiso takoj odstraaile, prikazala ae je pri ajih aedaj stekliaa; miaali tedea je vgrizaila stekla sviaja hčerko velepose8taika Krambergerja, katera je raorala vsled pridobljeae raae takoj aa Daaaj v zavod za zdravljeaje stekliae. Iz ljutoaierskega okraja. Bakvaraa Duboia prodaja vražarske kajižice BSeaje blažeae Dievice Marie". Svarimo ljudi pred to sleparijo, da aaj ae trosijo viaarjev za take reči, ki so škodljive, ker so prazaoverae ia BekrščaBske. Ljutomer. Dvakrat aas je oklestila huda toča. Zgoniji del žapaije je pobila dae 14. t. ra. opoldae, spodaji del, oaobito trg ia okolico, pa je adarila v soboto, dae 22. t. m. ob tričetrt aa 5 popolaoma. V gorici ia aa ajivi je aeizmeraa akoda. Okrajni zastop ljutomerski bo vobl v prihodaji pleaarai seji zaatopaike v okrajai šolski svet. Ta važaa zadeva ^ahteva, da pridejo vsi člaai k pleaarai seji ia da kot edea mož volijo od Sloveacev predlagaae može! Ogenj. V Curaovca, občiaa Sromlje, je ogeaj uaičil dae 15. t. m. hiso posestaika Dusiča. Goreti je začelo okoli 5. ure zjatraj. Na pomoč prihitelim soaedom ae je po8rečilo obraaiti goapodarako poslopje. Zreče pri Konjicah. Miaolo soboto popoldae razaajala je bnda toča. Ledeai Borehi" so rastliae aaičevali maloae akoz pol ure, t. j. poročevalec je imel pred aeboj aro ia opazoval, da je skoz 15 miaut padala toča aaha brez dežja, v sledečih petero mimatah pol toče, pol dež, potem je skoz pet raiaat poaehavala toča in pustila proator samo dežju. Nesrečoaoaao aeurje je med oatalim zmlatilo po BJivah še le dozorevajoče žito, letos bogato obložeai trs je poškodovaa za več let. Izmed drevja ao sadje obetale samo bruake ia alive ia orebi, a te je sedaj oklestila neusmiljena toča. Barja je začela akodo delati po Keblja, aadaljevala jo po Slakovi pri Oplotaici, aajhajše razsajala je po Zrečah poaebao po okolicah Dobrava ia Jamaik, avoje potovaaje je akleaila z aesrečo po bližajem Oaredka ia aoaedfljih Straaicah. Velika nevarnost preti Vojniku tako taniajo aemski liati. Sloveaci ai aamreč hočejo postaviti Narodai dom. To aaše aemčurje grozao jezi. Kakcir gadi aikajo ia ae pačijo, da bi zabraaili to stavbo. Toda mi se samo posmehajemo ajihovi BeamBi jezi. Slovaa gre aa daa! Okrajni zastop šmarje je v svoji seji dae 20. t. m. v okrajai šolaki svet Šmarje za dobo 6 let zopet izvolil svojega Bačelaika dr. Joa. Georga, Bjegovega aamestaika Fraa Ferliaca ter ada dr. J. Rakeža iu Igaacij Gotschera, medtem ko je bil prvič izvoljea Jakob ZdolSek (Šac), velepoaestBik v Okrogu. V tej seji ae je brez ugovora aa predlog revizorjev odobril letni račaazal904; podelila se je alažba okrajae babice aajboljai proailki; aaročilo se je okrajaemu odbora, da po zvedeaca da aapraviti proračaa glede prevzetja aedaaje obiiiBake ceate GrobelfloLočaica-Brezje kot okrajaa ceata II. razreda, kakor se je tudi skleailo deželai odbor prositi. aaj ae aloveaaka kmetijska sola aapravi v Št. Jurju ob jažai železaici. Občiai Žuaem ia Zibika ae je podelila