Poštnina plačana v gotovini
Štev. 142.
V Ljubljani, petek 23. junija 1939.
Cena Dta 9-
Leto IV
Kdo bo koga prehitel
Tekma za rutko laveiništvo pred odločitvijo
Angleški diplomat leti po nova navodila v London
Moskva, 23. junija, o. Včeraj popoldne ob 17. uri so bili pri Molotovu, sovjetjem zunanjem ministru angleški veleposlanik Seeds, francoski veleposlanik Naggiar in posebni odposlanec angleške vlade Strang, ki je zdaj že več kot deset dni v Moskvi. Včerajšni sestanek je bil odločilen. Bil pa je zelo kratek in je trajal samo pol ure. Iz tega poučeni krogi sklepajo, da je Molotov zopet odbil najnovejše kompromisne predloge francoske in angleške vlade. Nekateri celo mislijo, da je delegacija angleških in francoskih državnikov predložila tokrat že deseto ali dvanajsto besedilo skupne zavezniške pogodbe, ki naj bi vezala Anglijo, Francijo in Sovjetsko Rusijo. Toda Molotov je tudi te predloge odbil.
Da so pogajanja med Sovjetsko Rusijo na eni strani ter Francijo in Anglijo na drugi strani že precej izčrpana, se vidi iz tega, da je moral angleški veleposlanik v Moskvi Seeds zahtevati novih navodil od svoje vlade iz Londona. Dosedanja vsebina pogajanj mora biti torej popolnoma izčrpana. Ves potek pogajanj stoji torej vsekakor pred važnim preobratom, ker je angleški veleposlanik v Moskvi sklenil poslati v London svojega tajnika Robertsa, ki je zjutraj z letalom odpotoval po nova navodila v London.
London, 23. junija, o. Včeraj popoldne se je sestal vladni odbor petih ministrov, ki vodi angleško zunanjo politiko. Na sestanku niso govorili samo o položaju na Daljnem vzhodu, ampak so obravnavali že prve vesti o zagati, v katero so prišla pogajanja med Francijo, Anglijo in Sovjetsko Rusijo v Moskvi.
Francija bo izdelala nove predloge
Pariz, 23. junja. o. Pariški uradni krogi menijo. da je Molotov odklonil nove predloge Anglije in Francije za to, ker tudi novi predlogi niso obsegali dovolj jasnih jamstev za baltske države in sicer za Letonijo, Estonsko in Finsko.
V	Parizu pa mislijo, da se pogajanja niso ponesrečila in da je sedaj dolžnost francoske vlade, da sestavi nove posredovalne predloge.
Sovjeti še zavlačujejo
London, 23. junija, o. Reuterjev dopisnik piše o zastoju poganja v Moskvi, da sovjetska vlada najbrž ni odklonila novih francoskih in angleških predlogov zato, ker bi besedilo teh predlogov ne bilo dovolj jasno. Sovjetski vladi vsekakor ne more biti toliko ležeče na tem, da formalno izpopolni predloge francoske in angleške vlade. Sovjetom gre gotovo samo za to, da čimbolj razširijo okvir trenotnih pogajanj med zapadlima demokracijama in Rusijo. Sovjeti pa še niso pokazali svojih kart in zato je zelo verjetno, da se bodo pogajanja še zelo zavlekla.
To se vidi iz tega, da londonska vlada iz Moskve še ni sprejela uradnega potrdila, da je Molotov odklonil angleško francoske predloge. Če to uradno poročilo še ni prišlo, tedaj je jasno, da Molotov predlogov ni odklonil v celoti. Predno bo angleška vlada zavzela svoje stališče, bo potrebno, da dospe poročilo angleškega veleposlanika v Moskvo.
London, 23. junija o. V teku noči je bilo sporočeno iz Moskve, da je Strang poslal v London izčrpno poročilo o včerajšnem sestanku z Molotovom. Poročilo je bilo še tekom noči odposlano in Moskvo v London.
London, 23. junija, m. Agencija Reuter poroča: Pnspela je vest, da je Molotov odklonil zadnje britanske predloge. Angleška vlada ne bo prej storila nobenega novega koraka, s katerim bi da-la pobudo za nadaljevanje pogajanj, dokler ne bo podal angleški poslanik v Moskvi Seeds podrobnih poročil o poteku sedanjih pogajanj.
Toda kljub nasprotujočim si vestem, ki so jih objavili v Moskvi, so ti predlogi vendar zelo blizu načelom, na katerih slone ruske zahteve, čeprav niao ravno istovetni s temi načeli.
Reuterjev diplomatski urednik je dalje dobil obvestilo, da takšno stališče Sovjetske Rusije sloni morebiti na nekaterih drugačnih razlogih in ne samo na vprašanju formule. Prezgodaj pa je še kaj konkretnega misliti o razlogih, ki bi mogli pojas-mti zadržanje Sovjetske Rusije. Jasno je, da Anji leži tudi nikdar niso pričakovali, da bodo pogajanja hitro končana, vsi pa so bili orepričani, da bodo vsaj hitro napredovala.
Danes nov sestanek v Moskvi
Pariz, 23. junija, m. Na včerajšnji seji zunanjepolitičnega odbora je francoski zunanji minister Bonnet poročal tudi o težavah, ki spremljajo Pogajanja F ranči je in Anglijo s Sovjetsko Rusijo. *0 uradnem obvestilu, ki je bilo izdano po seji, Je .zunanji minister obširno obrazložil potek posojanj ter med drugim dejal, da je Francija že aprna stavila svoj predlog na podlagi enako-5uii'?10!tt in reciprocitele. V uradnem poročilu 1 stoji, «ja so se začela voditi širša pogajanja mea h rančij0 in Anglijo na eni-in Rusijo na drugi ftra.nl- 10 vsestranskem posvetovanju sta Francija m Anglija \ViUiamu Strangu naročila, naj nese v Moskvo načrt sklenitev medsebojne pogodbe med omenjenimi tremi državami. Glede nekaterih točk je bil med vsemi tremi vladami že dosežen sporazum. Težave pa so ge vedno zaradi položaja, r katerem so nekatere države, ki nočejo sprejeti jnmstov. Toda kljub tenu, pogajanja — kakor pra-to *adnje uradno poročilo — ugodno potekajo «oi„? ji u.Pa"te> bodo odstranjena tudi še osiaia nesoglasja. V vsakem primeru bo franco-RKa vlada storila vse, ,i„ bi prislo čimprej do sklenitve sporazuma.
... ,Precejšnjo presenečenje je v francoski poli-»mn« javnosti vzbudila vest uradne sovjetske agen-
cije >Tas«, ki pravi ,da najnovejši francosko-an-gleški predlogi niti malo niso spremenili položaja in da se dejansko v ničemer ne razlikujejo od prejšnjih. Po zadnjih poročilih je za danes popoldne ob 17, sklican sestanek, katerega se bodo udeležili sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov,
angleški veleposlanik v Moskvi Seeds, francoski veleposlanik Naggvar in angleški odposlanec Wil-liam Strang. V Parizu pričakujejo, da bo Molotov na današnjem popoldanskem sestanku odgovoril na predloge, ki sta jih mu izročila včerai popoldne francoski in angleški zastopnik.
Nemčija meni, da je prišel njen trenutek
Berlin, 23. junija, o. Nemška vlada je sklenila takoj odposlati v Moskvo skupino sedem nemških industrijalcev. Ti industrijalci bi se s zastopniki sovjetskega narodnega gospodarstva pogajali o sodelovanju med sovjetsko in nemško industrijo.
Nemški industrijalci prinašajo s seboj v Moskvo velik gospodarski načrt o sodelovanju, ki sloni na obvezi, da bosta obe državi sodelovali deset let in da bo Nemčija za to dala Sovjetski Rusiji kredit v višini 750 milijonov mark (10 milijard dinarjev).
Ta vest je pomembnejša še posebno zaradi tega, ker se nekaj nemških industrijalcev že dalj časa mudi v Moskvi. Nemški veleposlanik
v Moskvi von Schulenherg je celoten potek pogajanj med Rusijo ter Francijo in Anglijo spremljal na ta način, da je poluradno vlagal pri sovjetski vladi razne predloge o nenapadalni pogodbi in pa o trgovinski pogodbi. Sovjetski diplomati pa so na te predloge odgovarjali na ta način, da so se z nemško vlado sporazumeli tako, da bodo ta pogajanja potekala za enkrat v okviru zasebnih razgovorov.
Snoči pa so te vesti vendarle izbruhnile na dan, kar daje jasno slutiti, da je Nemčija smatrala trenutek za ugoden, da sproži cel plaz svojih predlogov in ugodnosti, ki jih hoče nuditi Sovjetom, če hi se odločili, da jim Evrope ni nič mar.	*
Anglifa ne priznava blokade Svatova
Svatov gori - Vsi japonski ultimati odklonjeni
Šanghaj, 23. jun. o. Japonske čete so šele danes zjutraj popolnoma zasedle Svatov. Borbe med Kitajci in Japonci so trajale še ves čas in se sedaj nadaljujejo v okolici mesta. Po mesto gori mnogo poslopij, borba proti požaru je zelo otežkočena, ker so Kitajci uničili vodovod in vse vodovodne naprave. Tuja posest pa je vendarle še popolnoma varna.
Hongkong, 23. jun. o. Angleške pomorske oblasti so obvestile angleške ladijske družbe, da naj njihovi parniki še nadalje prihajajo v Svatov, ker je Anglija odbila japonske zahteve, da naj bi tuje ladje več ne prihajale v to pristanišče, Anglija namreč ne priznava blokade Svatova.
V	pristanišču je še zmeraj cela vrsta angleških rušilcev, ki odgovarjajo za to, da bodo angleške ladje lahko brez ovir priplule v pristanišče.
Sinoči je prišlo v Hongkong iz Svatova 70 angleški žena in otrok. Vsi so izjavljali, da je položaj v angleški koncesiji popolnoma miren.
Tokio, 23. jun. o. Sinoči je sprejel zastopnik zunanjega ministra domače časnikarje in dopisnike tujih listov. V svoji izjavi je poudaril, da je potrebno, da bi vsi boljše razumeli japonsko stališče. Vse japonsko postopanje stremi za tem, da bi se doseglo čim popolnejše sodelovanje z Veliko Britanijo.
Vendar pa v svoji izjavi japonski diplomat ni obširneje pojasnil, kako bi se naj to sodelovanje razvijalo in je zato verjetno, da tudi japonska vlada čaka na razvoj položaja.
Singapoor, 23. jun. o. Posvetovanja med angleškim in francoskim generalnim štabom v Singapooru sicer trajajo še naprej, vendar pa
je dosežen sporazum v vseh najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo francosko angleške obrambe. ^Francoski in angleški generalni štab sta končala z vsemi pripravnimi deli in je zato pričakovati, da bo hitro dosežen končni sporazum in uspeh.
Tientsin, 23. jun. o. Angleške oblasti so izdale številne ukrepe, da bi ohranile red in mir v angleški koncesiji. Japonci namreč žp več dni prirejajo v Tientsinu velike shode, na katerih govorniki hujskajo ljudi proti Angležem. Včeraj popoldne je skušal velik sprevod demonstrantov oditi proti angleški koncesiji. Posebne . straže ščitijo na trgu Kitajce. Japonci in pa korejski .hujskači^ pa groze vsem tistim, ki bi hoteli prodajati živila tujcem ali pa v koncesijo.
Tientsin, •'un' Reuter: V zvezi g poniževanji, ki jih morajo trpeti Angleži na meji koncesije v Tientsinu sc izve, da so včeraj istočasno z angleškimi železničarji šli preko mosta v koncesijo tudi nekateri Belgijci in Francozi. Le-tem je bilo dovoljeno brez vseh formalnosti prekoračiti mejo koncesije. Pet angleških železničarjev pa je moralo najprej precej časa čakati. Nato so jim japonski vojaki preiskali žepe, na koncu pa so jim pred kitajsko množico naročili, naj slečejo hlače. Očividci izjavljajo, da morajo sovjetski državljani, ki jih je v Tientsinu do 200, trpeli še večja poniževanja. Posebno surovo nastopajo japonski stražniki napram ženam. Japonski stražniki so prenesli svojo aktivnost na ozemlje same angleške koncesije, ko so pregledovali čolne z življenjskimi potrebščinami. Preden so angleške oblasti mogle intervenirati, so japonski stražniki pobegnili iz koncesije.
