Telesna dejavnost starejših odraslih 233 Table tennis exercise as part of active aging in people with neurodegenerative diseases Abstract Table tennis is known for its brief and fast ball exchanges. It does not require much space and is suitable for all genera- tions, while also being a safe activity. In the general popula- tion, it is an effective activity for improving physical health and various motor skills. It also stimulates high brain activ- ity, primarily in the sensorimotor, frontal, and visual corti- ces. All these characteristics have the potential to enhance health not only in general population but also in individuals with neurological conditions. The purpose of this review is to shed light on current developments in the field of thera- peutic table tennis exercise for individuals with Parkinson’s disease and its preventive role against dementia as part of active aging. Izvleček Namizni tenis je poznan po svojih kratkotrajnih in hitrih iz- menjavah žogice. Ne zahteva veliko prostora, primeren je za vse generacije in je hkrati varna dejavnost. V splošni popu- laciji je učinkovita dejavnost za izboljšanje telesnega zdrav- ja in različnih motoričnih sposobnosti. Prav tako spodbuja visoko možgansko dejavnost predvsem v senzomotorični, frontalni in vidni skorji. Vse te značilnosti lahko pripomorejo h krepitvi zdravja ne le splošne populacije, temveč tudi pri boleznih nevrološkega izvora. Namen pregleda je osvetliti terapevtsko vadbo namiznega tenisa za osebe s Parkinsono- vo boleznijo in njeno vlogo pri preventivi pred demenco kot delu aktivnega staranja. Erik Paulin, Miran Kondrič, Nejc Šarabon Vadba namiznega tenisa kot del aktivnega staranja oseb z nevrodegenerativnimi boleznimi „Uvod Namizni tenis je od leta 1988 olimpijska športna panoga (Kondrič, 2002). Po vsem svetu ga redno igra več kot 300 milijonov ljudi (Pradas idr., 2021). Je igra za dva do štiri igralce, ki se izvaja na pra- vokotni mizi velikosti 274 cm x 152 cm. Miza je na sredini ločena z mrežico, prek katere igralci z loparji odbijajo lahko votlo žogico (Yamasaki, 2022). Znan je po svojih kratkotrajnih in hitrih izmenja- vah, pri katerih žogica potuje ob velikih hitrostih, kar igralce sili v hiter odgovor, merljiv v milisekundah (Pradas idr., 2021; Zagatto idr., 2018). Je vključujoč šport, ki ne zahteva veliko prostora, primeren je za vse generacije in je hkrati varna dejavnost (Deprá idr., 2022; Kondrič, 2002). V zadnjem času postaja vse bolj priljubljena vadba pri različnih nevroloških boleznih, kot so motnja pozornosti s hi- peraktivnostjo (Pan idr., 2019), multipla skleroza (Cummings, 2023), demenca (ping4alzheimer, b. d.) in Parkinsonova bolezen (Inoue idr., 2021). Pri slednji se vadbe redno izvajajo tudi v Sloveniji (To- mažin, 2021). „Vpliv namiznega tenisa na zdravje in psihofizične sposobnosti Namizni tenis ima več lastnosti, ki krepijo zdravje in psihofizične sposobnosti. Naderi idr. (2018, 2021) so v dveh raziskavah prou- čevali vplive vadbe namiznega tenisa na splošno telesno zdravje pri 80 starejših. Rezultati vadbe namiznega tenisa v primerjavi s sedentarnimi kontrolami so bili znižanje indeksa telesne mase, krv- nega tlaka v mirovanju in deleža maščobne mase ter povečanje največjega možnega privzema kisika in mineralne gostote kosti. Izvedene so bile tudi številne raziskave, ki namizni tenis povezu- jejo z dejavnostjo različnih predelov možganov. Najpogosteje so 234 bile ugotovljene spremembe v senzomotoričnih področjih. Gao idr. (2021) ter Wang idr. (2019) so pri namiznoteniških igralcih v pri- merjavi s kontrolnimi