zaataa podpora za vzdržavaaje občiaskih ceat, a sloveBsko gasilao drastTO Šmarje je dobilo podporo 400 K. Izmed aačelaikovih poročil je poaebao omeaiti, da se je letos potom c. kr kmetijake drnžbe kupilo 8 čiatokrvaib bikov mureke paarae, ki so se potem po dražbi zaBesljivira bikorejcem prodali. Nad 20 let že šmarski okr. zastop z Bakapom bikov živiaorejo poapešaje ia sme poaoaea biti z vapehom, veadar toliko bikov kakor letoa, se ai aobeao leto kapil. Sv. Jurij ob južni železnici. Mala, a lepa veselica se je vrsila zadajo aedeljo v Baai fari, aa lepem zpodoviasko važaem griču okolice Podgrad. Krasaa trobojaiea ia pokaaje topičev je aazaaajalo po celi fari, da se ta vrši dvaaajstletaica, od kar sejevsadila aa tem prijazaem griča a kraaaim razgledom aova lipa ia aestaajstletaica, odkar so mladeaiči podgrajake okolice pod prejaajo staro lipo prisegali ohraaiti vedao verske ia aarodae svetiaje. Slavlje "po dvaaajatih letih aavdušilo je može ia faate, da ao v aavdaaeaib besedab poaavljali, da so še bolj kakor prej pripravljeai vedao ia pri vaaki priložaosti biti zveati aaroda ia veri. Prireditelj veselice, aavdušea ia vzorea kmet Koželj pozdravd vae s poaebaim veaeljem tadi zastopaike z drugih okrajev. Govoraiki vaeh vrst atriajali ao ae v tem, da je posebao v zdaJBaem čaau potrebao, poataviti se v braa Baaprotaikom vere ia Barodaosti. Lepo je bilo videti, ko je aastopila mladeaka 8 pre- krasaim šopkom cvetlic v roki, sestavljeDim v aarodaih barvah ia zatrjevala, da tadi mladenke ae raarajo zaogtajati za mladeaiči ia možmi v narodni Bavdašeaoati. Skleailo ae je pri tej priložaoati pobirati radovoljae doaeake za družbo 8v. Cirila in Metoda. Navzoče Ijudstvo je bilo giajeao od plemeaitega dejanja slačajao aavzočega Nemca-Duaajčaaa, ki je s prispevkom za šolsko dražbo pokazal avojo pravicoljubaost. Nabrala se je lepa svota. Pevaaje aarodaih peami je zaključilo lepo spomiaCico. Ako bo po vseh krajib 8loveaskega ozemlja kmečko Ijadstvo tako aavdaseao za vero ia aarodaoat, ae aam ai treba bati propada. Prememba pri armadi. Pri čaatnikih v Gradcu ao vpeljali aove plaače, kakor jih imajo tudi aenaaki častaiki. Pri paradi bodo ie v rabi dosedanji plaači, pač pa morajo že pri sedanjih vajah rabiti nove. Splob bodo premenili vao, doslej precej aepraktičao vojaško obleko in oprerao. Vojaški kapelaiki dobe me8to arebraega traka okoli kape zlatega. Polkovae godbe aameravajo odpraviti ia uveati divizijake štabae godbe. Vojaaki kapelaiki, ki so bili sedaj le aaatavljeai od čaataiškega zbora, poataaejo vojaški uradaiki. Imeaovali bodo tudi vojaakega gcdbiaega ravnatelja, ki bo v osmem čiaovaem razredu ia prideljaa vojaema miaistrstvu. BBegutterjeva po Slomšeku poslovenjeaa maša" ia 30 aapevov k ruašai pesmi ,Pred Bogom poklekaimo" se dobe pri Valeatiaa Stolzerja, šolovodju v p. v Gradca, Uagergasae 19. Ceaa: maaaa partitara 1*20 K zvezek aapevov 1*77 K. Cerkvene stvari. Iz Dramelj. Pretečeao aedeljo amo obhajali tukaj lepo