DdJcnjNke Novice izlinjajo vsiiU Čch-jeU; ako : : jo tu dan pniziiik, (iaii (»oprej. : :
(.'oriîi jim Zli ceio lero (od aprilu do aprilii) !i li, za ]iol leta l'ôO K. Naročnina za Netm^ijo, Bosno in druge evropsko države znaša IVoO K, za Ameriko 4-50 K. List lil UjUiiasi »o plačiijt^jo iiii[ir(\j.
Vso (loiiisp, liiiročiiino in o/jiiinila sprojeiiiu tiskarna J. Krajec nasi.
Umor ministrskega predsednika grofa Karoia Sturgkh.
K(H'eí;i)oiuíeiií'ni iii'iui je naziiaiijíil v. Dunaja :íl.olíLobni pretiesljivo tiorodio:
Ministrski predsednik grof Sturgkh je postal danes opoldne žrtev napada. Medtem ko je grof Sturgkh kosil v hotelu ,,Meissl in Schaden'', Je stopil k mizi pisatelj Friderik Adler in je hitro trikrat po vrsti ustrelil na ministrskega predsednika. Grof Sturgkh Je bil zadet v glavo in je bil takoj mrtev.
Grof Kari S t it i'g k li jc rodom Řtajarec iz radgonskega oki'aja. Iskreno je ljubil sv'ojo (loniovíiio. Rojen je bil SO. oktobi'a lHr)í) v Cïriidcii kot najstai'cjšl sill iimilega Kai'ola grol'a Stiirgldia in njegove žene Eleonoře, rojen« groíice Mei'aviglîa (,ïiveli.
Minister je iiostal v Bienertliovem iiiîiiiiiti'iitvn ], li)()î), V katerem je prevzel naučni rcsoi't, kl ga je obdržal tudi v Gautsclievi vladi, ki je sledila Bieneilhovi jioleti 1911, — Po odstopu Gautsclia, l)oziiin 191J, je postal grol: Stiirgkli tni-nisti'ski predsednik in jc ostal na svojem mestu do svoje tragične siniti.
Grof Btiirgldi kol. minislrski pred-sedtiik gotovo ni inogei popolnoma /alajiti svoje pi'cteklosti, kot član nstavovorncga veleposestva. To je bila z našega stališča njegova senčna stran. Na drugi strani pa je pokazal na svojem visokem mestu izredne vi-line, Ustavovernega veleposestnika je v njctn premagal čut dolžnosti, kot služabnika svojega najvišjega gospoda: ťcsarja. Njemu je služil — zato jc izvajal zvesto svojo visoko zvanje in se prizadeval tudi v iiarodneni oziru biti pravičen vsem nai'odom v državi. Slovencem in Mi'vatom je [lostajal ravno tned vojno čedalje bolj prijazen, ko je videl, kako junaško in zlato-zvesto se borijo za Avsti-ijo in njenega vladai-ja. —■ Mož je i)il lih, ni nikdar delal zase reklame po listib — zato ga
mnogi ni.so jroznali in so ga čestokrat nai)ačno sodili. A bil je pristen, ziiačajen mož, resnični kavalir v najboljšem smislu besede, ncpristopen spletkarjem, bujskaijem in obrekovalceni. Mošlco odkrito besedo je spoštoval in ljubil. liil je pa tudi odkrit napram človeku, kateremu je zaupal.
Naj je kdo odobi-aval njegovo politiko ali ne — kdor ga je bliže poznal, in kdor iskreno ljubi Avstrijo, mora ob njegovi krsti piiznati: Smrt gi'oia Karla Stiirgklia je resnična izguba za Avstrijo. % njim leže v grob resnični Avstrijec stare korenine, ki ni čutil nai'odnega sovraštva, paČ pa veliko Ijiibezen za veliko, vsem narodom pravično Avstrijo, iîgodoyina bo potrdila to sodbo, ko sc bodo odpirali arhivi in ko bo mogoče javtio razi>ravljati dejstva, Ici danes niso splošno znana. ™ Naj v mii'u počiva!
Ta strašen dogodek obsoja vsa Evropa. Vse časopisje pi'inaša ogorčene članke o groznem činu in z ostudom obsoja ta strašni umor in gnusnega morilca.
JvorespondenČni urad objavlja o umoru min. ]>redsednika grofa Stiirgklia sledeče poi'očilo očividca:
Jlinistrski predsednik gi'ol'Stiirgkli je skoraj vsak dan kosil v hotelu „]\Ieissl in Scbaden" v veliki Jedilnici pri svoji navadni mizi. Tudi v soboto med pol li. in uro je ijrišel grof Stiirgkli v dvorano. V njegovi družbi sla se nahajala tirolski namestnik grof Toggenburg, ki se je pripeljal 21. oktobra na iJunaj in je nameraval isti dan odpotovati in baron pl. Aehi'enlhal, ulauski ritmojster izven službe, brat rajnega zunanjega mitiistra grofa Aehî'entliala.
Pi'i tretji mizi od mize ministrskega predsednika grofa Stiirgklia se je vsedel mož, ki ga. v hotelu, kamor so zahajali večinoma redni gostje, še niso zapazili, a se ni 1'azlikoval v zunanjosti od drugih gostov. Bil je to mož približno :-iO do 40 let star, velik, široko|)leč, plavolasih piistriženih brk, z očali, dolgih skrbno počesanih las, Vsedel se je tako na stran mize, da je imel pred seboj Stiirgkhovo
mizo, sedel jc nasproti min. predsedniku. Naspi'oti Stiirgkhu je sedel s hrbtom proti o])isanemu možti baroti pl. Achi'enUial Grof Stiirgkh je kosil, živahno sc razgovarjajoč, pri Črni kavi jc kadil smotko. Tudi tujec, povoda ni bilo, da bi ga bili opazovali, je pokosil in je že jdačal.
Družba grofa Stiirgklia je nameravala odhajati, kar vstane tujec in gre proti mizi ministrskega predsednika. Grof Stiirgkli in grof Toggonburg sta videla, ko se jo bližal. Mislila sta, da hoče obiskati (íružbo pri sosedni mizi. Ko se je pa mož približal mizi grofa StiirgUiia, je skoi'aj tekel; vtaknil je roko v žep; prodno je kdo mogel slutiti, kaj namerava, je stopil na stran !i gi'ofu Stiirgkhu in je nameril browning-samokres proti njegovi glavi. Stiirgkh je najbrže za<lnji trenutek sUitil, da poset velja njemu in se je nagnil nekoliko na stran, a sumil ni, da bo kaj tako groznega; obraz je imel Ijnbeznjiv- Kar so pričeli že padati streli; trije po vrsti. Tujec je — to so vsi videli — streljal na grofa Stiirgklia. ileril je lia glavo in je le predobro zadel. Stiii'gkli sc jc nagnil na stran, nato na tla; reka lirvi se je razlila Čez njegov obraz, kri jc polila njegovo obleko.
Skoraj ni mogoče predstavljati si strašno grozo, ki je zavladala v dvoiani; posebno oba tovarša ministrskega predsednika sta bila osupnjena, a le trenutek. Grof Toggenburg je takoj vstal in dvignil stol kot orožje pi'oti morilcu. Zločinec je hitel po dvorani proti vratom, za njim sta letela Toggenburg in Aehrenthal. Ko je prišel napadalec do vi'at, mu je prišel naproti plačilni natakar Grumbacb, ki je |)lanil proti morilcu. Krepka roka nata-karjeva je iiritisniia na tla Še vedno z revolverjem oboroženo iiioiilčevo roko; med tem. ko sta se boi'ila jc počil četrti strel. Kroglja je zadela Aehrciithalovo desno stegno in ga lahko ranila, a morilcc je bil ukrolcn; razorožili so ga in prijeli. Liki blisku hitro se je razširila govorica o napadu na grofa Stiirgkha. Takoj jc liribitcl pomožni voz i'ešilnega društva z enim zdravnikotn, ki je takoj videl, da
ni nobene pomoči več. Grof Stiii-gkli je takoj po napadu umil Mrliča so pokrili z belim namiznim prtom tam, kjer je bil napaden, i'rva kroglja je prodrla nosno kost, glavo in je na obrazu prišla vun. Druga kroglja je obtičala v čepinji; desno oko je zelo izbuljeno. Tretja ki'oglja ni zadela; pozneje so jo našli na tleh. Baron pl. Aehrenthal je bil lanjcn na spodnjem desnem stegnu; obvezali so ga in pripeljali v sanatorij ; kroglja, ki je ranila Achrentbala, jc oi)lazila tudi natakarjevo roko, ki je držal morilca za roko. Kmalo po napadu so prišli policijski predsednik baron pl. Gorup, načelnik kriminalne policije svetnik Stiikkart in drugi policijski uradniki. Prve poizvedbe jc vodil policijski predsednik sam. Prišel je tudi takoj, ko je izvedel o napadu, sekČni načelnik dr. KUnsclia iz ministrskega predsedstva.