skupinami odkrili večje število funkcionalnih nevronskih povezav v precentralni, postcentralni gubi in frontal- ni gubi. V slednji so poleg frontocentralne gube višjo dejavnost med igranjem namiznega tenisa v primerjavi s kolesarjenjem in kognitivno nalogo z uporabo elektroencefalograma izmerili Visser idr. (2022). Frontocentralna skorja je področje, zadolženo za spre- jemanje odločitev, mišljenje, izražanje osebnosti in nadzor social- nega vedenja (El-Baba in Schury, 2024). Carius idr. (2022, 2023) so pokazali, da se med igranjem namiznega tenisa, zlasti pri mešanih udarcih, izraziteje prekrvavita prefrontalna in parietalna skorja, spe- cifično predvsem primarna motorična in premotorična skorja. Kot posledica vadbe namiznega tenisa se optimizirata večsenzorna in- tegracija in planiranje udarcev (Carius idr., 2022; Gao idr., 2021) kot del izvršilnih funkcij. Li idr. (2023) so pri namiznoteniških igralcih v primerjavi s kontrolami pokazali višjo stopnjo funkcionalnih pove- zav v predelu možganov, pomembnem za izvršilne funkcije. Gao idr. (2021) ter Wang idr. (2019, 2022) so pri namiznoteniških igralcih tako v mirovanju kot pred besedno nalogo ugotovili večje število funkcionalnih povezav tudi v področjih, zadolženih za semantiko; eno izmed teh je lingvalni girus. Ta področja abstraktno in vizualno procesirajo tako gibanje kot besede (Wang idr., 2019). Zelo pogosto je bil v povezavi z namiznim tenisom preverjan reak- cijski čas. V številnih raziskavah z različnimi variacijami pri nalogah se je vedno izkazalo, da imajo namiznoteniški igralci v primerjavi s preostalo populacijo značilno krajši reakcijski čas (Lee idr., 2021; Li idr., 2023; Simonet idr., 2022; Tsai idr., 2017; You idr., 2018; Zhu idr., 2022). Poleg tega so izmed teh avtorjev Gao idr. (2021), Simonet idr. (2022), Tsai idr. (2017) ter You idr. (2018) med meritvami pod drob- nogled posebej vzeli možgansko dejavnost v predelih, zadolženih za hitre odzive – ter še pomembneje, zaviralni nadzor. Ugotovili so, da je v teh predelih tako pri namiznoteniških igralcih kot po vadbi namiznega tenisa splošne populacije zaznati višjo možgansko de- javnost in več funkcionalnih povezav. V povezavi s sluhom so Bi- schoff idr. (2014) ugotovili, da se ob skladnem zvoku odboja žogice na posnetku v primerjavi z neskladnim zvokom možgani bolj ak- tivirajo v motorično pomembnih parietalnih, temporalnih in pre- motoričnih področjih, izmed katerih izstopa premotorična skorja. Pri starejših sta bili kot posledica vadbe namiznega tenisa večkrat preverjani tudi mišična jakost in moč. Do spodbudnih rezultatov so prišli Tsai idr. (2017) ter Naderi idr. (2018, 2021), ne pa tudi Deprá idr. (2022). Poleg tega vsi omenjeni avtorji v intervencijskih skupi- nah ugotavljajo izboljšano agilnost, hojo ter statično in dinamično ravnotežje. V otroški populaciji so pri osnovnošolskih otrocih po vadbi namiznega tenisa ugotovili izboljšanje pozornosti (Depart- ment of Physical Education and Sports, Faculty of Sport Sciences, Suleyman Demirel University, Isparta, Turkey & Salici, 2020). Ob tem so bile ob vadbi namiznega tenisa pri predšolskih otrocih ugoto- vljene izboljšane grobe motorične sposobnosti (Y. Gu idr., 2021) ter pri 10 do 11 let starih otrocih višja kostna zrelost, maksimalni privzem kisika in moč stiska pesti (Pradas idr., 2021). Vse omenjene lastnosti tega športa imajo iz različnih razlogov po- tencial za krepitev zdravja ne le v zdravi populaciji, temveč tudi pri boleznih nevrološkega izvora. Na tem področju je bilo v znan- stveni literaturi sprva najbolj zastopano raziskovanje