286
poemo O ris j a. V Kijevu se je seznanil tudi s Sev-čenkom, toda dasiravno sta delovala na istem polju, vendar se nista mogla sprijateljiti topleje. Kulis je bil tip kozaka aristokrata, Ševčenko pa prosti kozak va-gabund. Ob istem času se je seznanil tudi z velikim ukrajinskim zgodovinarjem Kostomarovim. Pod temi
vplivi se je razvil njegov duh in Kulis je postal eden izmed glavnih rusinskih pisateljev in soustanovnik njihovega slovstva, ter spada sploh med najboljše slovanske pisatelje. Na slovenski jezik je prevedena njegova daljša povest Mihael Carnišenko, prevedel L. G. Podgoričan, Letopis M. SI. 1874.
"::hH1ii:::7~[Tb]| ""nlllmi::
To in ono.
Razstava slovenskih umetnikov.
R.Jakopičev paviljon v Latermanovem drevoredu.
V nedeljo dne 6. junija se otvori v R. Jakopičevem paviljonu razstava slovenskih umetnikov. Razstavijo skorej vsi upodabljajoči slovenski umetniki, približno 30 umetnikov kiparjev in slikarjev. Umotvorov je poslanih nad 300. Juru, obstoječ iz gospodov, ki so že najmanj trikrat v inozemstvu razstavili, namreč gospodje: R. Jakopič, J. Grohar, Strnen, Žmitek, Zaje i. dr., bo izbral izmed njih najboljša dela za razstavo.
Pozneje razstavijo za slovenskimi baje še hrvaški, češki in poljski umetniki.
693693
Slovanske revije.
(Dalje.)
Šwiat slowiariski (Svet slovanski), mesečnik, posvečen slovanoznanstvu in pregledu slovanskih zadev s poljskega stališča. Izhaja začetkom vsakega meseca na 4 do 5 po!ah. Naročnina obenem s pošto 10 kron, četrtletno 2 K 50 v. Posamezen zvezek 1 krono. Urednik profesor dr. Feliks Ko-nečni, Krakov, Podzamče 14. Upravništvo Krakov, Groble 15. Letnik V.
Slovanski svet je zasedaj največji in najvažnejši organ slovanski in obenem edini organ, ki obravnava slovanske zadeve z nekega programatičnega stališča. Glavna, osode-polna napaka slovanskega gibanja je doslej bila, da ni imelo nobenega programa. Načelovali so mu ali možje pošteni, idealni, polni svetega navdušenja, toda veliki fantasti, ki sami niso konkretno razumeli, česa hočejo, in so vedno glasili le velike fraze o skupni ljubezni, o slovanski krvi in bratstvu, ali pa osebe, ki so pri tem iskale le osebnih koristi in slave.
Slovanski svet se ni oddal nobenim frazam in sentimentalnosti, ampak se je lotil treznega dela, da ustvari skupni slovanski program, na katerem se bo moglo v prihodnosti razvijati naše gibanje. Od poljskih politikov je sprejel načelo, da je za Poljake kakor sploh za avstrijske Slovane potrebna silna in mogočna Avstrija (Palackijeva formula). Dalje je dokazal, da je za Poljake tudi neobhodno potrebna velika in mogočna Rusija. Rusija pa ne more biti mogočna in dobro urejena, ako se ne izpremeni sedanji njen zgodovinski sistem. Oficielna Rusija in oficielni ruski slovanofili so največji škodljivci slovanstva. Velika, mogočna Rusija mora biti v prijateljski zvezi z veliko, mogočno Avstrijo in z zahodnimi državami, Francijo in Hnglijo (Kavniceva formula). To so glavne misli krakovskega slovanskega programa, kakor ga razvija slovanski klub v Krakovu in „Svet slovanski".
„Svet slovanski" je pisan mirno in stvarno, strogo znanstveno. Sotrudniki so mu najboljši poljski pisatelji in politiki. Poleg večjih, znanstvenih, aktualnih člankov prinaša književne ocene, pregled slovanskega časopisja, kroniko najvažnejših dogodkov po vsem slovanskem svetu itd. Kdor se resno peča s slovanskim vprašanjem, mora citati in študirati predvsem tudi „Šwiat slowiariski".
C59693
Šestdesetletnica poljskega tiska v Šleziji. L. 1848. je izšel v Tešinu na Šlezijskem prvi poljski list „Tygodnik Cieszunski", list je bil majhen (pol pole v osmerki) in izhajal je  enkrat na  teden. Poljski tisk v Šleziji, ki se je 1. 1848.
HHMED RIZH novi veliki vezir, mladoturški voditelj
začel v obliki „Tygodnika Cieszunskega", je obhajal lani šestdesetletnico v izpopolnjeni svoji obliki dnevnega lista „Dziennik Cieszunski". Izpočetka se je list „Tyg. Ciesz." boril z velikimi težavami. List so izdajali P. Stalmach, R. Cienciala in dr. L. Klucki. L. 1851. se je list izpremenil v „Gwiazdko Cieszyrisko" list znanstven in leposloven. L. 1883. je „Gwiazdka" prešla v lastnino katoliškega tiskovnega društva in postala je glasilo narodne katoliške duhovščine. Ta okolnost je vplivala na ustanovljenje narodnega glasila poljsko-protestantskega ljudstva, ki je 1. 1885. začelo izhajati pod naslovom „Przyjaciel ludu" s prilogo „Przeglqd poli-tyczny". Potreba strokovnega lista za kmečko društvo te-šinske kneževine je istega časa provzročila ustanovitev lista „Rolnik šlgski"  tudi s prilogo „Przeglqd politiczny".  Le-ta
287
priloga se je sčasoma razvila v samostalni tednik pod istim naslovom. L. 1892. je nekoliko navdušenih učiteljev in drugih prijateljev šole ustanovilo strokovni šolski list „Miesi^cznik pedagogicznu", ki je dal podlago za ustanovljenje poljskega pedagoškega društva. H koncu leta 1897. je začel v Frištatu kot glasilo takozvanih poljskih radikalcev izhajati politični tednik „GIos ludu šlaskiego".