Tudi župan dr. Wciskirchner je prišel v liotel, bil je globoko ginjen, ko je izvedel podrobnosti; prišla jc v hotel tudi sodna komisija. ZasliŠavanje jc trajalo več ur.
Po četrt na 5. so po iirvem zaslišanja jirepcljali morilca z avtomobilom v policijski zapor. Morilcc je bil miten, ko so ga odpeljali ; ne da bi bila njegova odpeljava povzročila večjo pozornost.
Stiirgkhovo truplo je ostalo v dvorani, dokler ni dognala sodna komisija dejanskega položaja. Po Četrt na 6. uri so prepeljali mrliča v poslopje minisfrskega predsedstva, kjer so ga položili na mi'tvaški oder, in kjer ga jc dne '2'S. oktobra dopoldne sodno 1'aztelcsil dvorni svetnik profesor Mabcrda.
*
Napadalec je dr. Friderik Adlcr, sin dobroznanega socialno-deniokratičnega voditelja, državnega poslanca dr. Viktorja Adleija. Sedaj je star 32 let, oženjen in o6c treh otrok. Šest let posluje na Dunaju kot tajnik nemške socialno-demokratične stratike. — Med vojsko je dr. Ailler večkrat potoval v Řvico, kjer že več let stanuje njegova družina in kjer jc občeval ondi s socialdemokratiČnimi voditelji drugih narodov.
listek;
Vbogaimenske sveče.
Spisal .T, X.
Na enem velikiii stebrov, ki nosijo cerkveni strop, visi podoba žalostne Maf,ere božje. Pod njo stoji mizica, na kateri gorijo dai'ovanc sveče Šest — osem — deset. Ne-*mirno plapolajo scmintja, kakor bi se strašile in bale temine visokega, širokega prostora, kakor bi trepetale za svojo malo, drlitečo, skromno luč. Matere, žene, sestre, neveste so jih iiosvetile Materi b(»žji. Njihovi sinovi, možje, bratje in zaročenci so zunaj na bojnem polju, v boju za domovino in pravico, v nevarnosti in smrti. Zaostali in zapuščeni ne morejo storiti ničesar drugega, kot upati, obupavati, bali sc, skrbeti za vse drago iii ljubo, kar so dali in — Čakati, vedno čakati ! V svoji skrbipolni ljubezni so prižgali I\lariji sveče; vsaka luč je goreča želja, goreča prošnja k nji : l)ratii, ščiti, obrani ga, o J\lali, ki poznaš boli in trpljenje!
Pozno zvečer jc že, ccrkev je prazna. Vedno bolj preži temina iz temnih kotov; izpod stropa se spušča nizdol, se plazi izpod klopi in sc krade proti oknom. Pi'ed
oltarji žari večna luč, kakor krvavordeČ, skrbno negovan cvet. — Le na obledelem svetilnem otočku vbogaimenskih sveČ drhti sleherni plamcnčck za svoje drobno življenje. Vedno in vedno skuša kateri vzpla-polali višje — tako rad bi i'azsvetlil skrbï-polno sklonjeno obličje Matere božje; drugi, tretji i)osnema prvega — jaz, jaz — ne jaz! Toda ne morejo ga doseči, vsi so preslabi; obličje, na Cigar licih stoje solze, ostane v temi---
In naenkrat se odpro težka cerkvena vrata, šibka postava stare ženske vstojii. Ogrnjena je preko ramen z rujavo, obnošeno ruto, okrog glave ima ovit šal, izpod katerega gledajo srebrtiosivi lasje. Prekriža se pred velikim oltarjem, stopa k mizi z gorečimi svečami, prcd-se postavi malo canjo in poklekne.
„Saj veš, čemu prihajam", šepeta in zre preko niigljajočih luči, išče s trudnimi očmi bledo podobo žalostne Matere božje: „Saj imaš sama solze na licih. Ti veŠ, kaj se pravi, nositi bolečine v sebi. Tzpreobriiila ne boš ne mene in tudi njega nc, ki prihajam zanj jirosit. OČe ne mara nič več slišati o njem, ampak jaz, jaz! — Sicer je les, da jc napravil si'amoto našemu po-
štenemu imenu in nama sive lase. Zakrknjen je bil i!i izginil, ne da bi dejal dobro besedo svojim starim roditeljem, v tujino in ničesar ni bilo več čuti o njem, kakor listje izginil, ki ga odnese veter v poljano. Vse, vse jc res in je mogoče, da se odpove oče radi tega svojemu otroku — da stori resnično kaj takega oče —, mati ne more. Ne, ne In tisočkrat ne, mati nikdar! Zanjo ostane otrok vedno del nje same. IMojega Ivana sem nosila pod srcem, kakor di uge; v bolečinah sem ga rodila, gojila in ljubila, kakor druge. Nekatero noč sem sedela ob njegovi zibki in sem trepetala zanj, čc je bil bolan. Kajti ko jc bil majben, jc bil slaboten, ko je pa postal večji, jc postal razposajen, toda moja največja skrb je bil vedno . . . Ne, ne, kaj takega se nc pozabi; to se ne da kar tako izbrisati, kakor kaka pisava, ki stoji na tabli. In fffe' ga zaničuje in zapusti ves svet, jaz ne. Ah, Marija, jaz ne. Vsi rabimo enkrat gotovo pomoči in usmiljenja našega ljubega Izveličarja. Kam bi [)a prišli ubogi grešniki brez njega. In mati mora biti prav laka, kot tvoj božji sin: kadar je sila najhujša, jc njegova milost inijbližja . . .
Odkar sem čitahi ime mojega Ivana
med ranjenci in ujetniki, mi jc vedno, da bi razprostrla obe svoji roki nad tem, kar je preteklo: nikdar več pogledati tja, kar pokrivajo, nikdar veČ se tega dotakniti, nič več govoriti o tem in se nič več jeziti. — Kaj se nc pokori sedaj, vse bujše kot takrat ? Ranjen in ujet kakor obstreljena, divja zver, in morda tudi ravnajo tako ž njim; reči, Jlarija, ali se ne i)okon s tem s tisoč bolečinami":' — — Naji'ajši bi tekla k nogam na Rusko in bi mu stregla in ga gojila in dilitela in skrbela zanj, kakor nekdaj. In ničesar drugega bi mu ne vedela povedati, kot samo eno: „Ti si otrok moj, ti si moj otrok!-" Toda če bi tudi lakoj razprostila svoje roke po vsem svetu za njim — ne bi ga mogla doseči, kajti ne vem, kje je.
Ljuba jMarija, ni res, ti veŠ, ti veš vse! Ne zaimsti ga! Iz Ijtibezni, ki jo imaš do tvojega svetega sina, iz bolečin, ki si jih pretrpela zanj, te prosim, ne zaimsti mojega Ivana. Daj mu vedeti, da kleči njegova mati pred teboj na kolenih, in moli in })rosi zanj, in da mu je vse odpustila! —
Sveta ]\larija, s tvojim sinom si sla nekoč na Golgato. Jaz sem šla tako velikokrat radi svojega na Golgato, o moj Bog, tolikokrat i Usmili se ga, ne pusti ga ob-
Morilce jc pri iiasliŠaiiju i/,povedal, (ia 30 jc žc (Iclj Časa pcCal z iiafirtoin, cta sjiiavi a j)oti iiiiiiisti'iikega jiredsLidnika, cegai' vlado je smatral za nesrečo Avstrije. Na iMiioga vprašanja pa sploh ni liotci odgovarjati. Kokel je le, da se hoče popolnoma zagovarjati še-Ie jired sodiščem. Sumi sc ))a, da je inoiilec bolan na umu. Pri aretaciji je bil zelo miren in hladnokrven.
Vino z duškom.
Kakor pač ])ri slahetii l'avrianju z vinsko posodo di'ugače biti ne more, pi ihajajo 0(1 1'aznih strani v|>rašanja, icaj da je početi z vinom, ki je dobilo dušek od slabe, zlasti ples ni v C posode.
Na taka vprašanja je sledeče odgovoriti:
Prvo, kar moramo storiti, če zajja/imo pri kakem vinu slab okus aH duh, je, da ga takoj pretočitiio v drug, dober in snažen sod. Potem se se-lc prične ravnanje, 8 kojim se ima dnšek iz viiia odstriiniti.