aedeljo ali patrociaam sv. Marije Magdaleae. Sloveaaoat je povečalo aovo baadero, katero so tukajaai pridai faati napravili, seveda s pomočjo tudi dragih dobrih src. Baadero krasita podobi av. Magdaleae ia sv. Mibaela. Blagoslovili so je domač goapod žapaik v aavzočaosti domačega g. kaplaaa ia dveb soaedaih župaikov. Ljudstva 86 je obilao adeležilo te izvaaredae, lepe slovesaosti. Izdelovateljico baadere, gospo Aao Hofbauer iz Ljabljaae priporočamo cerkveaim pred8tojaištvom. Tudi cerkev je od zaaaj dobila drago lice, ker je vse aa aovo obeljeao. Dramlje res aapredajejo! Vaem dobrotaikom bodi aa tem meata izrečeaa arčaa zabvala! Društvena poročila. Izlet v Hoče priredi v aedeljo, dae 6. avgaata BBralao ia pevsko draštvo Maribor" v gostilao g. Gselmaaa, kjer bo priredilo veselico z godbo, petjem ia dragimi zabavami. V to svrho se vrše pevske vaje vsako aredo ia petek. Za obilao udeležbo iz raesta ia dežele proai odbor. Posebaa vabila se ae bodo razpošiljala. Izlet ae aeveda vrsi le ob Jepem vremeau. Izletaiki gredo labko pes, ali 8e pa peljejo ob pol 3. uri z mešanim vlakom. Ljntomerska kmetijska podružnica sklicuje aa daa 30. t. m. ob pol 9. ari predpoldae (po raai masi) zborovaaje v goatilaiako dvoraao g. Kukovca pri kolodvora v Ljutoraera, pri katerem bo deželai potoval. učitelj g. I. Bele irael strokovao poačai govor. Podražničao vodstvo vabi vse ade iz celega okraja ia pa tadi neude k tema poučneruu predavaaja, pri kateri priliki 86 bo porazdelilo med taai aavzoče precejšae število poučaib kajig brezplačao. Ciril-Metodova slavnost benediške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda ae je tako sijajao izvrsila zadajo aeaeljo, da ae take slavaosti aiarao takaj doživeli. Vae točke vzporeda ao se reaile v popobio zadovoljaost adeležeacev, ki so zastopali več kot polovico Slov. goric. Poaebao je dopadla rea gaaljiva Marijiaa igra BNa srcu Marijiaem", za katero predatavo je bilo prodaaih 300 vatopaic. Dobodki alavaosti in aarodne veselice preaegajo 200 K. To je gotovo aijajea uapeh! Obairaeje poročamo prihodajič. Igra »Na Srca Marijiaem" se v aedeljo, dae 30. julija poaovi. Domačiai ia sosedje, pridite, vredao je, da se potrudite k predstavi! Ciril-Metodova slavnost pri Sv. Juriju V Slov. gor. Pri aajlepaera vremeau 8e je vrsila v aedeljo. dae 16. julija „CirilMetodova" alavaost, katero je priredilo aaae bralno drustvo BEdiaosta. Sv. Jurij se ai imel take prireditve. Zato pa je bilo tudi ogromao ljudstva, ae samo domačega, arapak prišli so tudi ceajeai goati, prijatelji ia zaaaci od blizu ia daleč. Poča8tili ao aaa Mariborčaai, v velikem števila so bili zaatopaui Leaarčaai. Radovali smo ae s prijatelji od Sv. Jakoba, Sv. Beaedikta, Sv. Ruperta, Sv. Petra pri Mariboru, Sv. Petra pri Radgoai. Prihite\ je pevaki zbor od Sv. Jarija ob Ščavaiei. Da celo iz daljaega Laskega ao privabili goate Sloveaske gorice. Umevao je torej, da ao bili sicer obairai proatori docela premali. Pozdravil je goste