Danes bo podpisana francosko-turška pogodba
Pariz, 23. junija, m. Po poročilih iz dobro poučenih krogov so bosta v skupni izjavi, ki bo danes podpisana na >Quai d’0rsayuc, Francija in Turčija obvezali, da bosta druga drugi takoj priskočili na pomoč, če bi bila katera teh dveh držav neizzvano napadena. Francija se bo s posebno noto obvezala, da v nobenem primeru ne bo odtujila neodvisnosti Sirije ter odstopila svojih pravic do nje kakšni drugi državi. Izjavo bosta danes popoldne podpisala frnneoski zunanji minister Bonnet iu turški veleposlanik v Parizu Saud Davaz.
Istočasno bosta turški zunanji minister Sa-radzoglu in francoski poslanik v Ankari Masigli podpisala sporazum o vrnitvi aleksandretskega sandžaka Turčiji in o prenosu francoskih interesov v sandžaku na Turčijo. S posebno noto, ki bo priložena temu sporazumu, se bo Turčija odpo-vedela vsem zahtevam r Siriji in vsaki propagandi v njej.
Bolgarski poslanci obiščejo Moskvo
Sofija, 23. junija, m. Skupina bolgarskih narodnih poslancev na čelu s prvim podpredsednikom poslanske zbornice g. Markovičem je sklenila konec julija odpotovati v Moskvo. Tam si nameravajo ogledati veliko kmetijsko razstavo, ki bo odprta 1. avgusta. Poslanci, ki se bodp udeležili tega izleta, zatrjujejo, da bo njihovo potovanje čisto zasebnega značaja.
Reorganizacija JRZ se nadaljuje
Belgrad, 23. junija, m. Reorganizacija JRZ sc nadaljuje. Ne samo v Belgradu, pač pa tudi v notranjosti države so imeli svoje sestanke krajevni odbori JRZ. Na njih je bilo izvoljenih tudi že več novih odborov. Snači je bil sklican sestanek JRZ za 24 in 25. pododbor v Belgradu. V 24. pododboru je bil dozdaj predsednik dr. Milan Stoja-dinovič. Na njegovo mesto pa je zdaj kot novi predsednik prišel sedanji trgovinski minister Jev-rem Tomič, za častnega predsednika pa je bil izvoljen soglasno predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič.
Ni. Vel. kralj Peter II v Budvi
Budva, 23. junija, m. Včeraj Je NJ. Vel, kralj Peter II. s svojima šolskima tovarišema naredil več izletov s čolnom po morju. Pri tej priliki je kralj nalovil tudi več rib. Okoliški ribiči so mu povsod, kamor se je pripeljal, priredili prisrčne manifestacije.
Vesti iz Belgrada
Belgrad, 23. junija, m. Včeraj se je v Belgradu sestalo več članov vodstva JNS. Na sestanku je poročal predsednik te stranke Peter Zivkovič o svojih zadnjih konferencah, ki jih je imel po nekaterih krajih izven Belgrada. Udeleženci konference 60 odobrili dosedanje delovanje strankinega vodstva ter so pooblastili predsednika Petra Ziv-koviča, da sme s takšno politiko tudi v bodoče nadaljevati.
Belgrad, 23. junija m. Včeraj dopoldne se je pripeljal v Kragujevac predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič. Njegovi politični somišljeniki so mu priredili prisrčen 6Prejem.
Šport v zadnji minuti
Od 27, junija pa do 2. julija bo v Parizu velik turnir najboljših svetovnih teniških profesionalnih igralcev. Turnir bo na najlepšem pariškem stadionu Roland Garros. Za profesionalno teniško prvenstvo Francije se bodo borili 27., 28. in 29. junija, za letošnje profesionalno svetovno teniško prvenstvo pa 30. junija ter 1 in 2. julija. Na tem turnirju bodo nastopili vsi najboljši svetovni teniški igralci: Budge, Tilden, Stoeffen, Niisslein, Cochet, RamHon, Plaa, Burke in Ellsworth Vines.
Jahta »Vim«, najnovejša tekmovalna jahta M. Vanderbilta je včeraj bila v Angliji prvič premagana. Udeležila se je regate, ki jc je bil priredil Royal Tcmple Yacht Club; »Vim« je bila v place-mentu šele tretja. Prva je bila Faireyjeva jahta »Evain« s časom 3 ure 33 minut 2 sekund, druga Sopvvithova jahta »Tamahavvk« s časom 3 ure 34 minut in 36 sekund, tretja pa šele Vanderbiltova »Vim« e časom 3 ure 34 minut in 47 sekudn.
Kovine iz pepela
Berlin, 23. junija.
Nemški tehniki in kemiki so si veliko obetali z iznajdbo, kako čimbolj smotreno izrabiti premogov pepel. Dr. Krummper je napisal knjigo o tem, v knjigi pa je napisal predgovor sam maršal Goring. Dr. Krummper je obljubljal, da bo vsako leto iz pepela pokurjenega nemškega premoga pridelal za 300 milijonov mark (4 in pol milijarde din) kobalta, nikla, cinka, zlata, srebra in platine. Vseh teh kovin je dovolj v premogovem pepelu. Povsod so že pripravljali propagando v tem smislu, da naj nihče več ne postopa nemarno s pepelom.
Prvi poskusi so pokazali, da je resnično nekoliko vseh teh kovin v premogovem pepelu, toda kemično pripravljanje vsega tega je bilo zvezano s tolikimi stroški, da so majhne količine teh kovin iz pepela bile naravnost ogromno dražje kot pa naravne kovine.
Pepel bo torej še nadalje ostal žalosten simbol smrti in razpada.
Vesti 23. junija
Avstralska vlada je sklenila povišati proračun za vojne izdatke od 63 milijonov šterlingov na 73 milijonov, to je za deset milijonov šterlingov.
Londonsko prebivalstvo je včeraj z velikanskim navdušenjem sprejelo kralja in kraljico, ki sta se vrnila iz Amerike nazaj v London. Manifestacije so bile posebno ogromne pred Buckinghamsko palačo. Med množico je bil tudi predsednik parlamenta kapitan tidzyroy. Nenadoma pa mu je postalo slabo in se je zgrudil. Takoj so ga prepeljali na njegov dom, vendar ph njegovo stanje ni nevarno.
Dela za obnovitev Madrida potekajo zelo ugodno in se izvajajo pospešeno. Predvsem popravljajo ulice in poslopja, ki so bila poškodovana za časa državljanske vojne.
Predsednik Zedinjenih držav je predložil kongresu obširen načrt za javna dela, ki bi veljala nad tri milijarde dolarjev (130 milijard dinarjev). Za trgovino je odmerjena ‘podpora v višini pol milijarde dolarjev.
Na seji senatnega odbora za zunanje zadeve
je več članov belgijskega odbora izreklo mnenje, da bi se Belgija, Nizozemska in ostale severne države morale odločiti za skupen nastop za primer, če‘ bi tuja letala hotela leteti nad ozemljem teh držav.
Konzul Zedinjenih držav v Svatovu je obvestil zunanje ministrstvo, da so vsi ameriški državljani v Svatovu živi in zdravi. Američanov v Svatovu je 48.
Nemški pravosodni minister Frank je bil v Sofiji promoviran za častnega doktorja sofijske univerze. Frank se bo za počastitev zahvalil s posebnim predavanjem na univerzi. Frank ostane v Bolgariji več dni.
Kralj Boris je sprejel v posebno avdienco nemškega pravosodnega ministra Franka.
Na Slovaškem so včeraj razsajale hnde nevihte. Reke so ponekod presegle 6 do 7 metrov nad normalo. Odnesle so sedem mostov. Vodovje je porušilo tudi več hiš.
Slovaška vlada je objavila proti Zidom podobne ukrepe, kot so jih izdale nemške oblasti na Češkem in Moravskem proti Zidom.
Včeraj so v Belgradu naši armadi ha čast izročili vojnemu muzeju dva stara srbska topova, ki ju je kancler Hitler poklonil Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu ob njegovem obisku v Nemčiji. Slovesnosti so prisostvovali vojni in mornariški minister general Miljutin Nedič, poveljnik Belgradu general Peter Popovič, osebje nemškega poslaništva s poslanikom von Heerenom na čelu, nemški vojaški ataše z letalskim odposlancem in mnogo višjih častnikov. Vojni minister je imel ob tej priliki pomemben govor o Karadjordju, ki je v svoji borbi za svobodo dosegel mnogo uspehov, njihov največji pomen pa je ta, da je narodu vlil nove moralne sile. Veliki vojak iz zadnje svetovne vojne Adolf Hitler je čutil velik pomen, ki ga ima za nas vzvišena osebnost Karadjordjeva.
Francoskim četam v Tientsinu poveljuje polkovnik Casseville, ki je znan po tem, da je zatrl delovanje morskih roparjev pri ludo-kini. Polkovnik Casseville je tudi velik po-lemizator in znan pisatelj romanov.
Včeraj je iz Haura odplula v Newyork velika francoska čezmorska ladja »Normandie«. Na parniku potujejo v istem razredu kardinal Villeneue, nadškof v Quebecku, ki je bil papežev legat pri slovesnostih Device Orleanske na njenem rojstnem domu v Alzaciji, Fred Snite, bolnik, ki diha z umetnimi pljuči, in slavni francoski filmski igralec Victor Francen.
Chamberlain se bo moral odločiti za Moskvo ali pa za Tientsin, tako pišejo nemški listi. Na ta način mislijo povedati, da bi Japonska odnehala samo tedaj, če bi Anglija prekinila svoja pogajanja z Moskvo.
Tientsin bi lahko povzročil svetovno vojno, pišejo angleški listi. Vprašanje japonske blokade Tientsina je tuko obsežno in obsega toliko nevarnosti, da bi lahko zažgalo več svetovnih vojn.
Italijanski listi pa pišejo, da Japonska nikdar ne bo dopustila, da bi se sklenila pogodba med Anglijo in Sovjetsko Rusijo. Anglija se mora vdati, ker je to edino sredstvo, da si ohrani še videz, svoje oblasti na Daljnem vzhodu.
V	Hollywoodu sta se nevarno ponesrečila znana filmska igralca Iirroll Flynn in Lilly Damita, njegova žena. Do nesreče je prišlo v predmestju Hollywooda. Fllyn je nevarno ranjen in so mu morali dati zdaj 12 injektij. Njegovo stanje je resno.
Strašne posledice nepremišljenega
tveganja
Železniški pragovi so se podrli na slepe potnike, ki so hoteli s tovornim vlakom priti čez mejo
.Vlaribor, 23. junija, jflotfi okoli 23. ure je odhajal tovorni vlak iz Maribora v Nemčijo. V bližini železniškega prodora v Košakih, približno 1 km od glavne postaje Maribor, so poskakali na vagon trije moški z namenom, da brez potnih listov prekoračijo mejo. Fantje so tudi srečno prišli na nemško stran, in sicer na vagonu, na katerem so bili naloženi železniški pragovi. Na nemški obmejni postaji v Špilju pa so vagone premikali. Pri tem se je zaradi hudega sunka podrlo nekaj pragov na omenjene tri moške.
Enega, delavca Ivana Danka s Pobrežja so pragovi zmečkali in je bil na mestu mrtev. Hude poškodbe je dobil delavec Alfonz Lang, ki ima zlomljeno nogo in nekaj reber. Lažje pa je bil poškodovan Ivan Klančar. Danka so prepeljali v mrtvašnico na špilsko pokopališče, kjer ga bodo jutri pokopali, Langa v Lipnico v bolnišnico, tretjega pa so izročili oblastem, ki so ga poslale nazaj čez mejo.
Vsi trije so poskušali prekoračiti mejo brez potnih listov in najbrž z namenom, da si v tujini poiščejo zaslužka.
Ljubljana od včeraj do danes
Tudi včeraj smo doživeli isti prizor kakor predvčerajšnjim; okrog poldneva so se tam od severa nanadoma privalili težki črni oblaki. Kazalo je, da bo zdaj zdaj začelo liti, tako da 60 tisti ljudje, ki v popolnom jasnem jutru od doma niso vzeli dežnikov, podvizali, da bi še pravi čas ušli neljubemu presenečenju. Kakor hitro pa je kazalo, da bodo oblačne gmote zagrnile sonce, se ie dvignil veter, ki je začel naglo razganjati in ze v kratkem času je bilo nebo spet lepo jasno. Proti večeru so oblaki napad še enkrat poskusili, bili pa so spet odločno zavrnjeni, tako da smo dobili prav poletno gorko, jasno zvezdnato noč. Zdi se, da se bo vreme le ravnalo po dunajski vremenski napovedi, ki pravi, da bomo imeli »mejanje oblačno, nevihte in soparno«. Nevihte so nam bile do zdaj še prihranjene ter si jih prav nič ne želimo. Za letos je bilo na poljih že dosti škode.