Sredstev, ki imajo lastnost, da potegnejo slab duh iz vina na-se, je vee, in sicer so to vedno tvarine, ki se dajo v vinu v fine delce razdeliti. Drobna telesca potegnejo, v vino pomešana, s pomočjo privlačne sile slab duh iz vina iia-se.
Samo ob sebi je umevno, da mora biti tvarina, ki se jo rabi za ta namen, brez duha, da se nc sine v vinu raztopiti in da se moi'a dati iz vina zopet laliko odstraniti, bodisi da pade vsted teže na dno, ali pa, da splava, ako je lažja kot vino, na vrh.
V prvi vrsti spadajo sem vinske drože. Vinske drože obstoje iz samih prav drobčkanih telesc, ponajveč iz kipelnih glivic. V vino pomešani, potegnejo ti delci radi slab duh od vina iia-se. Samo ob sebi umevno pa inoj'ajo biti vinske drože dobre, to je brez duha, sveže in nerazkrojene.
Take drože se tekom zimskih mesecev lahko dobi. Če imamo tedaj novo vino, ki ima dušek, ga najprvo takoj pretočimo v drug sod, pri tem dobi'o prezračimo in nekoliko malo zalveplamo.
Ko iiotem okoli Božiča ali pi'ej pretakamo druga, dobra vina, vzamemo vse vinske drože od dohi'Cga vina in jih pomešamo v novo vino z duškom. Tekotii prvih petih dni mešanje vsak dan ponoviitio, da se drože pi'ehitro ne }ioležejo na dno soda in se bolj z vinom spriniejo.
Potem še-le sod zabijetiio in pustimo vino na mira. V kakih treh do štirih tednih se drože poležejo na dno in potem pj'c-točimo vino v drug, dolier sod.
Sode od vina z duškom je na vsak íiaňin poprej zakuhati z vrelo vodo's pri-datkoni malo sode, predno drngo vinonotei'
upati. Potrudi so in poglej mu v srce, ni tako hudo jwkvaijeii; dobro vcmi, da ni! Tisočkrat te iirosim : ne daj, da bi se pogubîl !■' Pi'ošnjica je sklenila s pobožno kretnjo svoje roke na pi'sih; in [loveslla je glavy v brezglasni pobožnosti iJi molitvi. Po uvelili
licih so tekle solze.---
Sveče vsplapolajo in trepečejo. Sedaj lia sedaj se zažene vi.soko kak plamenček — drugi, tietji ga posnema; toda obiiČja Mai'iji-negane morejo doseči in brez pogutnajiadajo,
postajajo vedno manjši, vedno manjši--
Stara žena vstane, privleče iz canje belo svečico in škatljo užigalic. Počasi, zelo nežno, postavi svečico in jo pi'ižge. ïiadnja je in največja v vrsti.
„Zanj!" reče in migne kvišku k podobi. „Ni res, razumeli smo se? Vse lažje, vse lažje mi je že pii srcu."
In potem se obj'ne, se pi iklone ))red velikim oltaijem, stopa pod krvavordečimi cveti večiie luči tja v ladjo in izgine kakor senca skozi težka vrata. —
Lalina sapica potegne po prosti'ani cerkvi. Tiho pokljanje,omahovanjesvečk nad mizico. Zadnja sveča vsplapola visoko! — Iti za Irenotek razsvetli jasen žar globoko sklonjeno obličje Matere božje.
si)ia\yino. Úe ima sod hudo slab dnh, ga jc treba zakuhati vsaj dvakrat.
('e niso drože dušek iz vina zailostno odsti'anile, ozir. če Jiiniamo diož na I'az-polago, treba je seČi ]>o di ugiii sredstvih, ki se vedno rabijo tudi za stai'o viiio v ta namen.
Kot prvo sredstvo je imenovati last-linsko in živalsko (to je iesno, kostno in krvno) oglje. Oglje mora biti jako Čisto in l)rcz sti'anskega ilulia, sicer bi lahko vino še bolj pokvai'ilo. Ker ni luivadno lesno oglje nikoli zadosti Čisto, jo boljše, ila si naiočitiio v to sviho na poseben naČiii izilelano oglje, ki so prodaja pod iinenotii epo n i t. zalogi ga ima kmetijska ditižba in drogisti v Ljubljani.
Na 100 liti'ov vina se vzame 5 do 10 dek eponita. Eponit se razmeša s pomočjo čiste, obeljene, bi'ezove metlice v škafu z nekaj litri vina, potem se vlije vse vkup v sod in se tatu z ostalim vinotii dobro prettieša.
SleŠanje se prvih û do (i dni vsaki dan ponovi, nakar se sod zalije, zamaši in se ga pusti pri tiiirii, da se eponit lahko poleže.
I'o preteku kakih treh tednov prc-točitiio vino od epotiita v drugi sod.
Ùe se ni eponit zadosti iz vina izločil, to je, če je ostalo vino črnkasto, ga je treba očistiti z želatino ali filtrirati. Želatina je sama na sebi tudi sredstvo, ki slab duh iz vina lado odstrani. Pri starem vinu, ki kaže le malo dnška, zadostuje dostikrat samo čiščenje z želatino, da se dušek odpravi.
Želatina, Še bolj pa eponit, vino hudo odbarvtije, zato se rabi oboje saitio pri beliii vinih, posebno pa lui vinih, ki imajo kako gido, rjavo ali preveč temiio barvo.
Za j'deča ali črna vina se eponita tedaj ne more rabiti in tu nam ostane potetii še eno sredstvo, ki je tudi jako dobro in to je fino namizno olje, ali pa, še bolje, sezamovo olje.
Na 100 I vina se vzame Vi do Val olja, kar je odvisno od tega, koliko duška da vino ima.
Odmerjeno olje se v škafu s potiiočjo brezove metlice čvi'sto stepe z nekaj litri vina v belo tiilečiio tekočino, nato se vlije ta zmes v sod in so tam kolikor mogoče temeljito z vinotii poitieša. Najboljša je zato posebna ttiešaliia priprava (žokalnik), ki se dobi v večjih vinskih kleteh.
Nato se sod z vinotii do vrlia zalije in se zamaši ter se pu.sti na miru. Po preteku treh ali štirih tednov se s pomočjo dolgocevnega lija zalije sod z vinom tako, da siilava olje, ki se je medtem nabralo na površju vina, iz soda ven.
Će se napravi okoli vehe iz ilovke ali pa iz kita, testa ali kaj podobnega klobaso, ktero se zveže s cevko, se stoči lahko vse olje v i>odstavljeno posodo.
Tako olje diši seveda močno po ple-snobi, Če se ga pa jiusti nekaj časa stati v odpili })0S0ili, se iz njega slab duh iz-kadi in olje se laiiko porabi za jed. Še liiti'cje se to zgodi, če se olje segreje ali prekuha.	SKalicIij.
Vojni pregled.
Itiilijiiiisko bojišče. — V prctcioncni tednii stali so Italijani še pod vtisom lyilio-veř^a poraza v osmi so.ški ofenzivi, katera jih ,0 stula do 100.000 mož in jih dovetlk na ')OtQ v Trst tako daleč, tla so do sedaj jire-lodili šele trideseti del tega pota. Ker se jim ,e tu izjalovilo, poskusili so s iircseuečenjem naših ćct na drug'i točki našo bojne črte ter si izvolili v to svrho ozemlje I^asuhio, v katerem ozcintju JO od časa „neustavljivo laške ofenzivo" v juniju, izvzcniši manjša podjetju, vladal precejšen mir. Toda hrabri tirolaki cesarski strelci, ki stoje tu na braniku njih ožje domovine, se niso dali presenetiti in so v večdnevnih hudih bojih zavrnili Italijane z znatnimi izgubami. Istočasna sovražna podjetja lia ùrti Fioimstal in sicer južnovzhodno SÍ-195 metrov visoccça Volikeya Kaiiriola na-hajajočega se Malega Kauriola in na zahodno od istega ležečem 183ÍÍ m visokem Sforcoila di Sadola, so niso mogla razviti, ker so bila
po na.šei7i oj^nju s strojnimi puškami v kíilí zailu,šcnn. Dno t, m. so uradno porota, da jo bilo po dnevi mirno. Južno od Toblîna jencra je [iripliil italijanski zavezani zrakojilov, katerega je najl)r/,e odtrgal vihar; zraltojilovov ovoj smo dobili. 23. t. m. pa se uradno poroča, da so 22, olitcbra zopet povečali Italijani ogenj s topovi na primorski bojni Črti. Na Tirolskem in Koroškem iii bilo večjih bojev.