vplivov na- miznega tenisa na otroke z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo, pri čemer so Pan idr. (2016, 2019) ter Chang idr. (2022) v namiznem tenisu prepoznali terapevtsko vrednost zanje. Pri svojih raziskavah so v intervencijskih skupinah po vadbi namiznega tenisa zaznali izboljšane motorične in izvršilne funkcije (pozornost in zaviralni nadzor) ter hitrejše in natančnejše pisanje. Vzporedno s tem je vadba namiznega tenisa za starejše osebe z nevrodegenerativni- mi boleznimi v zadnjem času postaja vse bolj razširjena. Že od leta 2019 potekajo svetovna prvenstva za osebe s Parkinsonovo bole- znijo (pingpongparkinson, b. d.), od leta 2023 pa svetovna prven- stva za osebe z Alzheimerjevo boleznijo (ITTF Foundation, b. d.-a). Oktobra 2024 je s 350 tekmovalci 5. svetovno prvenstvo za osebe s Parkinsonovo boleznijo potekalo v Sloveniji (Trepetlika, 2024). De- javno vlogo prevzema tudi svetovna namiznoteniška zveza s svojo fundacijo »Table tennis for health« (ITTF Foundation, b. d.-b). Pod njenim okriljem potekajo projekti z vadbenimi programi za različ- ne nevrodegenerativne bolezni in raziskovanje vpliva namiznega tenisa nanje. Tako čedalje več organizacij po vsem svetu do te vr- ste terapevtske vadbe pristopa čedalje bolj sistemsko – natančneje na področju demence, Parkinsonove bolezni in multiple skleroze (ping4alzheimer, b. d.; table tennis connections, b. d.). Te dejavno- sti so vse pogosteje medijsko prepoznane, pri čemer poročajo o pozitivnih uporabniških izkušnjah (Tomažin, 2021). https://stockcake.com/i/senior-ping-pong_822368_1057853 Telesna dejavnost starejših odraslih 235 „Parkinsonova bolezen in namizni tenis Ena izmed najpogostejših nevrodegenerativnih bolezni je Parkin- sonova bolezen. Po ocenah se na svetovni ravni s to boleznijo spo- prijema šest milijonov ljudi (Dorsey idr., 2018). Tipična klinična slika bolezni vključuje bradikinezijo, tresavico, rigidnost in motnje hoje (Netter idr., 2012). Poleg motoričnih simptomov do 70 % bolnikov doživlja tudi nemotorične simptome (Manning idr., 2012). Primeri zgodnjih nemotoričnih simptomov so depresija, zaprtost, mote- no spanje, slabše izvršilne funkcije in reakcijski čas (Keus idr., 2014). Osebe s Parkinsonovo boleznijo se poleg tega lahko srečujejo z negativnimi socialnimi posledicami bolezni, kot sta stigma in soci- alna izolacija (Prenger idr., 2020). Osrednja terapija pri Parkinsonovi bolezni je farmakološka, med dopolnilne spadajo vokalna terapi- ja in fizioterapija (Höglinger idr., 2024). Evropske fizioterapevtske smernice za Parkinsonovo bolezen določajo pet temeljnih podro- čij, na katera lahko vplivamo s fizioterapijo. To so telesna zmoglji- vost, prenosi pacienta, ročne spretnosti, ravnotežje in hoja (Keus idr., 2014). Osnovno orodje je splošna telesna oziroma funkcional- na vadba (Abbruzzese idr., 2016), ki zajema raztezne vaje ter vaje za moč in ravnotežje (Keus idr., 2014). Uporabni sta tudi strategiji »dvojnih nalog«, pri kateri bolnik izvaja dodatno kognitivno nalogo med osnovnim gibanjem (Pang, 2021), in uporaba zunanjih signa- lov oziroma namigov. Na tak način skušamo zaobiti bazalne gan- glije, od koder sicer organiziramo gibanje in ki pri osebah s Parkin- sonovo boleznijo slabše delujejo; namesto tega uporabimo vidno, slušno ali tipno zunanje signaliziranje (Forte idr., 2021; Radder idr., 2017). Na temo vpliva namiznega tenisa na osebe s Parkinsonovo boleznijo sta bili izvedeni dve raziskavi (Inoue idr., 2021; Olsson idr., 2020). Obe sta bili pilotni, v vsaki izmed raziskav je sodelovala le in- tervencijska