Petindvajsetletnica „Macierzu Polskiej". V vseh krajih, kjer bivajo Poljaki, so znane male knjižice „Macierzy Polskiej" (Poljske Matice), ki že četrt stoletja širijo prosveto med poljskim ljudstvom. Letos torej obhaja „Poljska Matica" svojo petindvajsetletnico. Misel ustanoviti „Poljsko Matico" je nastala 1. 1879., ko se je obhajal jubilej Kra-szewskega. Prva njena dobrotnika sta si želela, da bi njuni imeni ne prišli v javnost. Šele 1. 1902., ko sta umrla, se je izvedelo, da sta bila duhovnika: Hulanicki, župnik v podolskem Kamiencu, in Sawicki, župnik v Žvancu. Hulanicki je pred svojo smrtjo izročil Savickemu vsoto 10.000 rubljev, h kateri je Savicki priložil 27.000 rubljev in obe vsoti daroval Kra-szewskemu, ki je 1.1882. ustanovil v Lvovu fond „Macierzy Polskiej". Na poziv velikega pisatelja so se nabirali še dalje darovi v ta namen. Deželni zbor je dal najprej 4000 K letne podpore, pozneje 6000 K, od 1. 1891. pa — 10.000 K. Ni manjkalo tudi dobrotnikov, ki so se Matice spomnili v svojih oporokah. Prvi, ki se je „Matice" spomnil v oporoki, je bil kmet Tomasz Bodzioch iz Wojnicza z vsoto 4G00 K. — Od svojega začetka do letos je „Matica" izdala 87 knjig v svojih „Wydawnictwach" in 40 v „Bibljoteki", vkup v 958.0C0 iz-tisih, kar z 62.000 koledarji znaša več nego en milijon knjig; od tega števila se je že prodalo 900.000 iztisov. Razen tega je „Matica" 1.1893. izdajala štirinajstdnevnik „Gospodarz wiejski" in 18 let od 1. 1885. je  izdajala  tednik „Niedziela".
Fr. Št. C69653
nasze vokonce" je v zadnjem času razvilo živahno delavnost z izdajanjem spisov v beloruskem jeziku. „Udeležujoč se prosvetnega beloruskega gibanja," je pisal nedavno v „Dzien-niku Wilenskem" neki beloruski rodoljub, „morem vas zagotoviti, da se vse publikacije beloruske čitajo z velikim zanimanjem. Beloruski tednik „Naša Niva" čita naš kmet od začetka do kraja in beloruske pesmi se naša deca uči na pamet. „Garšč pszenna", prevedena na beloruski jezik, je zelo priljubljena in „Hutorki o ziamli a niebie" so tako poučni, da noben učitelj iz cerkvene šole nima takih uspehov pri pouku o vsesvetu kot otroci, ki se učijo iz te knjižice." Četudi beloruska književnost ni še bogve kako razvita, vendar ima že tudi svoje talente: Marcinkeviča, Buračka, Nie-sluchovskega, Bohuševiča, Dibovskega Obuhoviča, pisateljico R. Paškjevičevo, ki je bila še nedavno poslušalka lvovskega vseučilišča, in Jana Luceviča, pesnika, kmeta-samouka. Belorusko slovstvo ima že prevod „Pana Tadeusza" in prevode nekaterih spisov Sienkiewicza.
C596S3
Jubilej ruske narodne himne. 11. decembra (pravosl. kol.) se je dovršila petinsedemdesetletnica ruske narodne himne „Bože carja hrani". Tekst himne je spisal sloviti ruski pesnik V. R. Žukovskij. Melodija je od F. Lvova. Najprej je himno sviral vojaški orkester preobraženskega polka v zimskem dvorcu v navzočnosti carja Nikolaja Pavloviča meseca septembra 1. 1833. Carju je himna zelo ugajala, tako da je oba avtorja nagradil z briljantnim prstanom ter je izrazil željo, da se himna prvikrat javno svira na dan odkritja spomenika carju Aleksandru I. v Peterburgu 11. decembra istega leta. Uspeh himne je bil velikanski.
CS96SD
Pozabljen slovanski narod. V slovanskih listih se mnogo piše o Črnogorcih, Bolgarih, Malorusih in o vseh drugih vejah velikega slovanskega plemena, ali o Belorusih se piše prav malo, so nekako pozabljeni; in vendar jih je 6 milijonov, so že 1. 1517. imeli svoje slovstvo, tudi sedaj imajo svoje liste, svojo poljudno književnost in celo že svoje belorusko gledališče. Belorusi narodno delujejo tiho, razvijajo se mirno. V svojih književnih proizvodih rabijo latinsko abecedo. Peterburško izdajateljsko društvo „Zahlanie sonce i u
Naše slike.
Sveta Terezija (str. 243) je najznačilnejši izmed premnogih kipov Berninija in njegove šole. Klasični slog Michel angelov jim je postal preveč enostaven, in ti epigoni velikih mojstrov so poizkušali doseči izredne efekte s posebnimi sredstvi. Sladkoba in senzitivnost v tem kipu kažeta, da je umetnik uprav iskal, kako bi potenciral čuvstvo. Ta inače krasni kip,  ki ga  umetniški zgodovinarji cenijo kot pravi
MLflDOTURKI ŽENO VJETE SULTANOVE  VOJAKE  V ZAPOR