lïiislio bojišče. Kazbremenna ofenziva lirusilovo armado lîumimoin v prid se je po poročiliii 2'à. t, m. popolnoma izjalovila. V bojih zadnjih dni zmagale so gen oral tel d m. princu Luopokhi Bavarskemu podrejene arinadiie skupine Bohm-l!]rmolli, Linsingen in Woyrsch. Pod [love^istvom generalu kavalerije nadvojvoda Karla moj scdmogni.^ko mejo in Di^jestroiii stoječe armailne skujiino Faiteonîiayn, Arz, Kirchbach in KovctJ stojo sedaj vse v dobrih izpadnih pozicijah. V vzhodni Galiciji poizkusili so lííisi severno Dnjcstra v globoko strirjenili četah ob Narajovki prodreti, toda nakana se jim ni posrečila, kýub temu, da BO ueiirenchoma napadali. Nemške čete armado Bothmcr priborilo so si tu s protisunkom ruske jarke v širini 2 km íu ujele 2000 Kusov, Dva dni pozneje napadle so nemške čete v tem odseku ter priborile sovražno višinsko postojanko ter ujelo zopet 2000 Husov. l'oroùilo 22, t. m. naznanja osvojitev neke sovražne opiralnc točke iti vzdržanje v isti, kljub poizkusov'"'lîu so v, da jo zopet osvoje. Mej tem napadli so Rusi brezus[)Cšno v (uostoru južno želcznicQ iz Brody v Lvov, v odseku Gaberka, ob Zgornjem Seretu in v prostoru zahodno Lucka. Glavni napad veljal je slednjemu, kjer naj bi ogromno množico prodrle, tako se je na primer napadlo mej Zubilnom in Zwiiiiawko nič manj kakor desetkrat. Grozovite krvave žrtve prisilile so liuse, da ao nstavili to „razbremenilno cfenzivo" brez da bi imeli liumuni kaj dobička od njo in proti koncu tedna napadel jo sovražnik le šo ob Zgornjem Stochodu, a tudi tu ni nič opravil. — Na Sedmograškem zašla je, koje bila premagana druga rumunska armada tndi tretja, katera je najglobokejo na Sedmograško prodrla, v nevarno zagato. Primorana je bila umikati se v vzhodni smeri na Gyergio-iiogorje, katero tvori od vrelcev Toplice do Alte državno mejo. Tu se še liumuiii ustavljajo in vrše se boji za zadtqi^kos po sovražniku zasedene Sedmograške. Čini čet, ki se tu uspešno vojskujejo v snegu in ledu v najtežavnejšem ozemlju in ki prizadevajo sovražniku težke izgube, so vzvišeni nad vso hvalo. Na [losamcznih delili bojne črto stoje naše čete vže na runiuiiskih tleh in sicer južno od Kronstadta pri Predealu in Kticarju, kakor tudi v kotu mej Bnkoviiie, Sedmograške in liiimunije. Naše čete prekoračile so Ncagra-potok se polastile na vzhodnem bregu 154« m visokega ilonte litisului in vrgle sovražnika na vzhod proti Bistrici nazaj. S temi ])0razi prisililo so naše četo Kunmue, da sedaj prosijo iste, katerim so hoteli pomagati do zinage, sami pomoči. — I'o nemšk. ur, poročilu 24, t. m. so iiaši po Ijntih bojih vzeli Prodeal, dalje Medžidijo in lîa.sovo. Ojstro zasledujoč beže-čega sovražnika je dosegla koi^enica pokrajino pri Garamuradu, Po vročem boju je bila zasedena Medžidija in Kasova. Skupen plen znaša 75 častnikov, C693 mož, 1 zastavo, 52 strojnih pušk, 12 topov, 1 inctalec min. Krvavo izgube Kamunov in hitro privedenih ruskih ojačenj so težke. J^a trdnjavo liukarešt so se iznova metale bombe.
Zahodno bojišče. — Na zahodu jo bilo začetkom pretepenega tedna po izjalovljeiiju osmega generalnega napada mej Sommo in Ancro borenje v toliko neznatno manjše, ker je sovražnik nemško bojno črto napadal lo na posameznih delih in nc v celoti. Proti sredi tedna pa se je prijiravii v velikem obsega na nov poizkus, da prodore. Ta dan „velikega borenja" imenovalo je nemško vojno vodstvo „uspešen", kajti poizkus prodretja Angležev jc bil preprečen in po Ang'ležih in Praiicozih pridobljen neznaten del ozemlja, niti najmary ni poplačal njih težkih izgub. In So to, kar so pridobili in kar ni imelo nikakega ])omena na izidu bojev, so Angleži zo])ct iz-guliili, kajti Nemči so jim vzeli izgubljeno ozemlje s krepkim protisunkom zopet nazaj. Novejši angleški in francoski napadi so so izjalovili v ognju nemških topov. Po uradtiem poročilu 22. t. m. ao ostali ^iiti boji pri Saiily za Francoze brez uspeha. Južno Sotnmo priborili so Nemci s ))rotina|iadom več prejšnje dni izgnbtjenih jarkov mej Biaches iu Maisonettes zopet nazaj ter ujeli tri častnike, 172 Francozov in uplenili pet strojnih pušk.
lialkansko bojišče. — Kakor se uradno poroča t. m., priboril je v Dobrudži general-foldmaršal Mackensen zmago nad Itumuni, podobno oni pri Gorlicah. Prebil je s pomočjo hrabrih bolgarskih, turških in nemških čet, močno, vže v mirnem času izdelano in sedaj znatno izboljšano Trajanovo postojanko jn sovražnika na celi bojni črti mej Donavo in Črnim morjem vrgel nazaj. Sodaj izkorišča svojo zmago z za-sledovairjem sovražnika. 22. t. m. prekoračilo je
njegovo desno krilo železniško progo Konštanca-MurfiUlar. Buigari osvojili so obrežno meato Konštanco, važen kraj za ruske dovoze, opira-lisče ruskih pomožnih čet in edino rumunsko obrežno toOko, katera je po žolczitici zvezana z zaledjem.; s tem jo Rtimunija glede zveze z Uusijo navezana na izlive Donave in deželne ccste. Preskrba rumunské armade v Dobrudži iostala je tako zelo težavna. Strategičen po-ožaj Rumunije in lyenega zaveznika postal je z ziimgo Uackensena zelo težaven. Tudi v Maccdoniji pričela se je bojna sreča obračan, kajti že tri tedne v ofenzivi se nahajajoče zahodno krilo Sarraila bilo je 21. in 22. t. m. s protisunkom bulgarskih in nemških čet vrženo v obrambo nazaj. S tem jo vsestran.sko tistav-Ijona ofenKiva čet Sarrailove vojaške zbirke.
Kazna bojišča. — Turško uradno poročilo 21. t. m. javlja, da je bila na '1'IgriSki bojni črti sovražna četa jezdecev po boju s turškimi četami in turškimi prostovoljci prisiljena, bežati. Na kavkaški bojni črti vršile so se med dnevom praske, katere so izpadlo uspe,šno za Turke. Privedeno je bilo več ujetnikov. Na levem krilu prepodili so Turki sovražne poizvedovalne patrulje ter jim zadali izgube. Na drugih črtah nobenih važnih dogodkov.
Na iuorjti. — Woltîov iiradjavlja 23.t.m, iz Berolina: Dne 22. t. m. zjutraj napadla so sovražna pomorska letala nemške zahodno friziške otoke. Na]iad je bil brezuspešen ter ni napravil nobene škode. — 22. t. m. po-poludne napadlo je uspešno z bombami neko nemško pomorsko letalo kolodvor in naprave v ladjedelnici v Sheernefi ob izlivu Tbemse. — Po poročilu Kor. ur. 23. t. m. ima angleška mornarica vsied vojske 10,220.000 ton škode,— Angleški parniki „Huguenot", „Oliburn" in „Marchioncli" iz Glasgova so bili potopljeni.
Molitev beguncev.
Prišli so dnevi, ko smo v revi sklenjenih rok, srca ponižanega v imenu Križanega bežali — o Bog.
Kdaj smo zaslužili,
da smo tejiejii bili?! — Smo li grešili, zapoved božjo prelomili, popotnike surovo kdaj podili izpod strehe v skrajni sili?! —
O le molčimo in trpimo!
Srce je naše brez utehe po Tebi duša hrepeni ne tepi nas za naše grehe in skrajšaj nam te težke dni!
In ti IMarija, božja mati Ti mati sedmih bolečin s Teboj, o daj nam žalovati ozri na nas sc iz višin!