skupina s po devetimi preiskovanci. V raziskavi Olsson idr. (2020) je intervencija trajala 10 mesecev, vadba je potekala dva- krat tedensko po 120 minut. Avtorji ugotavljajo značilno izboljšanje pri depresivnih simptomih. Neznačilen napredek – a s pozitivnim trendom – se je pokazal pri motoričnem delu združene ocenjeval- ne lestvice za Parkinsonovo bolezen in kakovost življenja. Enako velja za ravnotežje, kjer je napredek primerljiv z drugimi interven- cijami, in hitrost hoje, pri kateri se je izkazala klinično pomemb- na sprememba (Hass idr., 2014). Intervencija v raziskavi Inoue idr. (2021) je trajala šest mesecev, vadba je potekala enkrat tedensko po 105 minut. V nasprotju s študijama Olsson idr. (2020) ter Inoue idr. (2021) niso potrdili značilnega izboljšanja pri depresivnih simp- tomih, poleg tega izboljšanja niso zaznali niti pri kognitivnih in izvršilnih funkcijah. Po drugi strani avtorji pri združeni ocenjevalni lestvici za Parkinsonovo bolezen ugotavljajo značilno izboljšanje na področju vsakodnevnih opravil in motoričnih sposobnosti. Ti rezultati so primerljivi z izboljšanimi motoričnimi sposobnostmi v okviru uveljavljene terapije za osebe s Parkinsonovo boleznijo, imenovane glasovna terapija po Leeju Silvermanu, angl. »Lee Sil- verman voice treatment« (Inoue idr., 2021). Avtorji obeh raziskav se strinjajo, da je namizni tenis lahko zabavna supraposturalna dejavnost za izboljšanje ravnotežja in posturalne kontrole. Žogica lahko pri tej skupini oseb deluje kot ritmični vidni in slušni signal za gibanje, kar je učinkovit mehanizem pri izboljšanju splošne mo- bilnosti pri tej skupini bolnikov (Forte idr., 2021). Izpostavljena je bila tudi varnost – med intervencijami pri obeh raziskavah ni bilo dokumentiranih padcev ali drugih neljubih dogodkov. Poleg tega imata pri osebah s Parkinsonovo boleznijo psihološko stanje in iz- vedba vsakodnevnih opravil pomembno vlogo pri boljši kakovosti življenja (Lawrence idr., 2014). „Demenca in namizni tenis Demenca je pojem za skupino bolezni, ki prizadenejo spomin, mišljenje in opravljanje vsakodnevnih opravil (World Health Or- ganisation, 2023). Ima jo približno odstotek ljudi, starih od 60 do 64 let, ter 30 odstotkov ljudi, starejših od 85 let (Mattle idr., 2017). Zdravljenje demence zahteva večdimenzionalni pristop (Frederi- ksen idr., 2020), veliko pa se lahko opravi s preventivo. Pri tem lah- ko posamezniki največ storijo z ustreznim življenjskim slogom. To vključuje zdravo prehranjevanje, nekajenje, zmerno uživanje alko- hola, redno telesno dejavnost, visoko izobrazbo ter vseživljenjsko vključevanje v miselne naloge in ohranjanje socialnih stikov (Livin- gston idr., 2020). Müller (2020) ugotavlja, da ima telesna dejavnost ključno vlogo pri preventivi pred demenco. V tem kontekstu so se za izboljšanje kognitivnih funkcij tako pri otrocih kot pri starej- ših uspešno izkazale telesne dejavnosti z odprto povratno zanko (Q. Gu idr., 2019). To so dejavnosti, ki imajo nepredvidljivo okolje ter temeljijo na dejavnem sprejemanju odločitev in prilagajanju na zunanje dražljaje. Kot primer vadbe z odprto povratno zanko in s tem primerno vadbo za preventivo pred demenco Yamasaki (2023) v svojem preglednem članku prepoznava namizni tenis. Po avtorjevih navedbah sta glavna razloga za to namiznoteniška vad- ba kot oblika zmerno intenzivne telesne dejavnosti za starejše po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Orga- nisation, 2024) ter vplivi namiznega tenisa na nevronske povezave v različnih delih možganov, natančneje v senzomotorični, frontalni in vidni