Okroini urad za zavarovanje delavcev
V sledečem prinašamo nekaj podatkov z Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Podatki veljajo za mesec maj.
V maju 1939 je mel OUZD zavarovanih povprečno 103.760 delavcev, to je za + 3344 zavarovancev več kot v maju lanskega leta.
Stalež bolnikov se je od lanskega leta znžal za — 158 oseb in je znašal v maju 1939 še 2668 oseb.
Vzporedno s padcem števila bolnikov se je znižal tudi odstotek bolnikov, in sicer za —0.24% na 2.57%.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera približno odgovarja faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je bila v letošnjem maju za + Din 1.15 večja od lanskoletne in je znašala Din 25.86.
Narastla je tudi celokupna dnevna zavarovana mezda, in sicer za okroglih .+ Din 202.000 na Din 2,682.834.80.
Povprečno je bilo v maju vpisanih 66.833 moških (za 2188 več kakor lani v maju) in 30.927 žensk (za 1156 več kakor lani v maju). Skupno je bilo tedaj vpisanih 103.760 članov in članic. Bolnikov je bilo 1520 moških (73 manj kot lani ob istem času) ter 1148 (85 manj kot lani) žensk. Skupno je blo bolnih 2668 oseb (158 manj kot lan). Odstotek bolnikov je letos v maju znašal 2.27% od vsega števla pri moških- (za 10.19% manj kot lani), pri ženskah pa 3.11% (za 0.34% manj kot lani). Pri obojih skupno pa je znašal 2.57% (za 2.24% manj kakor lani maja meseca). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala pri moških 28.85 Din, to je za 1.41 Din več kakor lan ob istem času, pri ženskah pa 20.43 Din, to je za 0.67 Dn več kakor lani. Pri obojh skupno je znašala v letošnjem maju povprečna zavarovana mezda 25.86 Din ali za 1.15 Din več kakor v maju lanskega leta. Celokupna dnevna zavarovana mezda je pri moških znašala v letošnjem maju
1,928.276.40 Din (za celih 154.167.60 Din več kakor lani v maju) pri ženskah pa 754.558.40 Din (za 47.793.60 Din več kakor lani v mesecu maju). Skupna zavarovana dnevna mezda moških in žensk je v letošnjem maju znašala 2,682.834.80 Din (lani meseca maja pa je bila maniša za 201.961.20 dinarjev).
Pes se mu ie zakadil v kolo
Včeraj se jo vozil po Sv. Petra cesti na svojem kolesu Jože Udovč, ključavničar pri Malo-železniški družbi. Nenadoma pa se je odnekod zakadil na cesto pes ,ki se je zaletel v kolo. Udovč je izgubil ravnotežje, padel ter se potolkel po rokah in po obrazu.
Po stopnicah je padel in se potolkel uradnik Medved Jože s Ceste 29. oktobra.
Zvečer ob pol 9 so morali reševalci pred občinski dom k Dev. Mar. v Polju. Tam je neki brezobzirni kolesar podrl _ štiriletnega fantička Dušana Furlana iz Dobruni. Fantek si je pri padcu zlomil nogo.
Na železniški progi prav tam pri podvozu na Šmartinski cesti je padla pri prekladanju in dviganju težka železna tračnica na nogo progovnemu delavcu Perparju Mihaelu iz Pokojnice pri Litiji. Perparju je nogo močno pretisnilo in poškodovalo.
Nogo si je zlomil pri telovadbi Vladko Vidic, dijak iz Ljubljane.
Brezposelnega radiotelegrafista Rudolfa Bunca je neki surovež s tako silo mahnil po ustih, da mu je hudo poškodoval čeljust.
Precej nevarna dogodivščina, ki bi bila kaj lahko končala s prav težkimi posledicami, se je primerila sodavičarju Ernestu Ručigaju. Ručigaj je imel nekaj opravka na vozu, malo nerodno se je zganil, pa je že padel z voza in prišel prav pod konje. Konja sta ga na vso srečo le nalahko prestopila, čezenj pa je šel voz. Ko sta se konja ustavila, so težje poškodovanemu Ručigaju pomagali ljudje pokonci. Videli pa so, da je bilo zlasti njegovo desno stopalo zelo hudo poškodovano.
Žagar pri tvrdki Remec na Duplici, Karel Kregar, se je pri delu urezal v roko s cirkularno žago.
Pes je ugriznil Ropotarjevo Nežko z Bleda.
Triletni fantek Slavko Babič, sin posestnika iz Bruhanje vasi, se je opekel z vrelo vodo prav hudo. Zdravniki so sicer menili, da se mu bo morda dalo še kaj pomagati, toda opekline so bile prehude. Danes dopoldne je nesrečni fantek izdihnil.
Smrtna nesreča pri Trati
Poljane, 22. junija. Včeraj se je na banovinski cesti I. reda v vasi Gorenja vas pri Trati dogodila težka prometna nesreča, katere smrtna žrtev je bil vojni šofer Dolničar Aleksander, doma iz Blatne Brezovice pri Vrhniki.
Do nesreče je prišlo na sledeč način: Dolničar se je vračal z malim osebnim avtomobilom in je vozil s seboj tudi podnarednika Miloševiča. Ko sta prispela z avtomobilom do kamnoloma v Gorenji vasi, jima je privozil nasproti tovorni avtomobil. Oba sta vozila pravilno na desni strani, ker je cesta precej tesna, je Dolničar pritisnil na zavoro, da bi zmanjšal brzino. Nagel pritisk zavor je povzročil, da so na njegovem avtomobilu počile tri gume, zaradi česar je sunek vrgel vozilo proti bregu, od koder je odletelo preko ceste na levo in se prekucnilo na travniku. Miloševič je še o pravem času skočil iz avtomobila, med tem ko Dolničar ni imel več časa za rešitev. Težko ranjenega so ga potegnili izpod ruševin avtomobila. Dolničar je še kazal znake življenja, toda preden je prišel na mesto nesreče poklicani zdravnik, je nesrečnik že izdihnil
Prometna nesreča v Slovenigradcu je zahtevala smrtno žrtev
Slovenj Gradec, 21. junija. Včeraj se je okrog četrte ure popoldne^ pripetila težka nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Po banovinski cesti se je v smeri iz Slovenj Gradca proti kolodvoru v nagli vožnji pripeljal z osebnim avtccn Kajfež Jakob, hotelir iz Slovenj Gradca. Istočasno je zavil v smeri od kolodvora proti mestu ključavničarski vajenec pri g, Rinku, 14 letni Loijze Brišnik iz Šmartna pri Slovenj Gradcu. Ker po mnenju očividcev Lojzek ni opazil pravočasno naglo bližajočega 6e vozila, se je v odločilnem trenutku zmedel in krenil na levo. Tudi avto je krenil na desno in na robu ceste vštric reklamne deske Bata — prav na križišču nasproti kolodvora, je prišlo do usodnega karam-bola. Fanta je sunek vrgel s kolesa, da se je odbil na prednjem delu avta, nakar se je revež zgrudil v mlaki krvi. Vozač je naglo zavrl zavore in avto ustavil. Pri tem je bil ranjen tudi g. Smeh Ignac, soboslikarski mojster iz Slovenjgradca, ki se je tudi vozil v avtu.
Fant je po 5 minutah izdihnil. Obraz je bil ves izmaličen, lobanja mu je počila, zgo.mja in spodnja čeljust z zobmi pa je bila zdrobljena. Nesrečnika 60 prenesli v mestno mrtvašnico.
Filmi
Občni zbor Tujsko-prometne zveze
v Mariboru
Maribor, 22. junija.
Danes popoldne je bil v Mariboru v veliki dvorani hotela Orla občni zbor Tujskoprometne zveze. Bil je zelo dobro obiskan ter je poslala večina članic svoje delegate na skupščino. Prisostvoval mu je glavni ravnatelj Putnikove centrale v Belgradu, Karmino Simič, predstavnika lokalnih
gjlitičnih oblasti okrajna glavarja dr. šiška in iletz, zastopniki naših mest na Štajerskem mariborski podžupan Žebot, ravnatelja magistratnih uradov Šubic iz Celja, in Zavadlal iz Ptuja, župan Muske Sobote, zastopniki naših zdravilišč, občine Rogaška Slatina, Lovskega društva, Ljubljanske zveze za tujski promet, zastopnik poštnega ravnateljstva Ivo Kit ter zastopnik železnice Arna-lietti.
Občni zbor je vodil predsed. inž. Šlajmer, ki je po uvodnih formalnostih pozdravil navzoče ofi-cielne predstavnike oblasti in organizacij ter delegate Zveze, nato pa ije predlagal, da ee odpošljejo brzojavni pozdravi ministru za trgovino Tomiču ter banu dr. Natlačenu. Ker je Zveza predložila vsem delegatom svoje poslovno poročilo za leto 1908 tiskano, se je predsednik omejeval v svojem govoru na to, da je podčrtal neketere posebnosti iz tega poročil a. Povdarjal je, da je Tujskopro-metna zveza v Mariboru najagilnejša tujskopro-metna ustanova v naši državi, ki si je pridobila tudi v inozemstvu velik ugled in dobro ime. Ima pa to za posledico, da je osebje v Mariboru sedaj že prezaposleno samo z informativnim delom, ki ga mora vršiti za vso našo državo. Večina turistov, ki prihajajo iz inozemstva v našo državo ter večina inozemskih potovalnih in tujskopro-metn ih ustanov 6e danes obrača na^ mariborsko Tujskoprometna zvezo, če rabi kakšne pismene informacije o naši državi. Pri vsem tem pa je Tujskoprometna zveza prizadeta zaradi razmer, ki so nastale na naši severni meji in zaradi katerih so se znatno znižali njeni dohodki, tako da danes ne more več sama zmagovati 6vojih nalog ter je povsem navezana na subvencije. Zahvalil se je Putnikovi centrali ter banski upravi^ za podpore, prav tako pa tudi mariborski občini, dalje pa tudi mestu Celju, ki je razbremenilo Zvezo s tem, da je v lastni založbi izdalo lep prospekt Celja in gornje Savinjske doline.
Generalni ravnatelj Putmika Simič je nato v svojem pozdravu povdarjal agilnost Mariborske
tujskoprometna zveze ter ji je častital k lepim uspehom in obljubljal vso svojo pomoč. Ravnatelj Zveze Loos je podal zatem sliko premoženjskega stanja Zveze, ki je imela lani 1,207.382 din dohodkov, s katerimi pa ni mogla 'kriti vseh izdatkov, tako da je morala izvršiti to samo s pomočjo subvencije. V imenu nadzornega odbora je ravnatelj inž. Dračar predlagal odboru razrešenico, ki je bila sprejeta.
Ker je sedanjemu vodstvu potekla triletna
funkcijska doba, so sledile nove volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika zopet inž. Šlajmer, za oba podpredsednika pa zopet ravnatelj Šubic in ravnatelj zdravilišča Rogaške Slatine Ivan Gračner. V odboru pa so sledeče članice katere bodo zastopali od njih imenovani delegati:	Olepševalno	in tujskoprometno društvo
Ptuj, Zdravilišče Dobrna, SPD Celje, Združenje gostilničarskih podjetij Maribor, Avtoklub sekcija Maribor. Touring klub Maribor, SPD Slovenigra-dec, SPD Maribor, Tujskoprometno društvo Murska Sobota. — Namestniki: Tujskoprometno in olepševalno društvo Gornji Grad, Tujskoprometno in olepševalno društvo Ljutomer, Tujskoprometno društvo Mozirje, Tujskoprometno društvo Kotle-Rimski vrelec, Tujskoprometno društvo Sv. Lovrenc na Poh., Podružnice SPD Mežice, Slovenska Bistrica in Slov. Konjice, Združenje gost. podjetij Celje, Zimskošportna podzveza Maribor. Celjska obrtna razstava, Društvo za ceste, sekcija Maribor in Tujskoprometno društvo Vitanje. V nadzorstvu so inž. Dračar in ravnatelja mag. uradov Rodošek, Maribor in Zavadlal, Ptuj.
Ob zaključku se je sprejel sklep, naj novi odbor spremeni pravila ter jih prilagodi sedanjim potrebam. Dvakrat na leto, spomladi in jeseni se bo vršil v bodoče plenarni sestanek Zveze, da se določijo smernice za novo sezono, oziroma, da se poda obračun o doseženih uspehih.