aavdu8eao ifl iakreao druatveai predaedaik g. Roakar. Slavaostai govor g. učitelja Železnika pa jo bil zelo zaaimiv ia poačea. Sezaaail aaa je z zgodoviao slovaaakega kreaa. Že atari Slovaai ao zažigali kreaove aa čast b' govom. V tarakih vojakah ao plamteli kresovi ia aazaaajali preatrašeaim Sloveacem, da je Turčia v deželi. Sv. Cirila ia Metoda pa zažigajo Sloveaci kreaove v radostea apomia, da ata ravao ta dva moža Slovaaom prižgala lač sv. vere ia aarodae izobrazbe. V sloveaakem jeziku sta jim ozaaajevala 87. vero, sta jira spisovala kajige ia jih ačila v vsera potrebaim. Zaslug, ki ata si jih pridobila av. Ciril ia Metod za Sloveace, ai mogoče aataako pojmiti, ampak jih moramo le hvaležao občudovati. Željan smo pričakovali aastopa naših igralk v lepi igri: BLurška paatirica". Skrivnostao aekako aam je bilo pri arca, ko so aastopili aagelčki v razaobarveaih, bajaih oblačilcih ia apet izgiaili, predao je aastopila Bernardka s svojo materjo. Vsakdo je ved videl ia slisal, kakor je pričakoval od priprostih kmečkih mladeak. Občudovali smo gibčaost in apretaost ajibovega aastopa, ki je bil mil ia prisrčea zlaati pri alepi Otiliji ia ajeai aeatri Zofki, zapovedovalea ia odločea pri grofinji Eleoaori, pola aamiljeaja do aearečae airote pri Mini, domači učiteljici, radovedea ia klepetavea pri Barbi ia Jeri ter aamozaveetea pri mestai žapaaji. Priarčao je bilo petje slepe Tilke v aprematva aageljev ia gaaljiv je bil aastop romaric v zadajem dejaaja. Bengaličaa lač je pa povzdigovala krasoto dotičaih prizorov. Četadi amo ae kuhali v aezaoaai vročiai, do koaca smo vztrajali. Potem pa, Bhej, vea aa daa, ven aa plan", kjer ae je razvilo prav zabavao življeaje, kjer je bil pravi lov Ba srečo. Vaak je hotel biti Brečea. ZaBimivi dobitki so vzbujali priarčao zabavo. Obeaem so ae razlegale roile pesraice, s katerimi so aas razveaeljevali moški gla8ovi od Sv. Leaarta ia zlasti mešafli pevski zbor od Sv. Jnrija ob Ščavaici, kakor tudi domači. Vmes se je povedala marsikatera aavdaaevalaa ia koristna beseda, da bi le tudi se ureaaičevala dejansko. Tako se je vraila aaaa slavaoat. Hvala vam, vsem gostom, prijateljem ia znaacem, ki ate prišli od bliza ia daleč. — V Bedeljo, dae 23. jalija ae je igra BLuraka pastirica" poBHvljala z istim aapebom ia še fiaejao apretBoatjo. Dol na Stajerskem. Kdor je pred leti pozaal aaše razmere, ta pač z žalostaim arcera dandanes gleda poraz dolake aapredaosti. S trudora ia težavami so vrli, aepozabai rodoljabi orali celiao ter zasejali aerae znanosti ia narodae omike. Ljadstvo ao zbirali t draštva ter mu preakrbeli potrebaega berila različae vaebiae, tako, da ae dolsko bralao draatvo lahko utavi po vsebini kajig ia različaega berila v prvo vrato sloveaakih bralaih draštev. Pred par leti ae je tudi ustaBovilo gasilflo draštvo, ki je aekaj čaaa lepo aapredovalo toda valed aereda, ki je zavladal, 8e je angibalo zdaj aa eao, zdaj Ba drugo straa-dokler ni padlo. Ia eaaka oaoda bo zadela prej