skorji. Mori in Sato (2004) sta po vadbi namiznega tenisa pri 113 osebah z možganskimi boleznimi ugotovila značilno izbolj- šanje kognitivnih funkcij. Po drugi strani je Jeoung (2014) pri 164 ženskah iz doma za ostarele iskal korelacijo med vrsto telesne de- javnosti na eni strani ter krhkostjo, depresijo in kognitivnimi funk- cijami na drugi. Ugotovil je povezavo med nižjo stopnjo krhkosti in depresije z višjim trajanjem in pogostostjo vadbe, ne glede na tip vadbe. Pri izboljšanih kognitivnih funkcijah, ki jih je preverjal s krat- kim preizkusom mentalnih sposobnosti in priklicem treh besed v spomin, je izmed vseh vadb najvišjo korelacijo ugotovil z nami- znim tenisom. Te ugotovitve poleg drugih, predstavljenih v uvodu, nakazujejo, da je lahko namizni tenis učinkovita kombinacija klasič- ne in kognitivno-motorične vadbe za preventivo pred demenco. „Zaključek Vadba namiznega tenisa kot terapevtska vadba je pri boleznih ne- vrološkega izvora v zadnjem času vse bolj zastopana. Njene lastno- sti imajo potencial krepitve zdravja in psihofizičnih sposobnosti ne le v zdravi populaciji, ampak tudi pri omenjenih skupinah bolni- kov. Namizni tenis pri osebah s Parkinsonovo boleznijo posnema mehanizme vadbe, ki so učinkoviti pri motoričnih sposobnostih. Izboljšanje se v izvedenih raziskavah na to temo tudi nakazuje, po- leg lažje izvedbe vsakodnevnih opravil in zmanjšanih depresivnih simptomov. Vadba namiznega tenisa je prav tako lahko učinkovita kognitivno-motorična vadba v preventivi pred demenco pri sta- rejših. Je varna dejavnost, ki ne zahteva velikih stroškov in prosto- ra; skupaj z vsemi drugimi opisanimi lastnostmi v tem pregledu predstavlja primerno vadbo za dvig kakovosti življenja v okviru aktivnega staranja. 236 „Literatura 1. Abbruzzese, G., Marchese, R., Avanzino, L., in Pelosin, E. (2016). Reha- bilitation for Parkinson’s disease: Current outlook and future chal- lenges. Parkinsonism & Related Disorders, 22, S60–S64. https://doi. org/10.1016/j.parkreldis.2015.09.005 2. Bischoff, M., Zentgraf, K., Pilgramm, S., Stark, R., Krüger, B., in Munzert, J. (2014). Anticipating action effects recruits audiovisual movement representations in the ventral premotor cortex. Brain and Cognition, 92, 39–47. https://doi.org/10.1016/j.bandc.2014.09.010 3. Carius, D., Herold, F., Clauß, M., Kaminski, E., Wagemann, F., Sterl, C., in Ragert, P. (2023). Increased Cortical Activity in Novices Compared to Experts During Table Tennis: A Whole-Brain fNIRS Study Using Thre- shold-Free Cluster Enhancement Analysis. Brain Topography, 36(4), 500–516. https://doi.org/10.1007/s10548-023-00963-y 4. Carius, D., Kenville, R., Maudrich, D., Riechel, J., Lenz, H., in Ragert, P. (2022). Cortical processing during table tennis—An fNIRS study in experts and novices. European Journal of Sport Science, 22(9), 1315– 1325. https://doi.org/10.1080/17461391.2021.1953155 5. Chang, S.-H., Shie, J.-J., in Yu, N.-Y. (2022). Enhancing Executive Functi- ons and Handwriting with a Concentrative Coordination Exercise in Children with ADHD: A Randomized Clinical Trial. Perceptual and Mo- tor Skills, 129(4), 1014–1035. https://doi.org/10.1177/00315125221098324 6. Cummings, S. (2023, december 1). This Pingpong Program Helps Pe- ople Manage Their MS Symptoms. Nationalmssociety. https://www. nationalmssociety.org/news-and-magazine/momentum-magazine/ living-well/neuropong-program 7. Department of Physical Education and Sports, Faculty of Sport Scien- ces, Suleyman Demirel University, Isparta, Turkey, & Salici, O. (2020). Investigation of the effects of six-weeks of