Fr. Piivšl«.
Dopisi.
Iz Adlešič, 15. oktobra. Zadnji čas pobrala nam je vojska zopet dva tanta-vojaka naše župnije. 11. septembra umrl je v vojaški bolnici v Jtnlenbnrgu po prav kratki bolezni Alojzij Ranch iz Sel h. št. 12,, star 19 let, ki je bil šel k vojakom lani 15. oktobra. — 4. oktobra pa je padel na italijatiskcm bojišču Ciril Ranch, naj-slarejši sin g. Petra Uam^ha, posestnika iz Pobrežja, star IK let. Škoda pridnega iu mirnega fanta, za katerim nam jo žal. Umrl pa je junaške smrti v boju proti veioionineinu izilajalskeiiiu italijatiu. — M. t. m. jiopoludno pičil jo moilras Viktorja Grabiijana, sina Iv. Grabrijana iz Adlcgič h. št, 17., starega 5 let in 10 mesecev, in sicer pod Prctožnikom, kjer je bil s svojo materjo, ki je steljo spravljala, in se je igral. Pičil ga je v levo roko, v katero ga je trikrat ugriznil. Modrasa so precej pobili in je bil neki prav velik. Ker so dečku hiiro jioiiiagali, sn ga rešili. Ozdravil jo kaj kiiialo, ker hodi danes že okoli.
Naročniki,
priporočajte ,Dol. Novice'!
DomaČe in tuje novice.
Pogreb umorjenega ministrskega predsednika grofa Stiirgkha so je višil dne '24. oklobi'ii ob mi [»oiioldne ob voli-kiinski udulcžiii. Navzoteii jt; bil dvoi', /astoiiniki'/-Avstrijo zvezanih in iievtJ'iii-iiíli (li'žav, íiviitrijski in ogiskî minisíri, visoki cerkveni in .svetni dostojanstveniki, poslanci itd. Pri (»of^rebu je ))!l riavzoćen tndi kranjski deželni glavar di". Ivan ňiistcršič. Kranjskega dežcln. pi'edsediiika je zastoi^al dvojni sveiJiik vilez Lascban.
Knezonadškof goriški dr. Sedej se jc vrnil zopet v Zatičino iz Zagreba Ccz Karlovee in Jletliko.
Pri kapiteljnu frančiškanske provincije sv. Križa so bili izvoljeni za provincijala pi'efi. p. Placid Fabian i, za ktistosa preí. p. Angel MIejnik, za detînit{H'jG |)rcč. p.: Hngoliii Sajtiicr, Severin Korošec, Avgnštin Čainpa in V i licenci j K n ii s tel j.
Razsvetljavo grobov povodom letošnjega praznika Vseh svetih in dneva vernih duš je C. ki', deželna vlada na Kraiijskctn z nkazoni 7, dne 1Í). oktobra 1910, št. ini podlagi § 7 cesarsko naredbe dne 20. ajirila ltiV)4, drž. zak, št. ÍKÍ z oziroiii jia potrebo štedcnja prepovedala. — Sploh je prepovedana i'azsvedjava gi'obov po celi Avstriji vsied niinistiske odi'edbe.
Vojni kurat Anton Gnidovec se ponesrečil. Vsled nesrečnega padca z voza je dne iííi. t. m. iiaglonia nnirl c. in kr. vojni kiirat Č. g. Anton Gnidovec. Rojen je bil v Ajdovca dne 28. decembra 188H. To dovršeni gimnaziji je služil eno leto kot enoletni itrostovoijec pri vojakili. V maš-nika je bil posvečen dne 1^1. jniija lill3. Nato je sluiiboval do svojega odlioda kot vojni kurat. v vojaško službo kot kaplan v Postojni. Pogreb bo v Četrtek ob i), uri v Postojni. — Se |)riporoČa v nienieiito. — 0(1 diiige sti'ani se nam poroča: Vojni kni'at gosp. Anton Unidovec se je sinoei pri vožnji na Itïizdrtein smrtno poiiesrciil. Njegovo ti'iiplo leži v 1'ostojni.
Odlikovan je bil z vojaškim zashižnim ki'iŽcem 3. vrste z vojno dekoracijo Novo-meščan nadporoČnik gospod Julij JJučar. Čestiiamo!
Razglas. Izkaznice za sladkor, za čas od 2it. okto!>ra do 25. novembra 191G in izkaznice za kavo, za Čas od 2'j. okt. do decembra IDIC v Novem mestu bivajoČim in opravičenim strankam se bodo oddajalo v mestjii iiiši pritlično na desno kakor sledi:
Za sladkor: V torek dne 31. oktobra ]9 ltí. — Za kavo: V soboto, 4. novembra 191«. Obojekrat dopoldne: 0(1 9. do 10. ure za hiš, štev, 1 do tJO „ 10. „ U. „ „ „ „ 61 „ lao „ 11, „ 12. „ „ „ „ 121 „ 180
popoldne: od 2. do 3. ure za hiš. štev. ISl do 240
241
300
Odlikovai\je. Naš ilomaěin lačunski podčastnik g. Jožef Škerlj, ki je bil pred kratkim odlikovan z veliko srebi'iio svetinjo je bil sedaj drugič odlikovan in sicej' s srebrnim križcem s krono. Čestit,amo!
Padel je 13. oktobra v noči na italijanskem biijišču naš domačin Leopold Radovan, sin c. kr, pismonoše gospoda Antona Radovana v A^oveiit mestu. Bodi lahka niladetiin junaku tuja zemlja in njegova duša naj vživa večni raj!
Umrla jc vsled vnetja t.]'el)nšiic nn'eno v Noveni mestu dne 23, oktobi'a Ana M u r g e 1, soproga }>oscst.nika in kolar-skega niojstr a, stara (i!) let. Naj počiva v mirn!
Poročil se je t. m. v Novem mestn g. Janez Žagar, uslnžbencc pri drž. žel. z gdčiio J''ranČi5ko (-ilavič. Obilo sreče!
Potres so čutili v Sarajevu Id. t. m., ki pa ni povzročil nobene škode.
Semenišče je zaprlo v Zagrebu zaradi pojavov Činih koz. Zbolelo je že več klerikov.
Sprememba posestva. Luzarjevo njivo, na kateri se sedaj nahaja dižavna trtnica, je kupil gospod ,Ios. LJei'gnninn mlajši v Novem mestn.
Oglasil se je po 1 7 mesecih iz ruskega ujetništva-iožef Horvat doma iz Kandijc-ňmihel št. ny. Naznanja toraj, da je živ in zdi'av in da pozdravlja vse domače, ])rijatelje iji znance. Naslov je: Jožet! Horvat, Kijev Demiebka KorČovata, liusija.
Junaško smrt je storil na italijaiJskem bojišču iiadepolni mladenič Ciril Ranch, komaj 19 let st,ai\ sin oiičespoštovanega g. Peter Ranch v Podbrežju pi i Adlešičih. NeutolaŽljivini roditeljem prisi'čno sožalje! Mladeniškeiini junaku pa naj sveti večiui Inč v raju!
Občni zbor živinorejske zadruge za novomeško okolico ho v nedeljo "».novembra t. 1. ob 3. popoludne v občinski pisarni v Kandiji s sledečim sporedom: 1. Čitanje in oilobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboni, 2. Poiočilo načelstva. 3, Potrjenje računskega zaključka za 1. lilir». 4. Predlogi za delovanje zadruge 1. 11M7. Nujno vabimo vse j». n. člane, da se ga točno udeleže.
Mesna dneva 30. oktober in 25. december. Deželna vlada je dovolila, da smej» prijjadniki rim. kat. veroîzpovedanja, ki se na cejkveni postni dan 31. oktobra t. 1. posté, dan preje, to je 3(1. oktobra, uživati meso in mesne jedi, in da se jim smejo Jia ta dan oddajati meso in mesna jedila. — Ravnotako se je dovolilo, da se smejo 25. decembra t. 1. oddajati in uživati meso in mesna jedila.
Semtlji so prepovedani za vso Kranjsko za govedo in ])rešiče po odredbi deželne vlade in sicer od 2i). oktobra ]i)l() (io pi'eklica.