>Sužnji zlata« (Kino Matica). Nemci so temu svojemu filmu dali naslov »Frauen fur Golden Hill«,j>ri nas pa smo ga spet »prevedli« in ^prikrojili« po svoje! Le odkod neki smo dobili svoje gromozansko veselje do tovrstne »telovadbe«? — Najbrž ne sodimo napak, če trdimo, da iz Zagreba, kjer judje »operirajo« v namen večjega dobička še z reklamnimi triki iz časov Marije Terezije! Čas bi bil, da bi že enkrat za vselj prenehali vsa j v Ljubljani s takimi neslanostmil...
»Frauen fur Golden Hill« — snov tega filma je resnična in ni stara niti deset let. Tisti, ki je pisal manuskript, je le tu pa tam nekoliko idealiziral in »pomagal« dejstvom. V delu je sicer mnogo detajlov, ki motijo po banalnosti in glušeče kričijo po Škarjah, mnogo je še tistega duha, ki zahteva od glavnih junakov, da se ob važnih dogodkih namah spremene iz zavržencev in umazancev brez razlage v »leve«, ki so bili »eigentlich fur was Besseres geboren und bessere Zeiten ge-sehen haben«, mnogo je golobje preproščine, ki za dejanja in besede ne daje psiholoških pojasnil — v vsem pa film ni slabo delo, po zaslugi glavnih igralcev in precej nadarjenega režiserja Waschnecka, ki kaže dober smisel za obdelavo realističnih sujetov. Zamah, ki ga čutimo iz vsega dela, je podoben tistemu, ki ga srečujemo v vseh letošnjih eksotičnih filmih nemške jaipdukcije. Ta zamah temelji in izhaja iz goreče in pekoče žeje po kolonijah, po novih možnostih, občutimo ga kot pristnega.
Zanimiva odkritji o judu-vohunu
Zagreb, 23. junija. Na drugem mestu poročamo o senzacionalni aretaciji juda Alfreda Grauerja v Belgradu. Zagrebški »Juta m ji list« pa prinaša o tel tajinstvenem človeku več zanimivih podatkov, ki skoro popolnoma pojasnjujejo vlogo, ki jo je ta zločinec igral v belgra>jskem političnem življenju.
Policija vodi odločno preiskavo proti Alfredu Grauerju, ki je bil aretiran zaradi tega, ker se je bavil z raznimi nedovoljenimi posli. Na dan prihajajo razne podrobnosti iz življenja tega moža, ki so ga v Belgradu videli na vsaki politič. svečanosti s fotografskim aparatom v rokah. Grauer je dnevno sedel v kavarni pri Ruskem carju, in ljudje danes govore, da je bil tam neke vrste kontrolor nad tujci. Dejansko so se vsi bali kaj govoriti, če je stopal Grauer mimo njih. V času, ko se je pokojni Stjepan Radič mudii v Belgradu v hotelu Poet, se je Grauerju posrečilo podkupiti portirja, da je odstopil svoje mesto njemu. Kot tak je nadziral vse delo Stjepana Radiča. Tako se mu je posrečilo priti v posest originalnega br-zojava, ki ga je Radič poslal MacDonaldu ob priliki sestave njegove vlade. Grauer je original pridržal zase ter ga prodal tistemu, ki je zanj vohunil, a brzojav je napisal sam in ga odposlal. Znan pa je Grauer tudi zaradi vloma v hotel >Esplanade« v Zagrebu, kjer ga je odkril pokojni Svetozar Pribičevič. Znana je tudi vloga Grauerja pred sodiščem za zaščito države. Vse Grauerjevo življenje je roman pustolovca, za katerega se nikoli ni moglo vedeti, za čigav račun dela.
Tabor v Zagorju dne 25. tun.
se prične s sprevodom, ki krene izpred »Zadružnega dotna« najkasneje ob tri četrt na devet d-opoldne in n e ob tri četrt na deset, kot je pomotoma zapisal tiskarski škrat v zadnji objavi.
Kongres Kristusa Kralja
Osservatore Romano
To vatikansko glasilo je prineslo zgodovino kongresov Kristusa Kralja, ki je bila napisana in mu odposlana na izrečno željo, sporočeno nam iz Rima samega.
Že dvakrat je list prinesel sliko o Ljubljani; poleg panorame Ljubljane povečano sliko kongresnega znaka z veiikimi črkami: »V Ljubljani bo od 25. do 30. julija mednarodni kongres za kraljestvo Kristusovo. Glej manifest slovesnega zbora vernikov in pogled na plemenito mesto, čigar odlična katoliška tradicija obeta srečen potek plamenite in grandiozne svetovne prireditve!«
Navodila za II. vajo za »Igro o kraljestvu božjem« na Stadionu 25. junija ob pol 4 popoldne
1. Druge vaje se morajo udeležiti vse organi* zacije, kongregacije in ustanove ter zavodi, ki so, oziroma bodo danes in jutri še dobili posebno okrožnico. Odgovorni voditelji naj okrožnico temeljito premislijo in vse storijo, da bo nje zahtevam v čim večji meri ugodeno.
2. Na Stadion morajo priti vsi sodelujoči v svojih organizacijskih skupinah. Zaradi tega naj so zberejo prej kje v bližini Stadiona. Vhod na Stadion je z Vodovodne ceste.
3. Vsi oni, ki so se udeležili prve vaj® dn«
11.	junija, naj prinesejo besedilo igre e seboj.
4. Vsi oni, ki jih je organiziral g. D. Petamči?, zlasti voditelji, so najvljudneje vabljeni, da 6e t* vaje udeležijo, v kolikor jim to dopuščajo denarna sredstva. — Vrhovni režiser.
3
Skrivnost smrtne megle
»Načrt je prav za prav že vnaprej naznačen«, se je smehljal Devorny. »Moram na nek način neopazno priti v tovarno. Bojim se, da me bo to veljalo veliko truda in časa. Toda drugega izhoda tukaj ne najdem. Prav mi pride, da sem tehnično izobražen. S ponarejenimi listinami bi se mogel tam predstaviti morda celo kot inženir ...«
»Poslušajte me, Mr. Devorny«, je dejal Lenglen nenadoma zelo resno in v njegovem glasu je bilo opaziti negodovanje: »vi ste zasebnik, niste v naši službi, pa vam zato ni treba biti poslušen našim ukazom. Naloga je nevarna, zelo nevarna. Vi jo lahko, vi jo morate in vi jo tudi odklonite.«
»Zakaj? Sicer me nič ne briga, toda... hm... po mojem mišljenju prevzemate stvar, ki z devetdesetodstotno gotovostjo pomeni vašo smrt. Zakaj? Rabite denar?«
»Tudi to«, je odvrnil oni malomarno. »V prvi vrsti me mika boj. Odkrito priznam, da se nekoliko dolgočasim. Naloge, ki jih kot zasebni detektiv sicer dobim — opazovanja zakoncev, zasledovanje malih izsiljevalcev ter več ali manj brezobzirnih stiskačev, no ja, in več takih enakih — mi ne delajo življenja nič bolj zanimivega.«
»Ste oženjeni ali pa zaročeni?«
»Ne eno, ne drugo.«
»Dobro, zelo dobro. Morate morda vzdrževati starše?«
»Moja mati živi v Londonu. Mesečno ji pošiljam po petinsedemdeset dolarjev.«
»Ce se pri izpolnjevanju svojih dolžnosti — hm ponesrečite, bo prejemala vaša mati do svoje smrti po sto dolarjev mesečno. .Vam zadostuje to moje enostavno zagotovilo?'
»Popolnoma, sir.« Zvok teh besedi je zvenel nekoliko topleje. »S tem ste mi odvzeli edino skrb, ki me je sicer mučila.«
»Torej dobro«. Lenglen je iztrgal iz svoje beležnice listič in napisal nanj naglo nekaj vrstic. »Tu imate dve telefonski številki. S prvo dobite mene v uradu, druga pa je moja zasebna zveza. Naučite se številke na pamet in uničite potem listič. Domenila se bova tudi za geslo, da bi kdo vašega poziva ne izrabil in s tem povzročil zmedo in neprijetnosti. Recimo — ekspresionizem —. Tako! In sedaj vas prosim ,da mi napišete še naslov vaše matere!«
Ravnatelj policije je spravil list papirja, ki ga jo oni drugi naglo izpolnil, skrbno v svoj žep- Nato je pritisnil na gumb zvonca.
Stražnik je vstopil.
»Pošljite mi Morrisa semkaj«, je ukazni Lenglen.
Devorny je začudeno pogledal, opustil pa je vsako vprašanje.
Dve minuti tišine. Vrata so sc spet odprla in mlad, navidez komaj petindvajsetletni uradnik v uniformi, je stopil v sobo Njegov obraz je bil jubek, za moža prav za prav premehak. Toda toliko bolj odločna in strumna sta bila drža in korak.
»Ste li brali akte o Scottu, Fulltonu in Ainmillerju?« se je obrnil Lenglen k vstopivšemu.
»Da, sir.« Bil je jeklen glas, ki je presenečal spričo skoraj deklišikh potez.
Predstojnik se je dvgnil.
»Morris«, je dejal mirno .»S tem vam uradno nalagam nalogo, da prevzamete to stvar.«
Morris se je vznemiril. Njegov pogled je nemirno blodil. Tdčnice so migotale
»Jaz sem oženjen in imam dva otroka, sir,« je mrko zamrmral.
»Kaj sem vas vprašal po tem?« Trdo in ostro so zvenele
besede.
Morris se je zbral. Stal je spet strumno.
»Dobro, sir! Prevzemam nalogo«, je dejal z odločnim glasom.
Devorny je zakašljal.
»Mislil sem, naj bi...« je začel neodločno.
Ta izjava je rodila pomembne posledice.
Morris je obstal strumno kot kak z oljem namazan malik. Le njegov pogled se je premaknil. Zapazil je detektiva. Zabodel se je vanj vprašujoče in izzivajoče. Ravnatelj policije pa je stopical sem in tja.
»Kaj naj bi?« je zavpil nekoliko hripavo. »Nekaj čisto drugega bi vi...« V sunku se je obrnil. »No, Morris! Pojdite no vendar!«
Spet molk v sobi. Le ura je tiktakala. Tiho in sanjavo.
Ravnatelj jvolirije je globoko dihal.
»Imel som vas za bolj prebrisanega«, je mrmral. >Kaj ni-sto takoj razumeli? Morrisu sem moral poveriti nalogo tako samo na videz... Njemu ali pa komu drugemu izmed mojih ljudi. Da bi oni — zločinci — »e vedeli, kdo jih v resnici zasleduje. Vi morate vendar neovirano in neopazno delali! Vi! Morris je neumen, njemu ne grozi nobena nevarnost. Ti zločinci ubijajo šele potem, ko je kaj že odkritega... Nikdar in nikoli ne bo Morris ničesar odkril.«
Devorny so je malomarno naslonil v svojem sedežu in opazoval svojega sobesednika skozi napol zaprte veke. Nena-ioma pa se jo začel neslišno smejati sam v sebi.
Od tu in tam
550-letnico kosovske bitke bodo na veličasten način proslavili na Vidov dan na Kosovem polju.
Številne delegacije bodo prispele k proslavi iz vseh pokrajin, kamor so se bili po svojem porazu preseljevali Srbi iz južnih delov bežeč pred Turki. Tako iz Vojvodine, Dalmacije in iz Srema. Najbolj veličasten poudarek proslave bo dala vsekakor vojska, ki bo prikazala potek kosovske bitke.
O dnevu, ko naj bi se obnovili razgovori med predsednikom vlade Dragišem Cvetkovičem in dr. Vladkom Mačkom, 6o ugibali številni hrvaški pokrajinski listi. K vsem tem vestem pravijo v Zagrebu, da vodstvo KDK ne ve nič točnega o dnevu novih pogajanj in razgovorov, pač pa trdijo. da niso brez podlage vesti, da se bodo razgovori zares nadaljevali.
V	razpravi proti bivšemu sodniku dr. Rosiču v Šabcu je nastopil predvčerajšnjim preobrat. Zaslišane so bile namreč številne priče, ki so dr. Rosiča in njegovo ženo tako obtoževale, navajajoč taka nujna dejanja, da se obtoženca nista mogla in znala izgovarjati. Na dan so prišli še novi odvetnikovi grehi, da je namreč od svojih strank pobiral na račun kolkov po deset in večkrat več, kakor pa je bilo treba. Na njegovo ženo pa je bila obtožnica razširjena zaradi zasnovanja zločina nad bivšim narodnim poslancem popom Ružičem. V celoti je sodišče zaslišalo okrog 150 prič. Včeraj so govorili državni tožilec in zagovornik. Sodba bo po vsej verjetnosti izrečena šele v začetku prihodnjega tedna.