ali slej tudi bralBo draatvo, ako ae aedaaje žaloatae razmere ae apremenijo. Vpraaam vaa, voditelje, ki atojite aa krmilu aarodae proavete ia oraike, kako vam je pri arca, ko gledate žalostea poraz s tolikim trudom ia žrtvami ustaaovljeaega podjetja? Ali vam veat aičeaar ae odita? Gotovo! Primite krepko za vealo, dokler ae ai prepozao, ia Ble aaprej, le aaprej, dokler je ae vetra kej"! — Rodoljab. Gospodarske stvari. Viaogradaiki! Valed preobilega dežja preteklega meseca razvijajo se trtae bolezai tako aeaavadao hado, da aam prete naše lepe, zeleae vinske gorice tekom kratkega časa spremeaiti v rujave pasče. V prvi vrati je to bolezea, ki jo imeaujemo peroaoapora ali atrnpeaa roaa, katera je letoa zelo raao aaatopila. Škropili ste sicer pravilao ia zgodaj, a vedai dež je galico kmala spral ia kdor ai porabil prvega lepega dae za drago akropljeaje, ta aajde povaod to bolezea v svojem vinograda ae aamo aa listju, ampak tudi že aa grozdja. List postaae aa zgoraji straai rajav, aa apodaji straai ae pokažejo bele lise, to ao trosi ali seme te bolezai. Grozd postane ali rujav, ali usnjat, ali dobi plave lise od pecba doli, v obeh slnčajib se pa kmala posusi. Ker ae koreaiaa ^livice, ki povzroča opisaao bolezea, aahaja v aotraajih delib lista, oziroma grozda, kamor ae morerao galice spraviti, obvaruje ista le zdrav liat ali grozd pred razvojem bolezai, aapadea list pa ae more več reaiti. Da pa obvarajemo vsaj še aedaj zdravo liatje ia grozdje, ali pa ae se razvijajoče listje pred bolezaijo, treba aam je takoj skropiti. Pastite torej vaako drago delo v gospodarstvu ia poakropite aajprvo trte, ker ai mogoče, da bi v gospodaratvo pri kakem dragem pridelka v teka aekaj ar trpeli toliko škodo, kakor v vinograda vsled peroaogpore. Za skropljeaje vzemite 1 do 1 ia pol kg modre galice aa 100 litrov vode ia pnmeaite približao za pol kg več agaaeaega apaa, kakor ate veli galice v to raztopliao. Ne skropite v roai, pa tudi ne v badi vročiai. Glejte pa, da tudi grozdje dobro poškropite! Škropljeaje je čez kakih 14 dai do 3 tedae zopet poaoviti. Komar je bolezea tmičila prvotae liste, ta aaj puati iz zapiraic (zaliataikov) po ea do dva lieta rasti, drage pa aaj odreže. Ti listi bodo aameatovali prvotae trtae liste ia treba jih je torej dobro in večkrat škropiti, da vaaj te obvarajemo pred bolezaijo. Na trti brez listja ae more ae grozdje, ae les dozoreti, škoda je torej velika! Druga bolezea, ki letos zelo skodi, je pa plesaoba aa grozja. Grozdje izgleda ko z moko potreaeao, pozaeje ae razpoka ia saši. Proti tej bolezai je treba aa fiao žveplati v lepem, gorkem vremeau. Ako večkrat žveplamo, obvarajemo lahko že napadeno grozdje pred bolezaijo, kajti koroBiBica glavice te bolezai se nabaja aa povraja jagod, vsled čeaar jo lahko z žveplom ae takrat aaičirao, ako takoj žveplamo, kadar ae je razvila. — Bohualav Skalicky, c. kr. viaaraki Badzoraik v Novem raestu. Nova cerkev pri Ptuju. V aedeljo, dae 9. t. m. so imeli takajšfli