Dva ukaza dež. vlade z dne 1 i), oktobra 19K), št. 31.881. Pšenična krušna, pšenična enotna in i'žena moka se smejo pri izdelovanju kruha porabljati samo v nniožiiii, ki ne presega (10% cele teže podělaně množine mokf.i; ostanek, t. j.'10%, cele teže naj sestoji iz nadomestnih snovi. Kot nadomestne snovi se smejo poi ahljati le krompirjeva moka, krompiijeva kaša, koruzna moka ali ječmenova moka. Ta določila veljajo tako za obrtniško izdelovanje krulia, kakor tudi za izdelovanje kiiiha v zasebnih gospodarstvih. — Prodajalci ki'ulia so dolžni, v svoji pi'odajahii na lahko vidnem kraju z razločno čitljivo pisavo poočititi množino in vrst.o nadomestnih snovi, ki so se jio-rabilc za izdelavo kruha. — Krušna cena se s tem ne izpremeni. — Izjeme od teh določil dovoli deželna viada v tiosebnega ozii'a vrednih pi'inierîh, pred vsem ondi, kjer ne bi bilo mogoče dobili potrebnih nadomestnih snovi. — Pi'cstojtke tega ukaza kaznujejo |)olitična okrajna oblastva z denarjem do 2(HKi kron ali z zajioroni do H mese(;ev, v obtcžiliiih okoliščinah z denarjem (io Bot^o kron ali z zaporom do (i mesecev. —. Ta ukaz dobi moČ dne 23. oktobra I9J(;. — V gostilniških in krčmarskih obratih (jedilnicah, kavarnah) in sicer tako v obratnili prostorih, kakor tudi čez cesto, je prc[iovedano oddajati kruli. Ta prepoved ne zadeva oddaje kinlni ])otJiikom in železniškim nshižbenccm v kolodvorskih gostilnicah. — Izjeme od te pi'epovedi dovoli deželna vlada od pritiiera do primera za take gostilniške in krčmarske obrate, kjei' dobivajo hrano v prvi vrsti v večjem številu delavci (ilelavske kantitie). Presto]jki tega ukaza se, kaznujejo po določilih ^ 3.5 cesarskega ukaza z dne II. jnnija_l9!(i, drž. zak. št. 17(;. — Ta ukaz dobi moč dan iiozneje, ko se i'az-glasi. —- C. kr. deželni predsednik: Henrik grof Attcms 1. r.
Pogorelcem v Brusnicah je naklonil veleslavní deželni odboi' podpore 2(ir>() K in brezobrestnega posojila pa 4t)(i0 k, torej sku[)aj 0051) K. S tem človekoljubnim dejanjem je jiokazal zopet deželni odbor, da ima kljub sedanjim resnim časom odprto roko ktiietijskemu staini, kjei' vidi revščino i[i kjer je nujna pumoČ na pravem mestu.
Gospodu deželtiemn jioslancn .T. Zurc-u pa najinlanejša zahvala za njegov ]>o-žrtvuvaicn trud in upHvovanjc, da so podpore vredni pogorelci jnejeli ta velikodušen dai".
Obisk. V Novem mestu se mudi nekaj dni pi'espoštovani župan iz Renč g. Ivan Stepančič. Gospod jev mesíii, Kandiji in okolici kot dragi prijatelj in še posebno med begunci kot skrbni begunec prisrčno pozdravljen.
Iz ruskega ujetništva piše Franc Kozoglav iz Dot. Težke vode ])0 1 3. mesecih molčanja svoji ženi dne 2.3. avgusta sledeče vj'.stice: „Draga žetia! Prcdno Ti kaj nadalje pišetii, Te prav lepo pozdravim Tebe in moje otroke; dam TÎ vedet, da,zdrav sem, livala Bogu, kar tudi vam želim vsem to ljubo zdravje. Dam Ti vedet, da delam pri knietiii in zaslužil sem Že enih 15 gohiinaijev ; življenje imatn prav krasno; dopoldan enmalo krulia, ob enih devetih in opoldne malo Čaja brez cnkra in luma, nmlo mleka not in potetn mleko na krompirju, in drugo i'ihto krompir na mleku, in potem samo ndeko; in zvečer ^■lili tako, pa še tisto na mašin prečiščeno. Ce imaš kakšnega Rusa, le samo malo s pregretim mlekom nui zabeli. Jest, kar sctn v Rusiji, nisem še s svinjsko zabelo jedci nobene jedi; Če čte donia tako živeti, le vse prašiče pi'odaj, pa z ndekom zabeluj ! Ta gospodar, ki sem pri njemu, pridela sedemtisoč inerin'kov rži in ^tšcnice, pa nobenega prašiča ne kolje, druzga žita ne seje nič ko enmal krompirja. Kruli imamo ržen, samo malo kisel je, pa Že gre. — Podite srčno pozdravljeni!
Umrl je v Ljubljani dne 25. oktobra ugledni meščan in last-nik tovarne za barve g. Adoii' K beri. K. 1. P.!
Naše gospodinje Iz novomeške okolice s tem vrsticami luijno opozaijamo, da naj blagovolé odveč mleko pri svojem go-spoiiinjstvu oddajati bodisi neposredno beguncem, ki ga silno I'adi kupujejo, bodisi tneši'^anskim in ni'adniškim rodbinam v Novem mestu ali v Kandiji, bodisi vojaški rezervni bolnici v Novem mestu alt pa kmetijski šoli na Gi'inn, ki dan na dan pošilja svoje vozove v bližnje vasi in ki ga drago plačuje na lici mesta, da ga ])ol.ein dobe rodbine v Novem mestu in v Kandiji. Po postavi je i>repovedano doma izdelovati surovo maslo ali kuhati maslo, istotako je prepovedano izdelovati smetano iit sirčke, ter to ndekai-ske izdelke prodajati na trgu, zasebnikom ali pa prekupčevalkam.
Nujna prošnja. Vsak ])osestnik je po postavi zavezan, da moi'a oddati del svojih poljskih i»ridelkov bodisi vojnemu žitneniu zavodu ali pa v vojaške in\mcne. Naši posestniki ali točm^jc rečeno naše gosiiodinje sc z vso pokorščino točno odzivajo tem vojnim zahtevam in polagajo na žrtvenik donmvine delo svojega truda. I>olžnost poklicanih gosposk je, da vedti ceniti to rodoljubno žrtev in da ne na-l>ravljajo po nepotrebnem našemu pretn-valstvii sti'oškov in potov s tem, da ne zahtevajo za vsako posebno oddajo sena, žita in diugili dajatev iz oildaljenih krajev in vasij posebne oddaje, ampak, da s pre-udarjeno in premišljeno zahtevo na en dan zahtevajo od ene vasi vse za oiUlajo n a m e n j e n e pridelke in na ta način našim gospodaijem olajšajo to dajatev. Kdor je opazoval vojne dajatve, ve, kaj pomeni ta prošnja in kdor pozna delo vojnib žitnili funkcijonarjev ta tudi ve, da imajo le-ti težko mtlogo. S premišljeno ureditvijo teh vojnih dajatev se zamore obema pomuči in to nnjno prošnjo izročamo poklicanim činiteljem v blagohotno uvaževanje in se danes vzdržujemo vsakili zgledov, ki bi pojasnevale to opi-aviČeno zahtevo.
Deželno mesto za krmila nujno opozarja straTike (Županstva i. dr.), da je ti'eba pri mlinih nakazane otrobi lakoj odvzeti, da pokažemo res tisti ntijno potrebo, ki se jiovdarja nasproti Centrali za ki'uiila na
Dunaju. Glede otrobov je Še povedati, da se 0(1 strani „Deželnega mesta za krmila" otrobi s a in o nakaz n jejo in da morajo stranko, katei'im se iiakažejo, same vse potrebno ukreniti, da jih Čiiiipreje dobe.
Otvoritev nove revizijske pisarne za vozne liste i. dr. G. Anton Vol ta je otvoril od visoke c. kr. deželne vlade za Kranjsko koncesijonii'ano revizijsko pisarno voznih listov ter reklamacijskih in tarifnih pojasnil v Ljiihljatii, Dunajska cesta'št, 29, Pisarna se bavi z reklamacijo laznili listov, daje tozadevna poja.snila in je trgovcu in privatniku na 1'azpolago v tarifnih pojasnilih, kakor tudi v vsem drngem, kar se tiče predpisov voznih listov in reekspedicije, sidoh vsega, kai' je potreba posebno trgovcu, ki ima opraviti s tuzeniskinii kakor tiuU inozemskimi tvrdkami. Ta z vsemi potrebnimi pripomočki po vzoi'cu velikih enakih trgovskih podjetij opi'emljena pisarna je bila tako za naše mesto kakor tndi za celo deželo žc davno potrebna in je tako trg. občinstvo dobilo pisarno, katei'c se v vsakem potrebnem in nejasnem slučaju lahko poslužuje.