Železničarji, organizirani v Združenju jugoslovanskih železničarjev in brodarjev, bodo imeli te dni v Skoplju svoj veliki kongres. Železničarji bodo obravnavali v glavnem tile dve točki: vprašanje izpopolnitve zakona o drž. prometnem osebju ter o izboljšanju gmotnega stanja žel. osebja, ter o vprašanju izpopolnitve zakona o žel. delavstvu, zaradi katerega je žel. delavstvo utrpelo veliko krivic.
Spretno tatvino zlata v vrednosti čez 100.000 dinarjev sta izvršila dva vlomilca v stanovanju nekega belgrajskega uradnika Narodne banke. Tatvina je bila tako vešče izvršena, da policija ni našla niti najmanjše sledi za storilcema. Po preteku enega meseca pa sta vlomilca poskušala vnovčiti ukradeno zlato v Zagrebu, toda prav pri delu ju je zalotila policija. Alberta Levija je prijela, medtem ko je drugi Vojislav Milič pobegnil in se skril. Oškodovani uradnik je dobil vse zlato nazaj, draguljarji, ki so kupili zlato, pa bodo za svojo neprevidnost ee kaznovani.
Pustolovca večjega kalibra je spravila za zapahe belgrajska policija. Vsej belgrajski javnosti je bil dobro poznan neki Alfred Grauer, ki je nastopal kot ^fotoreporter neke angleške slikovne agencije. Mož je živel preveč razkošno, se vozil z avtomobili, ne da bi znal raztolmačiti, odkod ima toliko denarja. Policija je bila tudi zasledila, da je imel skrite lokale in v njih igralnice. Ko so pa začeli preiskovati njegovo preteklost, so prišle na dan porazne ugotovitve. Grauer je bil po svojem očetu madžarski državljan, čeprav je bil rojen v Nišu. Kot jud se je znal takoj okoristi z neumnostjo drugih. Pred vojno in med vojno je goljufal na Dunaju, odkoder je tudi dobavljal lepa dekleta ja javne lokale na Vzhodu. Ko je tam presedel lepo število let v ječi, jo je potegnil v Zagreb, . kjer# je skupaj s policijskim sefom prodajal tujcem potne liste. Kmalu nato se je pojavil v Belgradu in dobil lepe zveze pri visokih gospodih. Na ta način 6e je zaščitil in odprl več tajnih igralnic. Zaradi svojih dobrih zvez je bil varen, pa je zato o njem krožil glas, da se mu ni dobro zameriti. Nazadnje, ko so njegovi zaščitniki izgubili vajeti oblasti iz rok, se je policiji le posrečilo, da ga je zgrabila za vrat.
Oproščeni so bili pred splitskim sodiščem vsi Hrvatje, ki so lani ob obisku dr. Milana Stojadi-noviča priredili v Splitu bučne demonstracije in prišli tudi v spopad s policijskimi organi. Politični in osebni prijatelji so takrat dr. Stojadino-viču priredili sprejem, medtem ko je skoraj vse prebivalstvo dalo duška svoji nevoiji z demonstracijami in vzklikanjem. Dvanajst oseb je policija prijela in jih oddala sodišču. Ker se je pa sodišče prepričalo o njihovi nedolžnosti, jih je vse oprostilo.
Svojega moža pijanca je ubila Mileva Živoji-novič iz Smedereva. Življenje v hiši je bilo vse drugačno, kakor pa si ga je Mileva predstavljala. Mož se je pogostokrat napil in potem doma Ženo pretepal. Nazadnje je Mileva odšla od njega in ee priselila k sinu. Toda mož je še vedno hodil k njej in jo še naprej pretepal. Ko pa je pred dve-da dnevoma spet pijan prihrumel pred hišo, je Mileva zaprla vrata. Ko pa je mož vrata odtrgal, je zena pograbila sekiro in mu s tremi udarci razklala glavo.
Približno milijon mladih postrvi so v zadnjih dveh letih spustili v bosanske reke. Lansko leta je poljedelski odsek na banski upravi drinske banovine spustil v reke in potoke bosanskega dela drinske banovine 500.000 mladih postrvi. Letos jih le spustil še 370.000, Zveza ribiških društev pa le-. * 50.000, lani pa 80.000. Skupno je bilo v dveh etih v bosanske potoke in reke spuščenih okrog cn. bilijon mladih postrvi. Zdaj so ribiški čuvaji r H} potokov poslali svoja poročila, iz katerih je razvidno, da postrvi lepo napredujejo. Hhratu pa sa čuvaji m nadzorniki rek ter potokov tudi predlagali, naj bi ee ob izviru reke Bosne napravilo veliko orstišČB za postrvi. Iz tega drstišča bi potem Janko zalagali s postrvmi vse bosanske reke in potoke.
Za poglobitev gospodarskih zvez med Jugoslavijo in Francijo, v Parizu se je osnoval >Bu-reati n btudes <5conomiques frnneo - yougo9laves«, katerega poslovanje in delo je namenjeno poglobitvi gospodarskih stikov med Francijo in Jugoslavijo. Omenjeni zavod ima svojega zostopnika tudi v Belgradu, katerega naslov je: M. P. Peči-novič, Belgrad, Terazije št. 1«. Tako zavod, kakor tudi njegov zastopnik v Belgradu, sta našim izvoznikom kakor tudi uvoznikom z vsemi potrebami informacijami brezplačno in stalno na razpolago. Naslov biroja jo: Paris-1, Rue Volney (26me). Opozarjamo vso interesente, ki iščejo gospodarske stike s Francijo, ali ki želijo katerekoli informacijo Kledo izvoza v Francijo, naj se obrnejo ali neposredno na omenjeni biro, ali pa na njegovega rastopnika Pečinoviča v Belgradu.
Izletniške proge v Grčijo, Palestino in Egipt Je začasno ukinila parobrodna družba, lastnica obeh velikih ladij »Princesa , Olga« in »Kraljica Marija«, Doslej sta ti dve ladji vsakih petnajst dni vozili izletnike iz Trsta preko Splita v Pirej, Aleksandrijo in Haifo, zaradi mednarodnih napetosti in ovir, ki preprečujejo večji dotok tujcev na naš Jadran, pa sta morali obe ladji ostati doma, ker se javlja za potovanje premajhno število potnikov.
Kmetifska razstava na
Murska Sobota, 22. junija.
Ko pridemo v Soboto in gremo po cesti proti soboškemu gradu, nam prestreže pogled velik napis »Kmetijska razstava«, kateri je odmerjen skromen prostor v prostorih »Borze dela«. Ta razstava naj bi prikazala stanje, razvoj in napredek kmetijstva Slovenske Krajine po osvobojemju.
Čim stopimo v razstavno sobo, se nam nudi precej pester pogled raznih poučnih slik in diagramov, obešenih po stenah. Dalje je razstavljenega nekaj sadjarskega, vrtnarskega in čebelarskega orodja ter raznih modelov za kmečko-go-spodarske naprave. V kotu razstavnega prostora ima svoj oddelek semenogojska postaja iz Beltinc, kjer ima razstavljeno razno odbrano seme. Celotna slika kmetijske razstave naredi prav dober vtis, če upoštevamo, da je zelo neprimeren čas za kmetijsko razstavo. Pravo sliko prekmurskega kmetijstva bi prikazala le razstava, če bi bila prirejena v jeseni, pri kateri bi lahko sodelovali kmetje in razstavili svoje pridelke.
Veterinarska razstava v sosednji sobi je skrbno pripravljena, ker razstavlja v glavnem svoje predmete »Veterinarska postaja« iz Zagreba. Pri raznih slikah pogrešamo slovenske napiee. V isti sobi ima razstavljene svoje predmete tudi >Pod-kovska šola« iz Ljubljane. Dalje ee nahaja v tej sobi tudi del živinorejske razstave. Obiskovalcem »Prekmurskega tedna« toplo priporočamo, da si gledaljo tudi kmetijsko razstavo. Da bi se lahko čim več oibskovalcev ogledalo to^ razstavo, bi morala biti odprta od zjutraj do večera, kakor ostali razstavljalni prostori.
Krona kmetijske razstave pa bo v nedeljo, 25. t. m., ko bo razstava goveje živine in konj. Ker bo ta razstava gotovo prav zanimiva, naj ne-
Ljubljana, 23. junija.
Na tehničnem oddelku v Kresiji je bil včeraj dopoldne, tja do 12 trajajoči sestanek zastopnikov mestne občine, polic, uprave, zastopnikov raznih organizacij, ki so v posredni zvezi tangirane na končni ureditvi cestnega prometa v Ljubljani. To vprašanje, prav pereče, postaja zlasti v pogledu splošne varnosti in tujskega prometa prav zadnji čas zelo aktualno. Z ureditvijo prometa je v zvezi cela vrsta podrejenih vprašanj. Sestanek je ob 8.30 otvoril kot predsednik mag. gradbeni nad-svetnik inž. Mačkovšek, ki je takoj prešel k prvi točki, na vprašanje o spopolnitvi znakov za prehode, namenjene pešcem. Razvijala se je zanimiva debata že pri tej točki in prav tako pri naslednjih. V debato so posegali poveljnik ljubljanske policijske straže, pol. Bedenk, dr. Brilej za SPD, dr. Žižek za Tujsko-prometno zvezo, Gašperlin za avtobusne podjetnike, Verbič^ za ljubljanske trgovce, mestni sv. univ. prof. inž. Hrovat, mestni sv. polk. Andrejka in drugi. Doslej so bili prehodi za pešče naznačeni z belimi lisami, drugod so položili bronasto-medeninaste žeblje, drugod pa barvane plošče itd. Glede označb in smeri voženj je bila poudarjena želja, da bi se označbe postavile zlasti na prometno važnih krajih za tujce pri tranzitnih vožnjah učinkovite tablice, ki naj bi takoj pokazale tujce, v katero smer ima kreniti, da pride iz mesta. Pri tem je treba upoštevati mednarodne predpise za avtomobilske in cestni promet. Na vaznih krajih naj bi bil postavljen tudi tako zvani »mrtvi policaj«. Potreba je, da se ustanovi ožji odbor, ki naj bi proučil vse modalitete, kako naj se dokončno uredi cestni promet.
Prav živahna je bila debata o izstopanju in vstopanju pri tramvaju. Gre v prvi vrsti za enotirne proge proti Dolenjski, Zaloški cesti in deloma Gosposvetski cesti. Treba je urediti izstopanje potnikov in spraviti v sklad s predpisi za vsa vozila, da ne prihajajo potniki v nevarnost. Postajališča tramvaja je treba vidneje označiti.
Sledil je prav živahen razgovor o uvedbi kaznovanja cestno-policijskih prekrškov kaj na mestu. Sprožena je bila misel, da naj bi stražnik kar na svojem mestu s posebnim listkom kaznoval pre-
Športne vesti
Zmaga Jugoslavije v Hamburgu. Pri snočni tekmi med belgrajsko Jugoslavijo in ETV Hamburg je moštvo Jugoslavije doseglo prav lep uspeh. Jugoslavija je premagala Hamburg z 4 :3. Tekma se je začela ob pol 8 zvečer. Jugoslavija je nastopila v postavi: Spasič, Stokič, Lukič, Bro-čič, Ajbl, Djokič, Savič, Rakar, Moša Marjanovič, Petrovič in Perlič.
V medržavni nogometni tekmi med Nemčijo in Norveško je zmagala Nemčija v razmerju 4 :0. Nemška nogometna reprezentanca je bila mnogo močnejša in ni bila njena zmaga ogrožena niti za trenutek. Tekma je bila včeraj popoldne v naj-večjeni norveškem stadionu v Oslu.
V naši atletiki so bili letos postavljeni sledeči najboljši rezultati:
Tek na 100 m: Radenjič (Jugoslavija) 10.7.
Tek na	200m:	Račič (Ilirija) 23.7.
Tek na	400 m:	Klinar (Planina) 52.3.
Tek na 800 m: Goršek (Primorje) 1:57.2.
Tek na 1500 m: Goršek (Primorje) 4:08.
Tek na	5000 ni:	Košir (Planina) 15:50.
Tek na	10.000 m:	Bručan (Ilirija) 35:04.2.
Štafeta 4X100 m: Reprezent. Slovenije 44.1.
Tek preko zaprek 110 m: Ehrlich (Hašk) 15.9.
Tek preko zaprek 400 m: Skušek (Prim.) 59.3.
Met krogle: Vučevič (Belgrad) 14.50 m.
Met diska: Vučevič (Belgrad) 43.46 m.
Met kopja: Smejda (RSK) 56.43 m.