prebivalci prav agodao priliko razširiti potrebae zaaaosti o zelo važai kmetijski gtroki, o živiBoreji. Prišel je aamreč omeajeai daa serakaj prvikrat potovalai učitelj gosp. J e 1 o v i e k predavat o umfli živiaoreji. Dokaj lepo stevilo zbraaih ukaželjnih poslasalcev obojega spola poalaaalo je g. predavatelja z aehliBJeao pazljivostjo ia vidflim zaaimaajem. G. Jelovaek je pred vaem povdarjal, da se je treba poaeatflikom združiti, če hočejo v živiaoreji aspeŠBO aapredovati. Posamezae zadrage aaj si aato omialijo plemeajake v kraja, kjer aajbolj aspeva pasma, aajsibo govedo ali avinje. Pri pleraeaaki živiai aaj ae gleda oaobito, da je za pripaačaaje dovolj stara t. j. da je dobila ozir. meajala predaa dva zoba. S plemeBsko živiao je treba lepo ravaati, da ae poataae plašljiva, trmaata itd. kajti ta svojatva se preaesejo potem tudi aa mladiče. H koBca avojega predavaaja je g. Jelovšek aa željo aekega aavzočega poaeataika prav jasao ia poljadan opisal ravaaaje z aapeto živiao. Omeajal je a. pr. med drugira, da je treba voditi aapeto živiao aavzgor, da v trebaha aabraaa sapa ae pritiaka preveč aa pljnča in arce; dobro je, dati živiai grizti aekaj kuraiae ali pa jaaeža, živini glavo aaprej držati, t skrajai sili pa jo na levi straai zgoraj med zadajim rebrom ia kvetoao s Bnažaim aožem prodreti itd. Nadalje je opisal g. predavatelj. kako ae labko pri živiai drizga zabraai oziroma odpravi. Smelo trdim, da je zvedel vaak od navzočih maogo potrebaih stvarij tičočih se živiaoreje. Uverjea sem tudi, da aobeaema doalecu ai žal, ki se je adeležil tega poačaega shoda. Zdaj pa, dragi poaestaiki, mislite, kako bi se dalo od g. potovalaega ačitelja povedaao ia priporočeao izvesti. Pretresujte to tembolj, ker so plačila velika in maogostranska; treba je tedaj akrbeti, da bomo ZBali in povečali dohodke. Pomagajmo si aami ia pomagal nam bo Bog. G. Jelovšeku bodi tem potora še eakrat izrečeaa prav lepa bvala za ajegovo izborao poačao predavaaje, aa kojo pa precej aavežemo tadi vročo prošajo, blagovoli naa omeajeai gospod v kratkem zopet obiskati ia nas z eaakim predavaajem zopet razvegeliti. Društvena naznanila. Bralno društvo pri Sv. Antonn v Slov. gor. priredi veliko Ijudsko veselico v prid družbe sv. Cirila in Metoda dne 6. avgusta t. 1. ob 3. nri popoldne. in ne 18. avgnsta, kakor smo zadnjit poročali. Torej Se poprej na mnogobrojno svidenjel Odbor. Čebelarska podrušnica za gornjeradgonski •kraj priredi v nedeJjo, dnn 30. julga popoldne ob treh iebelarski shod in predavanje v Eapeli pri cebelnjakn Franea Poštraka, po domače pri Vogrinčevih v Radenskem vrbn. Sestanek čebelarje? po večernici pri cerkvi in potem skupni odhod k čebelnjakn. — Jan. Jurančič, potovalni učitelj. Slov. kršč. uobraževalno drnštvo ^Domovina" t Oradan priredi v nedeljo, dne 30. t. m. svoj izvan- redni obini zbor v dvorani restavracije BZum Oesterreichischen Hof" Georgigasse št. 1 z običajnim vzporedom. K obilni ndeležbi vabi najuljudneje odbor.