Prvi sneg smo dobili na Dolenjskem 16. na 17. oktobi'a. Bela odeja je pokrivala hi'ibe precej nizko v dolini. Pa tndi v Tjjubljano in v Zagreb je došla prva zima isto noč in še v noči od 21. na 22. oktobra. Temperatura jc vsepovsod i)rav mrzla.
Cerkveno.
Kako moli krščanska ljubezen Očenaš?
{Konet',)
„Temveč reši nas hudega . .
Kratek in jedernat sklep. Iz te prošnje toži v vojni cela naša duša. Naša molitev je klic v veliki sili; kajti če v vojnem Času govorimo o hudem, o zlu, govorimo o vojski. Tako molimo tmej in prosimo lîoga, naj nas resi vsega hudega, t. j. vojske in naj nam pošlje goloba z oljkovo vejico v znamenje, da je potolažena jeza božja. Tako se konča naš očenaš z molitvijo za mil'. Hudo za nas je vojska in i^šitev mir.
Z veseljem in hvaležnostjo, brez obotavljanja in pomišljanja smo sprejeli mirovno molitev, katero je s pogumom kralja miru molil papež Benedikt XV. besnečemu in krvavečemu svetu. Mi jo znamo ceniti, ako jo moli za mir sredi oceana sovraštva, in mu s spoštljivo hvaležnostjo pošiljamo pozdrav, ki ga pozna staii in inivi zakon: „Kako lepe so noge blagovestnikov Jiiiru," (Rim, 1.5). Molitev za mir v očenaŠu ima pa še višje posvećenje in višjo vrednost. Ne izvira iz človeškega, ani\)ak iz božjega srca. Ne prihaja iz Vatikana, ampak iz _ nebes. Tu ne moli Peter, ampak Kristus. Njegovo kraljestvo na sveiii je kraljestvo miru. Ko je nastopil svojo vlado na zemlji, so sveti angeli naznanjali kot njegov pre-stolni govor visoko peseni jiiiru : „Mir ljudem ini zemlji, ki so dobre volje'' (Luk. 2, 14). ln k(t je zapustil zetiiljo, je postavil v oporoko besede: „Mir vam zapustim; svoj mir vam dam! Ne kakor ga daje svet, vam ga dam" (Jan. 14, 27). Tako jc z nami Kristus, kadar molimo: „ReŠi nas hudega!"
Karitas bi ne bila duh od duha liristu-sovega, ako ne bi pridno molila z nami tndi te prošnje; in ravno ta zadnja prošnja ji posebno leži na srcu. Ona ima lui svet» samo eiiega sovražnika, siiu'tnega sovražnika, proti kateremu se bori z vsemi silami; ta sovražnik je zlo ali hudo. V tem je njen visoki poklic. Kako velikodušno se tiudi in jnizadeva, da bi rešila človeštvo največjega zla — vojske.
Že zdaj se trudi in pripravlja mir. Skrbi za sirote in vdovo, za vojne invalide, da jih izuči za razne primerne poklit^e i[i jim omogoči življenje. Kamorkoli stopi, najde bede dovolj in v svesti svoje nemoči, da bi nioglii vsem potrebam odpotiioči, zaupno
moli: „Reši nas hudega!"
*
Tako smo izmolili očenaš in v najtrdnejši veri in zaupanju na Boga z lahkim
SI'CCIII izgovorimo zadnjo besedo Amen. „Talio bodi" — tako naj nam da veliki liog vse, za kar smo ga prosili. "
In in'cdno izgovorimo zadnji Amen, si še enkrat v duhu iiredstavimo vseh sedem prošenj oeenaševih in jih naberinio v litanije, v katerili naj ima vsaka prošnja svoj Amen.
Oće naš,]!)i verujemo v Tebe — Amen.
Ofie nas, ini upamo na Tvoja nebesa — Amen.
Oče naš, mi ljubimo Tvojo sv. voljo — Amen.
Oče naš, zahvalimo se Ti za vsakdanji kruh — Amen.
Oče naš, mi priznamo svojo krivdo — Amen.
Oče naš, mi zaupamo v Tvojo pomoč — Amen.
Oie naš, mi Te prosimo za mir — Amen.
Skrita klet.
Skica iz mkega bojiSia. — J. M,
Po treli tednih težavne službe v vednem dežju granat in šrapnel smo se slednjič domislili, da nam je treba počitka in hrane. No, zaradi počitka bi se že naredilo ; truden vojak se vleže v travo, ki mu je zdaj udobno ležišče. Toda kosilo! To je drngo vprašanje. Úlovek Že jé, toda kje dobiti živež? Jloj prijatelj Bregar je takoj premišljeval o tem, ko je videl temne ohraze našega gostilničarja in njegove žene, ki sta komaj odzdravila našim četam. Imela sta lično hišico, malo pod nekim hribčkom. Zraven gostilne so hila še poslopja, hlevi in Bog vé kaj še tako, da smo si veliko obljubljali dobiti v tem kraju.
Bilo je že pozno dopoldne, ko smo se zbudili. Naši Ijndje so postavali po dvorišču okoli. Niti gospodarja, niti gospe ni bilo nikjer. Po večkratnem klieanju se je pokazala slednjič žena.
„Kakor vam je znano, gospa, morate pripraviti dnevno kosilo za tri podčastnike in trideset mož. Ste razumeli? Kaj imate za prcgrizniti?"
„Oli gospod, nimamo ničesar! Prav gotovo ne ...!"
„Laž! To pesem pojeta vsak dan!" je zavpil moj prijatelj Bregar.
„Nekaj malega bi sc že dobilo . . . Malo kruha, mleka, jajca", je začela prestrašena žena, — „Torej liitro! Za zajutrk 1)0 že, za nadalje se bomo še zmenili !"
Žena je prinesla malo kruha, mleko in jajca. To pa je bilo za nas izstradane vojake, kot bi vlil kajíljico vode v ogenj. _ Bregar pa je zapovedal, da mora dati ob treh popoldne velik kos mesa, krompiija in vina za vse moštvo. — Žena je prisegala pri vseh svetnikih, da nima nič, da sploh nc more nič preskrbeti... k večjemu nekaj slanine . . .
Nestrpno je pomignil Bregar in ji pokazal hrbet. Zunaj me je prijatelj poklical k sebi: „Ta , vrag', ta gostilničarje * kot se mi zdi, skril vso zalogo, to je tako gotovo, kot je amen v očenašu,"
„Tudi meni se zdi! Toda kako naj dobimo? Saj veš, da ne smemo s silo nič vzeti." — „Ta mož ima, kot mislim, vse v kleti, moramo torej' dobiti vhod do nje. Samo paziti bo treba, glej, kako nas go-spodai' gleda."
Resnično ! Gospod Dol je stal pri vhodu hiše, navidez Čisto brezski'hno, toda obrnil ni niti očesa od svojega posestva in vedno pazil, kaj mi delamo. Nilijer ni hilo najti vhoda v klet. Tudi drugi lovariši so iskali zastonj. Popoldne smo dobili nekaj dopisnic, in iiosiljatev z doma od diagih. Vsi smo molčali in hodili naokoli brez dela. Kai' me pokliče Bregar, ki je vznjevoljen pultal dim iz pipe. „Poslušaj", je rekel, „na neko izvrstno idejo sem prišel, kako bi našli klet. Če je ne najdemo, bo slabo, lakot a pritiska. Samo gospoilar nc sme zvedeti."
In začel mi je razglaševati svoj načrt. Res! Zelo dobi'O ga je sestavil, samo če bi
si! ga moglo izvišiti. Resnično, v pretekli noči smo čuli razločno v bližini strel, to bi lahko prisegli, da je gotovo. Gotovo so bili ťraJiklirwji. i'ol ure kesneje je odmar-širal moj tovariš Vesel z dvema vojakoma ven. Ootovo sta pazila na gospodai'ja, če so kaj sumljivo vide.
„Franktirerji dajo dosti opraviti !" sem rekel mimoidočim. Gospod Dol je le kimal in prostodušno pnhal dim v zrak. Žc v tretje smo sedeli pri mizi in se kratkočasili z visliškitn humorjem ob suhejii kiiihii in kislem vinu, Naenkrat se je začul znJiaj žvenket oi'ožja in vrata so se odprla. Zunaj je stala patrulja.
„Gospod Dol?" je zaklical seržant Vesel. — „Kaj?" — „Vi ste skrili orožje!"