Met kladiva: ing. Stepišnik (Ilirija) 48.88 m.
Skok v višino: Telesko (Pančevo) 179 cm.
Skok v daljavo: Lenert (BSK) 7 m.
Skok s palico: Smerdclj (Maraton, M) 3.40 m.
Triskok: Vučevič (Belgrad) 14.04m.
Letošnja najznamenitejša atletska prireditev bo triboj mest Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Ta triboj bo koncem meseca julija v Zagrebu. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Med prireditelji slovenske narodne pesmi za koncertni oder je v zadnjih lotih na prvem mestu profesor Matija Tomc. Obdelal je našo narodno pesem v modernem smislu, vendar tako lepo in primerno, da je izredno blagoglasno tudi za uho navadnega poslušalca, ki ima največji užitek v lepi in blagodoneči melodiji. Med njegovimi priredbami so prav gotovo na prvem mestu svatske pesmi, to jo ciklus naših napevov iz Bele Krajine. Ta ciklus bo pel pevski zbor Glasbene Matice med drugimi narodnimi in umetnimi zbori na svojem koncertu v nedeljo, dne 25. t. m. v št. Vidu nad Ljubljano. Koncert se bo vršil v veliki dvorani Prosvetnega doma, začetek ob 20. uri, vstopnice v trafiki Kautman.
Prekmurskem tednu
deljski obiskovalci zanesljivo obiščejo to razstavo.
Poseben del kmetijske razstave je vinska razstava, ki ima svoje prostore v paviljonu na razstavnem prostoru. Razstavljena so namreč domača prekmurska vina iz lendavskih goric ter ljuto-mersko-ormožka, kapelska in gomo radgonska vina.
Poslednji sem, stojim na koncu čvrsto, a jutri vsi postavimo se v vrsto.
krškarje. Kazni naj bi bile nizke od 5—10 din. Ta način kaznovanja bi bil enostavnejši, za ohranitev prometne discipline koristnejši in uspešnejši. Nasprotno pa je bilo poudarjeno, da takega kaznovanja za enkrat ni mogoče uvesti, ker še ni zadevne uredbe. Zastopnik tehničnega oddelka je nato pojasnil, da je v letošnjem finančnem zakonu že vneseno kratko besedilo glede ureditve cestnega prometa in glede cestnih prekrškov. Uredbo ima finančni minister sporazumno z notranjim ministrom sestaviti in objaviti.
Umestna bi bila dalje primerna vzgoja občinstva. Mesečno naj bi se uvedel prometni pouk, po kinih naj bi bila predavanja in tudi na osnovnih šolah naj bi bil pouk mladine, kako ima biti vzgojena za cesto. Zastopnik Avto-kluba je nato pojasnil, da je klub bil ze lani pripravljen izdati
15.000	din za kritje stroškov slikanice, ki bi r slikah živahno in nazorno kazala vse cestno-policijske prestopke in iz njih izvirajoče prometne nesreče. Žal akcija ni uspela. Slikanica bi stala okoli 80.000 din.
Glede uvedbe strožjih cestno-policijskih predpisov, kakor so veljavni po nekaterih mestih, je bilo umestno poudarjeno, da so sedaj pri nas va-ljavni predpisi zadostni, samo treba jih je izvajati primerno praktično. Uveden naj bi bil obvezen pouk o cestno-policijskih predpisih zlasti za one, ki kršijo te predpise. Glede vrvic, kakor so že sedaj na Marijinem trgu, je bilo splošno mnenje, da naj se take vrvice napravijo tudi na raznih drugih mestih, tako osobito na Ajdovščini, pred magistratom, pod Trančo, med Miklošičevo in Masarykovo cesto, med Sv. Petra in Resljevo cesto ter na Krekovem trgu. Enake vrvice naj bi bite napravljene tudi pri tvrdki Schneider & Ve-rovšek, Pri Kmetski posojilnici in drugod.
^ Opoldne je bila anketa prekinjena in se bo v četrtek, 6. julija dopoldne nadaljevala. Na tem sestanku pride v razgovor najaktualnejše vprašanje avtobusnega kolodvora. Predloženih je več načrtov. Stavljen je predlog, da bi se eventualno veliko dvorišče tvrdke Schneider & Verovšek uporabilo za postajališče raznih avtobusov. O tem bo pač sledila končna rešitev, ki je zelo nujna, kajti res je potrebno, da se uredi avtobusni kolodvor.
Izlet na ienferneiske dirke
št. Jernej, 23. junija.
Na praznik v četrtek priredi »Putnik« za udeležence konjskih dirk v Št. Jerneju izlet preko Dolenjske v dolino gradov z avtobusi Udeležbo za ta izlet je prijaviti čim preje, a najkasneje do torka 27. t. m. Odhod iz Ljubljane bo v četrtek ob pol osmih zjutraj, povratek v Ljubljano pa ob poldevetih zvečer iz Št. Jerneja. Izletniki bodo obiskali tudi samostan Pleterje v bližini Št. Jerneja. Po ogledu samostana še udeleže otvoritve Konjskega dirkališča in dirk v Št. Jerneju.
Program bo s svojo pestrostjo zadovoljil vse obiskovalce, saj bo v primeri 6 progami prejšnjih let zelo izpopolnjen. Sodelovanje priznanih strokovnjakov pri sestavi programa je zagotovilo upoštevanje vseh mednarodnih predpisov, ki veljajo danes za take prireditve. Na to dejstvo se v preteklosti ni dovolj gledalo.
Otvoritev dirkališča in dirke same 6e bodo vršile pod pokroviteljstvom g. bana.
Program stanovskih zborovanj v Mariboru
Dijaki in izobraženci: dne 30. junija ob 10 v Karlinovi dvorani.
1. Kristus naš voditelj, dr. Karl Capuder.
2. Naša mladina, dr. Jakob Aleksič.
3. Totalitarna družba in krščanstvo, dr. Ivan Ahčin.
Učitelji: dne 30, junija ob 8 popoldne v Karlinovi dvorflni.
1. Slomšek in sodobni učitelj, dr. Vinko Brumen.
2. Vzgojna naloga sodobne vaške in mestne šole, dr. Karl Ozvald.
3. Učitolj — posredovalec verskih vrednot, Franc Terseglav.
Kmeti: dne 1. julija ob 10 dopoldne v Karlinovi dvorani.
1. Duševni temelji slovenskega kmečkega doma, dr. Josip Hohnjec.
2. Ali čuva današnji kmet nad svojo stanovsko samoniklostjo?, dr. Franc Sušnik.
3. Izobražen kmečki fant — izobražen kmečki gospodar, Mirki Geratič.
4. Glavni pogoji gospodarskega napredka kmečkega stanu, dr. Anton Lavrič.
Vremensko poročile
»Slovenskega doma«
Kra|	Barometer sko stanje	Temperatura v C'		Kelativna vlača v %	te O a •o c -T oc	Veter	Pada- vine	
		naj- večja	03 • ** '3S DI			(amer, jakost)	m/m	vrsta
Ljubljana	/56't	27-0	16 8	83	5	N,	—	—
Maribor	755-b	23-2	16-i	80	4	U	12-0	dež
Zagreb	757 6	27-0	14-0	7C	5	NWj	4*0	dež
Belgrad	757-5	25-0	170	8C	3	N,	18*0	dež
Sarajevo	759 6	>9-0	15*C	70	5	0	—	—
Vis	759-4	20.1	14-0	70	0	NW»	—	—
Split	760-4	2o-0	17-0	70	3	0	—	—
Kumbor	757-7	25-1	20-C	70	3	N,	—	—
Rab	760\	t8’0	161	70	8	0	—	—
Dubrovnlh	757*7	26-0	17-C	70	0	NE,	—	—
Vremenska napoved: Sprmenljiva oblačnost, nestanovitno in soparno vreme. Krajevne nevihte.
Koledar
Danes, petek, 23. junija: Edeltrud.
Sobota, 24. junija: Janez Krstnik.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek Uesljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta.
Kupujte srečke loterije rejcev malih živali. Na prodaj so v vseh ljubljanskih trafikah. Žrebanje nepreklicno 2. julija.
Christi Sol ari bo pel za revne ljubljanske otroke. Ta slavni italijanski tenorist je že večkrat z največiim uspehom gostoval v naši operi in si s svojim srebrnim glasom pridobil zasluženo občudovanje, sedaj pa hoče znameniti umetnik pokazati tudi svoje zlato 6rce. Sam g, Christi Solari je namreč pri zadnjem svojem gostovanju izrazil opernemu ravnatelju željo, da bi rad e svojim petjem pomagal tudi ljubljanskim revežem, predvsem pa ubogim otrokom. Dobrosrčni umetnik se je odločil, da bo pel v korist Mestnega prehodnega otroškega doma, ki prav uspešno deluje v 6tari cukrami. V ta namen bo v operi v torek 27. t. m. izven abonmana predstava Verdijeve »Traviate« s tem odličnim gostom v korist Mestnega otroškega prehodnega doma. Gotovo bo ljubljansko občinstvo znalo ceniti tudi dobro srce slavnega pevca in mu svoje priznanje izkazalo z razprodano predstavo.
Kdo je v Ljubljani in okolici, ki ne ve, da bodo Trnovčani drevi na kresni večer proslavili farnega patrona Janeza Krstnika s tem, da bo ob 20 koncert godbe »Sloge«, nato kres z umetnim ognjem in spuščanjem raket. Kres, ki ga drevi zažgejo Trnovčani je uvod k tridnevni prireditvi Prosvetnega društva Trnovo. Kresu sledi v soboto 24. lunija ob 20 veseloigra « petjem »Rodoljub iz Amerike« s sodelovanjem godbe »Sloge«. V nedeljo ob pol 16 bo telovadni nastop Fantovskega odseka in Dekliškega krožka po telovadbi pa sledi velika žegnanjska veselica • pestrim sporedom. Vabimo vse Ljubljančane in tudi okoličane, da pohite drevi, v soboto in nedeljo v Trnovo.
Na II. skupni produkciji drž. konservatorija bodo nastopili naslednji gojenci: Osana Jože, klavir, Ivančič Sonja, sopran, Marin Ladislav, violina, Jelenc Olga, klavir, Burger Kajetan, violina, Seifert Herta, klavir, Ogrin Ksenija, klavir in Loger Edita, klavir. Produkcija bo v ponedeljek, 26. t. m. ob 6.15 v veliki filharmonični dvorani. Spored v knjigarni Glasbene Matice.
L)ubl|an$ko gledališče
Opera: Začetek ob 20.
Petek, 23. jun.: Zaprto. (Gostovanje v Trstu: Prodana nevesta.)
Sobota, 24. jun.: Zaprto. (Gostovanje v Trstu. Ero z onega sveta.)
Murska Sobota kliče
Mursko soboško prosvetno in fantovsko okrožje priredi v nedeljo 25, t. ra. mladinski tabor.
Ob pol 9 bo pred cerkvijo sprejem gostov, med katerimi bodo z velikim navdušencem sprejeli slovenskega ministra dr. Miha Kreka.
Ob pol 10 sprevod 6kozi Soboto na taborski prostor v mestnem parku.
Ob 10 sv. maša, katero bo daroval g. dekan iz Tišine Kranc Jožef. Po sv. maši bo taborsko zborovanje, ki ga bo vodil agilni prosvetni organizator g. Janko Škroban. Na zborovanju bodo govorili: 1. Naš gradbeni minister dr. Miha Krek,
2.	poslanec za soboški okraj g. Bajec, 3. predsednik fantovskega odseka g. Kerec ter zastopnica dekliškega okrožja. Vabimo vse prijatelje našega gibanja, da se udeležijo tabora in s tem manifestirajo svojo trdno slovensko in jugoslovansko zavest.
Isti dan bo v Soboti veliko zborovanje gasilcev prekmurskega okrožja. Zborovanje se začne ob 8 s s v. mašo. Po sv. maSi odkorakajo gasilci na glavni trg, kjer bodo imeli zborovanje, na katerem govori poleg ostalih govornikov tudi g. minister Miha Krek. Prekmurski gasilci, ki so organizirani v 146 gasilskih četah, bodo dali v nedeljo močen poudarek Soboti in slovenskemu Prekmurju.
5.	Izseljensko vprašanj«, P. Kazimir Zakr*i-
šek.
Obrtniki: dne 1. julija ob 10 v dvorani Ljudske univerze.
1. Dobre obrtniške družine, podlaga obrtniškega blagostanja, Fran Žebot.
2. Kako obnoviti rokodelsko stanovsko omiko?, Franc Fink.
Življenjska skupnost mojstra, pomočnika in vajenca, P. Laura.
4.	Bodočnost in pomen obrti v modernem gospodarstvu, dr. Andrej Gosar.
Dejavei: dne 1. julija ob 8 popoldne v dvorani Ljudske univerze.
1. Duševna stiska industrijske družine, Drago Oberžan.
2. Delavci, pionirji bodoče industrijske omike, dr. Ivan Dornik.
3. Stanovska vzgoja delavske mladine, Franc PrežeLj,
4. Socialni in gospodarski položaj slovenskega delavca, Rudolf Smersu.
5. Pomen strokovne organizacije, Peter Rozman.
Dekliško zborovanje: v soboto, 1, julija ob 10 dopoldne v dvorani čS. šol. sester, ki ca urirpia ZDK v Mariboru
Ureditev cestnega prometa v Ljubljani
Kje naj bo avtobusni kolodvor?
Mladinski tabor v Mariboru
Prvi zamorski škof msgr. Joief Krivvanuka
Vanj so uprte oči vse katoliške Afrike
Če je sploh kak dogodek izreden in nepri-akovan, potem je v prvi vrsti gotovo tisti, ko je tnali črnec Kiwanuka iz Ugande postal škof, itn cer prvi domači, zamorski škof v vsej Afriki.
. . da prineso življenje v kraljestvo smrti"
Rodil se je 11. junija 1899 v mestu Nakibare v afriški pokrajini Uganda, ob obali jezera Viktorja. Bilo je to točno dvajset let zatem, ko so prišli v te kraje prvič »Beli očetje«, kakor se imenuje ta red. Leta 1879, meseca februarja, se je francoski redovnik Lourdel, doma iz Artoisa, prvi izkrcal v Ugandi, in štiri mesece pozneje je prišlo od južne strani v te kraje nekaj francoskih ladij, s katerimi so se pripeljali v Entebbe misijonarji. 0 teh požrtvovalnih misijonarjih je pozneje napisal kardinal Lavigerie tole:	»Ko eo
prišli v Ugando, niso prinesli s seboj drugega orožja kot križ Nito imeli nikakih drugih ambicij kot to, da prinesejo življenje v to kraljestvo smrti.«
Tedanji tamkajšnji poglavar Mtesa je misijonarjem dovolil bivanje v teh krajih in jim je za bivanje določil tudi približno en hektar zemlje v Kisubi na nekem gričku. Le nekaj banan je raslo tod okoli, drugače je bila zemlja dokaj zapuščena. Postavili so si šotore. Misijonska postaja v Ugandi je bila s tem ustanovljena. Kako težaven je bil začetek misijonskega delovanja v teh krajih, je težko povedati in vedo za to le tisti, ki so se tedaj žrtvovali za	to	naporno	delo.
Sedem let pozneje se	je	začelo
krvavo preganjanje
misijonarjev in vseh tistih,	ki	so med	tem časom
bili tam krščeni. Zažigali	so	jih na	grmadi	v
Namugongo, kjer so umirali mladi črnci, ki so si v svoji goreči veri izvolili rajši smrt, kot pa da bi zatajili Boga. Za dva in dvajset od njih so pozneje mogli zvedeti imena in papež jih je proglasil kot največje mučenike za blažene.
Leta 1887 je izbruhnila vojna in revolucija, ki je trajala pet let, do leta 1892. V dveh letih so bili pregnani iz Ugande vsi »beli očetje«.
Kardinal Lavigerie je tem svojim misijonarjem govoril: »Vi niste prišli semkaj plenit, niti niste navadni popotniki, niti turist, niti učenjaki in znanstveni raziskovalci. Prišli ste semkaj iskat !e izgubljene duše, da jih peljete v božje kra-
Mučeniška kri — najboljše seme
Toda preganjanje je trajalo samo pet let. Vsa mučenja in zažiganja na grmadi niso rodila tistega uspeha, kot eo si ga želeli revolucionarji, pač pa se je tudi v tem primeru pokazalo, da je bila muceniška kri le 6eme za nove katoličane, ki jih je v teh krajih postajalo vedno več. Uresničile so se napovedi velikega kardinala. V Ugandi je bilo leta 1931 že 163 duhovnikov-črncev in 454 črnih redovnic, med katerimi so nekatere, kot
mlada Mossi, sestra Marie-Jeanne, pravile delo, ki zasluži vse občudovanje.
Krstili so ga za Jožefa
Dvajset let po prihodu francoskega misijonarja, »Belega« očeta Lourdela, v Ugando se je rodil v Nakibaru mali črnec Kiwanuka, ki je postal pozneje ne samo navadni katoliški duhovnik, pač pa tudi škof, in sicer prvi zamorski škof na vsej afriški celini. Že njegovi starši so bili katoličani in so tudi malega sinčka dali nekaj dni po njegovem rojstvu krstiti v misijonski postaji Mitala-Maria. Pri krstu je dobil ime Jožef. Ko je nekoliko odrastel, je kazal veliko nadarjenost, silen naravni čut in mnoge druge vrline, zaradi katerih so ga misijonarji naravnost občudovali. Že tedaj so bili prepričani, da bo ta deček, ko do-raste, gotovo eden najboljših misijonarjev, takšnih, ki bodo pri svojem delu imeli gotovo nag* večji uspeh. Starši so ga s pomočjo misijonarjev poslali v nižjo šolo v Bukalari, kjer se je izredno dobro učil. Ni bilo torej nobene ovire, da ne bi obiskoval tudi višjo šolo v Kotigondu, kjer je dečko pri profesorjih vzbujal veliko občudovanje zaradi svojega sijajnega napredka pri učenju.
Izboren latinec
Dne 36. maja 1929 je bil posvečen v duhovnika v cerkvi misijonskega središča Mitala-Maria. Posvetil ga je msgr. Streicher. Niso zatem potekla še tri leta, ko je vstopil v red »Belih očetov«. Vsi so bili o njem prepričani, da je človek izrednih sposobnosti in da bo dosegel v svojem življenju še velike uspehe, usjmhe v blagor tistih, ki danes še tavajo v poganstvu in ne poznajo Resnice. Naslednje leto, 1930, so ga jx>slali v Rim, kjer je v Vatikanu nadaljeval svoje študije in tudi tam vzbudil zaradi svoje izredne nadarjenosti in sposobnosti veliko pozornost. Posebno so na njem občudovali to, kako lahko in kako lepo je govoril latinsko. To je bil on, ki v svojih mlajših letih ni znal drugega kot govorico divjakov okoli Entebe in Nakibare, kjer je tudi prvič sedel na šolsko klop.
Doktorat z odličnim uspehom
Med svojimi počitnicami prav za prav ni nikdar res počival. Vselej jih je znal izkoristiti za nekaj, kar bi mu v življenju še utegnilo priti prav. Za nekaj časa je obiskal tudi šolo »Belih očetov« v Kartagini. Leta 1932 je postal doktor kanoničnega prava. Njegovo pismeno doktorsko delo je dobilo oceno »odlično«, pri ustmenem izpitu pa se je njegova ocena glasila »nadvse odlično«.
Meseca septembra istega leta je začel svoj noviciat v tako imenovani »Maison Carrče« (po naše bi se to reklo »kvadratasti hiši«), ga naslednje leto končal in nato odpotoval nazaj v Ugando, kjer je prestal leto preskušnje. Meseca oktobra leta 1934 je končno vstopil v »Družbo belih očetov«. Z gorečo vnemo se je nato posvetil apostolski službi na misijonski postaji Bu-
m
'v ■
Model italijanske vojne ladje ▼ naravni velikosti. Izdelan je seveda is lesa. Razkazovali so to veliko »igračo« tedaj, ko so se iz Španije vrnili italijanski legionarji, z njimi vred pa tudi nekaj
njihovih španskih tovarišev z bojišč.
jumi in je bil tega leta imenovan za profesorja višje šole v Katigondu, prav tam, kamor je 6am hodil v šolo in kjer je bil prav za prav vzgojen. To je tudi kraj, ki je v Ugandi in v vsej Afriki vzgojil in dobil prvega domačega, zamorskega škofa.
Njegov vikariat Masaka leži ravno na zemeljskem ravniku. Meri 25.000 kv. kilometrov in ima
180.000	prebivalcev. V6i duhovniki te dioceze so podrejeni Njegovi Svetosti msgr. Kiwanuki. dočim ima msgr. Michaud vodstvo nad dvanajstimi du-hovniki-zamorci na misijonski postojanki v Ugandi, kjer tudi biva kot verski poglavar.
1879—1939
Kako so se spremenile razmere v Ugandi zadnjih šestdeset let! Leta 1879 je prišel tja prvi katoliški duhovnik, leta 1939, torej točno f>o šestdesetih letih pa je Uganda dobila svojega domačega, zamorskega katoliškega škofa. Msgr. Jožef Kiwanuka je prvi katoliški škof, ki je doma na afriški celini. Njegove odlike in vrline, od katerih je morda največja njegova ljubezen, prava krščanska ljubezen do najnižjega človeka, ki mu je z vsem srcem treba pomagati in poskrbeti za njegovo srečo, in sicer ne 6amo za srečo na tem svetu — 6o prepričale sveto Cerkev, da bo storila najboljše, če tega izrednega moža, čeprav črnca, posveti v škofa. In to je tudi storila, ker hoče krščansko življenje obuditi tudi med »črnim« svetom. Oči katoličanov iz vse afriške celine so danes uprte v njihovega najvišjega cerkvenega poglavarja v Afriki, v škofa Jožefa Kiwanuka.
J - «
Sloviti nemški pisatelj Richkrd Strauss, ki je pred kratkim slavil svoj 75. rojstni dan
Najnovejši drobiž od vsepovsod
Pri zadnjih izkopavanjih v Herculanu pod Vezuvom so našli velik latinski križ, vtisnjen v zid ene najlepših zgradb, ki je bila tudi pred nedavnim odkopana. To odkritje je velikega pomena, ker dokazuje, da so že pred velikim izbruhom Vezuva (1. 70 po Kr.) živeli v teh krajih kristjani in da so bili ti kristjani tudi ugledni meščani iz Herculane. Arheolog prof. Chechelli je imel razgovor s časnikarji ter je v njem poudaril važnost tega odkritja. Novo odkritje je jsomembno predvsem zato, ker so bili dozdaj znani latinski križi samo iz drugega stoletja po Kristusu.
*
Delovni minister Brown je izjavil danes v spodnji zbornici, da so komisije pregledale 49.586 novincev, med njimi so jih 45.850, t. j. 92.5%, proglasile za sf>osobne. Število stalno nesposobnih je znašalo samo 2.6%, začasno nesposobnih je pa 4553 novincev.
e
Silno deževje je pretrgalo ves promet med severno Romunijo in ostalim svetom. Zdi se, da je elementarna nesreča terjala tudi mnogo človeških žrtev. Dopoldne se je vlil silen naliv tudi na Bukarešto in naredil veliko škodo.
*
Takoj po začetku popoldanske seje spodnje zbornice je konservativni poslanec Maring vložil predlog s podpisi 210.000 britanskih državljanov. Predlog zahteva, da ga vlada odkaže posebnemu odboru, ker se nanaša na razmere, v katerih žive Židje v Evropi. V imenu človečanstva in pravice, pravi predlog dalje, naj se poveča do najvišje stopnje možnosti število priseljencev v Palestino. *
Mnogo trgovin v velikih mestih v Italiji je začelo prodajati krinke proti strupenim plinom za civilno prebivalstvo. Te maske bodo do začetka julija t. 1. stale 32 lir, pozneje 6e bodo pa podražile. Kmalu bo izšel zakon, da bodo morali civilisti, ki imajo v primeru vojne ostati v važnejših mestih in središčih, kupiti plinske maske.
*
Na sovjetskh tleh blizu estonske meje je nastal velikanski požar, ki je opustošil mnogo tisoč hektarjev gozda.
*
0 priliki včerajšnjega zaslišanja glede katastrofe jx>dmornice »Squalus« je izjavil kuhar podmornice William Isse, da je videl skozi okence jeklene pregraje, kako je začela teči v strojni prostor voda skozi indukcijsko cev. — Ta izjava dokazuje, da je do nesreče prišlo zaradi netočnega delovanja sistema cevi, ki dovajajo zrak.
Včeraj so divjale po vsej Poljski nevihte, ki so povzročile hudo škodo. Strela je ubila 10 oseb.
*
Albanski časopisi poročajo, da bo kmalu objavljena amnestija za vse one, ki so bili obsojeni do pet let zapora in ki jih je ta kazen doletela
pred 7. aprilom t. 1. Pomiloščeni bodo tudi tisti, ki so jx>begnili iz zaporov, a so se jx>zneje vrnili, kakor tisti, ki so že zdaj na begu in ki se bodo javili v enem mesecu po razglasitvi te amnestije.