„Gospod Vesel, zagotavljam Vas, da ne. Da hi jaz gospodar Dol?!" '
„Mož", ga je prekinil Vesel, „bodite tiho in ubogajte. Pojdite z nami!-'
Gospodar je razumel povelje in je šel, Čeprav nerad, za stražo. In začelo se je iskanje. Vedno jo stokala zraven moža zvita gostilničarka. Šli smo skozi vežo, kuhinjo, sobe z isto brezskrhnostjo, kot bi bili doma. Toda našli nismo orožja, niti... skrivnega vhoda v klet, kar smo pravzaprav iskali. Nikjer nič!
Bregar in jaz sva se spogledala. Prokleto, če se bo vsa stvar ponesrečila. Ostala nam je še spalna soba. Seržant Vesel je malo pomišljal... toda vojska oprosti vse... „allons donc".
Bila je zelo prostorna soba z dvetna postljema in veliko oituiro. Iskali smo. Nič! Vesel jo jezno udaril s puško po deski.,. Oho! Kaj je pa to? Nekako votlo doni!?... Še enkrat je potrkal po deski s puško. Nikaka prevara , . . isti 'doneč zvok . . . Bjezdvoiinio , . . tukaj mora hiti nekaj. Gospodar ni niti trenil z očmi.
Iskali smo dalje, toda nikakega sledu o kaktnn vhodu. „Kje so vrata v klet ?" je zagrmel Vesel nad tresočim gostilničarjem. Ta se je ustrašil : „Ne razumem Vas, gos])od," Bregar pa mu je zaklicaJ: „Kaj pa če nas vodite zanos!" — —
Medtem sta poizkušala dva druga vojaka premakniti omaro. Toda, brez uspeha ! Stvar je bila kot jirikovana. Tedaj je skočil Bregar, kot da se iiui je nekaj zasvetilo v glavi, k vi'atom omare. Naenkrat je odpjl vrata in izginil v temi. l'iišel je spet nazaj, V dnu omare so se nahajala vi'ata, ki so se dala lahko in brez šuma odjjreti, S svojimi električnimi svetilkami pievidno stopajoči smo šli Bregar, Vesel, jaz in nekaj vojakov doli. Malo časa nesti'pnega pričakovanja, pa smo začuli vpitje triumfa.
Ja/; pa sem stal zraven kmeticc, ki se je vrgla k mojimi nogami: „Oli, gospod koi'poial, ne storite nič hudega mojemu možu. Saj iii napravil nič hudega. Ni streljal... streljal... nič! Ker smo mislili, da. bo vojna še dolgo trpela, pa stiio prihranili zaloge. Oh, nesreča bo nas zadela.,, reven mož . ,.!"
Hotel som pomiriti ijlakajočo ženo. Ha, revščina, sem si mislil, pa imajo ogi'omno zaloge živeža tti v kleti. Njen strah je dosegel najvišjo stoiiiijo, posebno ko je Bregar prinesel odnekod — puško. „Tu je ,eorpus delicti'"!
Sto vragov, to je bilo pa resno! Morali bi ovaditi gospodarja, da ski-iva orožje. On ni ubogal naših postav. Grozovito. Nistno vedeli kaj početi. „To smo podedovali", je stokala žena. „Pridite sem, gospodar Dol !"
Pogledali smo klet. Resnično ! Tu ])a je bilo mesa, kruha, krompiija, vitia v velikanskih množiiiali, slanine, konseiT, sadja, kratkonialo vsega, kar si jioželi lačen, sestradan. To je bila pojedina, kakoršne ne bom j)ozabil nikdar. Kar je hilo ijreveč provijanla, smo ga zaplenili za vojaštvo. Bregar se je sam s seboj smehljal, seveda, ko je videl toliko dobrih stvari. Toda kaj je pomagalo. Treha jo bilo nasititi tudi ostalo vojaštvo.
No, in gospodarju sc tudi ni bilo treba bati. Njegovo orožje, ki smo ga našli, je
bila i)rastai'a puška, ki ne bi nikomui' nič hudega storila. No, in žena sc tudi ni tuc-več jezila na nas. Slednji smo se siirijaznili.
„Kaj pak", si jc mislila ])o svoje, „boljše je živeti /,^vojašivotn v jirijalcljstvu, kot v sovraštvu. Če ne hi imela lahko Še hujše sitnosti!" — ňlož je pa molčal in siiuŠčal spet piofi nebu oblačke dima . . .
L
Rodbina Raiicli-ova iia/.naoja ía-loi-tno veKt, da jo ujiii dragpi siuko ozii'. brftt
Ciril Rauch
v IS). lotu sTOjO htaroBti, na ilalijanekciii bojiàiu iïdiiinil Kvojo Ijlngo liuio. Blag inu upoiiiinl
• Podbieř-je, dne 21, oktobra 1916.
Peter in Marija Raucli, BtariJi.
Metod, Pavel, Minka, Olga, brata,	sestre.
Hiša na prodaj
v Kandiji pri Novem mestu.
v hiši so štiri sobe, dve kuhinji ter prostori za prodajalno s stanovanjem. Poleg hiše nahaja se tudi vrt. Hiša leži na jako lepi priliki. — Več se izve v Novem mestu v prodajahii C. Germa.	wj-a-i
Loterijske številke. Trst, 18.oktobra 89 m BI liO 44
Pri samostanskem oskrbništvu v Pleterjali
su lahko kupi za nizko ceno vsak tiujsec
= teleta =
pO osem dni staia.
Proda se hiša
s tremi obširnimi sobami in vežo ter kuhinjo, obsirniiri hlevom za živino, svinjiikom, drvarnico in šupo za vozove. Veliko dvorište in vrt. Vt'č njiv, travnik s pijilom, seiiico in kozolcem, ter tiije orali najlepšej^a gozda v Rasnu. — Uiša jc za vsako obrt in je tudi v tej peč zapeke. i(2-o-i	GROM — Novomesto.
Motor s honjsltili sil z mlatllnlco
je naprodaj. Cena in pogoji se izvedo pri Antonu Avsec v Gotni vasi pri Novem mestu.
u 454,1«,4
V imenu Kjegoucga VelilSanstifs »jti!
Oblužeiia ÍLirijft Ilgfcviir, 50 let htnra, rojena v Zajijciii vrhu, vdova, iiosestiiicu v Brezovici 8t. 7, nekaï^iiovana
je kriva
L iireatoiika iio § 32, toika 2 iiar. 11.,fi. miti gt. 17« d. X., storjenega b tem, ila jo due 4. Bejiteiiibra líílfi v DrcKovlei inodala 7 iiieruikov ovsa, torej pod zaporo dane Btvari uiilaSé neopravieoiio v strun spravila ia 11. proBlo)ika po § 18 nar. z dno 21./S IfllB, it. 2til d, z, florjctiepi h tem, da je zalifevala na mernik ovsa 8K — torej inraliljiijo iisredno razmore, pov/.Toěonc t. vojnim stanjem Krt ucobliodno potrebno TCé íozmorne oono in se obsoja
z oïirom na g Sfi7 k, v siiiislu § 18 cit naredbe, iiporabljajoS tj 2t)0b k. z. v dvadiicvtiî z cnitn trdim IcžiSfecn poostreni zapor in v denarno kazen 30 K, v slučaju iieiïterljivosli v tridnevni zapor ter lo
g 8iifi kjir. v povraiilo stroSkov kazenskega postopanja.
To S 23 imenovane naredbe fie doloi'a, da « ta Bodbaiu sicer breis razlogov ot)javÍ v ćasopisn Dol. Novico.
C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odii. 111.,
dao 7, oktobra lUlti,

iif^ NA PRODAJ m .
sta pod ugodnimi pogoji
V sredini mesta v Krškem
dve hiši z gospod, poslopjem.
V hiSah se nahajajo gostilna, kavarna in zaloga piva ter
zasebna stanovanja. — Gostilniški prostori so icolo pripravno razdeljeni; poleg hiše se nahaja velik zarašeen senčnat vrt., zidano kegpCe. V gospodarskem poslopju sc nahajajo hlevi za domaeo in mjo živino, velika ledenica, skladišče in tri sobe za posle. — Uadi njih razsežnosti in jto legi pa sta hiŠi tudi pi-ipiavni za izvrševanje mesarije, pekarije ali kaferosibodi trgovine.
Ker lastnik radi bolezni posestva nc more nadzorovati, proda isto po zmerni ceni!
Kupcem daje pojasnila lastnik Valentin Scagnetti, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6,
ÛO ?
lO
MODNI SALON
A. D RAM B
NOVOME5TO, Glavni trg 65.
Priporoča veiiko izbiro najnovejših
damskih klobukov
velour, pliš iti baržun.
Najmodernejše oblike.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Točna postrežba in zmerne cene.
8fi-3-3