*
V	Filadelfiji so aretirali 6 žensk in 6 moških zaradi zastrupljanja. Afera je# v zvezi z delovanjem znanega »kartela za ubijanje zavarovancev«.
*
špansko ministrstvo za sindikalno obnovo države je dalo pobudo, da se v Španiji zgradi 100 tisoč delavskih stanovanj. Z zidavo se bo takoj pričelo.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Petek, 23. junija: 12 Za naše prijatelje (pioeCe
— 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 S pesmijo k srne, s srcem k domovini! (Radijski orkester) — p Napovedi — 18 Zenska ura: Žene čuvajmo narod n« šege in običaje (ga. Zora Orel) — 18.20 Po domač« (plošče) — 18.40 Janez Krstnik v kresnih pesmih in običajih (g. Boris Orel) — 19 Napovedi, poročila -19.30 Navodila dijakom za počitnice (g. Pavel Kuna ver) — 19.40 Nac. ura: Pomorsko zavarovanje v srednjem veku v naših krajih — 20 Koncert. Izvajata ga. Majda Dugan-Lovšetova in prof. Cedomil Dugan — 21.10 Kvartet mandolin — 22 Napovedi — 32.39 Angleške plošče.
Sobota. 21. junija: 12 Vesela godba krajša čas. ta venček plošč igra za vas. — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Vesela godba krajša čas ta venček p ošč igra za vas — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgerson popoto-
z dKhmi gosmi — Povest v nadaljevanjih, b) Ribičič: V kresni noči mladinska zvočna igra. Izvaja podmladek Jadr. straže na I. drž. mešani ljndski šoli v Ljubljani — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust, igra Radijski orkester - 18.40 Pogovori s poslušalci
— 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. ura: Predavanje inšpekcije drž. obrambe — 20 O zunanji politiki (g dr. Alojzij Kuhar) - 20.30 Slovenski kresni večer. Pisana vrsta naših starožitnosti. Izvajajo člani rad. Igr. druž. Sodelujejo fantje na vasi in Radijski orkester.
Drugi programi
Petek, 23. junija: Betgrad: 30 Macedonske na-rodne — 20.20 Igra — Zagreb: 20 Igra — 20.30 Vok. konc. — 21 Klavir — 21.30 Lahka gl. _ Praga: 19 Mozartova opera -Čarobna piščal — Sofija: 19.50 Puccinijeva opera .Tnrandot« — 1'ariara: 19.30 Ork. in solisti — 21 Schubertov večer — Budimpešta: 20.30 Operetna glasba — 22 Ork. konc — 23 Clg. ork. — Trst-Milan: 17.15 Pianino — 21 Plesna gl. — 22.55 Simf. konc. — Bim-Bari: 21.20 Violina — 22.10 Igra — Flo rrnca: 21 Pihala — Dunaj: 20.15 Pihala — Berlin• 20.15 Italijanska gl. — Hamburg-Vratislava: 20.30 Nova zab. gl. — Kolu: 21 Opera -Dežela črnih labodov« — Frankfurt: — 20.15 Skandinavska glasba.
Sobota, 21. junija: Belgrad: 20 Banatski večer — 21 Operne arije — Zagreb: 20 Klavir — 20.30 Vok.
konc. — 21 Pihala — Praga: 20 Pisan večer   2120
Plesna glasba — 22.10 Jazz — Bratislava: 20.30 Lahka gl. — Sofija: 19.30 Ork. konc. — 20 Violina — 21 Lahka gl. — Varšava- 21 Malinovskega opereta .Praprotni cvet« — Budimpešta 19.40 Igra — 22 Vok. konc. — 22.25 Plesna gl. — Trst-Milan: 21 Verdijeva opera •Trubadur« - Bim-Bari: 21 Plesna gl. - 21.50 Simf. konc. — K/>nig*berg-!.ii>sko: 20.15 Koračnice — Hamburg: 20.15 Vojaška godba — Vrathlava: 20.15 Zab. konc. — Frankfurt: 20.10 Lortzingova opera Orožar«
— Stuttgart:	20.15 Operna gl. — Strassbourg:	20.30
Simf. koncert.
38
Čudna sprememba je naotah ta hip obvladala tega človeka. Kakor bi «e bil začel topiti led, ki je tako dolgo oklepal njegovo srce, se je zdelo. Nekaj bi bil rad povedal Courtneyju, pa sam ni vedel, kako bi začel, da bi bilo prav.
»Glej, takole je ... Vse to |e vojna, vojna ... Tudi Ronnieja ni več .. . Sel je... Veliko fantov je šlo ... Ni jih več, mnogjh ni več.... Poslušaj, Courtney,« je nenadoma vzkliknil naravnost in glasno, »ne smeva se posloviti sprta in skre-ganal Saj sva bila prijatelja! Vojna tako dolgo traja ... Pa včasih je bilo tudi tako veselo...«
»Zadnji čas prav za prav ne, dragi Scott.« mu je odvrnil Courtney.
»Da, Courtney, nihče se ni brigal zame, kadar sem se napili«
Ta Scottova opazka je oba prijatelja vrgla kvišku. Kakor bi se v hipu preklala ledena skorja, ki je zapirala iskri studenec, jima je privrel v duše in se razlil na obraz eolnčno gorak smeh.
Courlney je Scottu neprenehoma natakal, ta pa je pil pridno, bolj iz navade, kar sama mu je roka nosila kozarec k ustnicam.
»Froufrou se ni prav nič spremenila,« je dejal Courtney ter vzel v roke malo blazino.
Scott mu je odgovarjal. Čudna sprememba ju je obšla. Nekakšna ganljiva radost se ju je polotila
Oba sta bila dejansko presrečna, da sta spet našla poti drug k drugemu.
Scott se je vlegel na posteljo, Court-nej pa je sčdcl k njemu. Veselo je Scottu tekla beseda:
»Pri moji veri, imenitno bo jutri, boš videli Za zajutrek bom sovražniku poslal krasno, odlično bombico! »Fiiiiii-juuuuu,« bo napravilol Na tu imaš žemljico!... Potem pa spet — zuuuuuiiiii« — zdaj pa dobiš še malo maseljčka povrhu, tako! Reci kar hočeš, Courtney, je že imenitna tale zapoved, ki si mi jo bil dali«
»Spij no še en kozarček, Scott, na najino prijateljstvo,« je vzkliknil Court-nej in ponujal Scottu pijače. Velika radost, da sta se s Scottom apet eprljate-Ijila, ga je obhajala. Koliko časa sta sc gledala po strani, zdaj pa je spet vse dobro in bo tudi zanaprejl Nikdar več se ne bosta skregalaI
»Dobro, bom pa spil še en kozarček, ampak potem pa prav nobenega več, da vešl Naspati se moram pošteno, da bom jutri zjutraj lahko opravil svojo nalogo tako, kakor se spodobi!«
Nalila sta kozarca do vrha, trčila in nato na dušek zvrnila.
Scott je nato spet legel v posteljo, se pokril z debelim plaščem in polglasno zabrundal 6vojo znano: »Mamica, jutri me zbudite kar se da zgodaj, jutri bom postal kraljica maja«. Te pesmi se je bil Scott naučil v rani mladosti, pa se mu je tako priljubila, da jo je tudi pozneje, ko je že odrasel, pel ob vsaki priliki, včasih tudi takrat, kadar so okrog in okrog njega 6ičale krogle, da je skoraj čutil, kako od blizu stega po njem svojo lednomrzlo roko jeklena smrt.
Že čez nekaj časa pa se je z zaspanim glasom spet obrnil h Courtneyju:
»Courtney, zanesem se nate, da me boš jutri zjutraj jirebudil o pravem ča6ul«
»Bodi brez skrbi! O pravem času boš pokonci, Le zanesi se! Zdaj pa zbogom, dragi Scott in dobro se naspi!«
Se enkrat se je ozrl na prijatelja, ki pa mu ni več odgovoril. Trden spanec ga je bil že objel. Globoko, enakomerno dihanje je vznemirjalo tišino. Potihem, ha pretih je Courtney odšel iz Scottove sobe...
Pred vrati je počakal in prisluškoval, dokler mu ni enakomerno, spokojno Sco-ttovo dihanje naznanilo, da je prijatelj zaspal. Potem jc počasi odšel do svoje sobe in tam še dolgo, dolgo sedel na postelji ter sklanjal glavo v roke.
Ko je legel, je bil tudi sam čisto miren. kakor da mu je zdaj vse jasno, kakor da je sklenil vse račune in se odločil za nekaj lepega in dobrega ...
IX.
Ni se še bilo zdanilo. Sonce jc še spalo kdovekje in zarja še ni bila stegnila svojih prstov na obzorje. Petelin na letališču je še stiskal glavo pod perati
in nič ni kazalo, da se misli kaj brž prebuditi ter dati znamenje o bližajočem se dnevu.
Toda j>red hangarjem je vseeno že čakalo prijavljeno veliko letalo. Okoli njega sta se sukala dva mehanika ter naglo popravljala tu in tara, vrtela ročice ter preskušala črpalke za gorivo. Njuno vedenje jc kazalo veliko skrbnost, kakor da pripravljata letalo za posebno važen polet.
Iz polteme, ki je zavijala letališče te ure pred zarjo, se je letalu zdaj približal s hitrimi koraki visok pilot. Ni bilo moči razločiti po obrazu, kdo bi bil, toda mehanika sta ga pozdravila spoštljivo, kakor da sta vedela, da bo prišel.
Pilot se je ustavil ter pregledoval letalo. Stopil je na stopnice, ki so bile prislonjene k trupu ter se sklanjal v notranjščino.	.	.	,
Nekdo od mehanikov je deial:
»No danes pojde vaš ptič na lep sprehod. Skoraj bi vam človek zavidal...«
Pilot je zmignil z rameni ter potem vprašal;
»Ali je vse -v redu?«
»Da, vse,« sta hitela zatrievati meha-nika.
Pilot se ni dosti menil za niuno pritrjevanje. Začel je pregledovati velike bombe, ki so bile pritrjene na spodnji strani kril, kakor da se hoče o vsem sam prepričati. Ko je končal, je bil mehanik tisti, ki ga je vprašal:
»Je v redu?«
Stopil je bližie k pilotu ter mu pogledal v obraz, pa je nenadno osuplo stopil nazaj. Pomel si je oči, potem pa začudena vprašal:
»Kaj stotnik Courtney?«
Pilot ga je samo pogledal, P?*fm ,Pa nadaljeval e svojim poslom. Mehanika sta zdaj stopila k njemu in drugi |e vpra-šal:	.
»Kaj boste leteli vi, poveljnik, m ne stotnik Scott?«
Iz glasu mu jc danela nejevera in
presenečeno začudenje.
Courtney — bil je res on, ki se je navsezgodaj in naskrivaj odpravljal na polet, je molčal in se zavihtel v letalo Nataknil si je kapo z nauhvicami, 6i popravil naočnike, potem pa dal mehanikoma znamenje, naj zavrtita vetrnico.
Ne da bi si bila znala razlagati, kaj vse ta pomeni, sta ga ubogala kar tako iz navade ter izpolnila povelje. Courtney je zapovedal:
»Vžgi!«
Motor je zarohnel. Naslednji trenutek se je letalo že zapodilo po travi ter krenilo proti robu letališča.
Mehanik je komaj še utegnil planiti vstran pred zaganjajočim se strojem in je zavpil za Courtneycm:
»Dobro srečo!«
Ko jc letalo že teklo, so je C°urtiiey obrnil k mehanikoma. Komaj sta videla obris njegovih naočnikov, ko lima je zavpil med grmenjem motorja:
»Hvala vam za vse. Pozdravita fan. !•!«
Videla sta še, kako jima jc zamahnil z roko, potem je z letalom vred izginil v mraku.	,
Mehanika sta stala na mestu ter s tesnim srcem prisluškovala oddaljujoči se divji pesmi slovesa. Cez ča6 sta Čutila, da je grmonie sunkoma odnehalo: letalo se je odločilo od zemlje ter se začelo vzpenjati pod nebo.
»Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob It Mesečna naročnina 12 din. za Inozemstvo 28 din. flredništvoi Kopitarjeva nllea 6/II1. Teleton 4001 do 4005 Uprava: Kopitarjeva ulica K
'An lucnslnvanski' *iI*hrn•< » l,iulili;mi l«»ir kramarii lidaJafelJ ini Jnir Sodja Uradniki Mirko Javornik