regular table tennis edu- cation on attention levels of primary school children. African Edu- cational Research Journal, 8(3), 449–452. https://doi.org/10.30918/ AERJ.83.20.087 8. Deprá, P. P., Lopes, W. A., De Oliveira, G. H., Costa, C. E., in Onório Da Silva, V. (2022). Effects of table tennis practice on balance and physical fitness in the elderly. Journal of Physical Education, 33(1). https://doi. org/10.4025/jphyseduc.v33i1.3360 9. Dorsey, E. R., Elbaz, A., Nichols, E., Abbasi, N., Abd-Allah, F., Abdelalim, A., Adsuar, J. C., Ansha, M. G., Brayne, C., Choi, J.-Y. J., Collado-Mateo, D., Dahodwala, N., Do, H. P., Edessa, D., Endres, M., Fereshtehnejad, S.-M., Foreman, K. J., Gankpe, F. G., Gupta, R., … in Murray, C. J. L. (2018). Glo- bal, regional, and national burden of Parkinson’s disease, 1990–2016: A systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2016. The Lancet Neurology, 17(11), 939–953. https://doi.org/10.1016/S1474- 4422(18)30295-3 10. El-Baba, R. M., in Schury, M. P. (2024). Neuroanatomy, Frontal Cortex. V StatPearls. StatPearls Publishing. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/ NBK554483/ 11. Forte, R., Tocci, N., in De Vito, G. (2021). The Impact of Exercise Interven- tion with Rhythmic Auditory Stimulation to Improve Gait and Mobility in Parkinson Disease: An Umbrella Review. Brain Sciences, 11(6), 685. https://doi.org/10.3390/brainsci11060685 12. Frederiksen, K. S., Cooper, C., Frisoni, G. B., Frölich, L., Georges, J., Kram- berger, M. G., Nilsson, C., Passmore, P., Mantoan Ritter, L., Religa, D., Schmidt, R., Stefanova, E., Verdelho, A., Vandenbulcke, M., Winblad, B., in Waldemar, G. (2020). A European Academy of Neurology guideline on medical management issues in dementia. European Journal of Ne- urology, 27(10), 1805–1820. https://doi.org/10.1111/ene.14412 13. Gao, Q., Huang, Y., Xiang, Y., Yang, C., Zhang, M., Guo, J., Wang, H., Yu, J., Cui, Q., in Chen, H. (2021). Altered dynamics of functional connectivity density associated with early and advanced stages of motor training in tennis and table tennis athletes. Brain Imaging and Behavior, 15(3), 1323–1334. https://doi.org/10.1007/s11682-020-00331-5 14. Gu, Q., Zou, L., Loprinzi, P. D., Quan, M., in Huang, T. (2019). Effects of Open Versus Closed Skill Exercise on Cognitive Function: A Systema- tic Review. Frontiers in Psychology, 10, 1707. https://doi.org/10.3389/ fpsyg.2019.01707 15. Gu, Y., Chen, Y., Ma, J., Ren, Z., Li, H., in Kim, H. (2021). The Influence of a Table Tennis Physical Activity Program on the Gross Motor Deve- lopment of Chinese Preschoolers of Different Sexes. International Jo- urnal of Environmental Research and Public Health, 18(5), 2627. https:// doi.org/10.3390/ijerph18052627 16. Hass, C. J., Bishop, M., Moscovich, M., Stegemöller, E. L., Skinner, J., Ma- laty, I. A., Wagle Shukla, A., McFarland, N., in Okun, M. S. (2014). De- fining the Clinically Meaningful Difference in Gait Speed in Persons With Parkinson Disease. Journal of Neurologic Physical Therapy, 38(4), 233–238. https://doi.org/10.1097/NPT.0000000000000055 17. Höglinger, G., German Parkinson’s Guidelines Committee, Bähr, M., Becktepe, J., Berg, D., Brockmann, K., Buhmann, C., Ceballos-Baumann, A., Claßen, J., Deuschl, C., Deuschl, G., Dodel, R., Ebersbach, G., Eggers, C., Van Eimeren, T., Fanciulli, A., Fimm, B., Folkerts, A.-K., Gausepohl, M., … in Trenkwalder, C. (2024). Diagnosis and treatment of Parkinson´s disease (guideline of the German Society for Neurology). Neurologi- cal Research and Practice, 6(1), 30. https://doi.org/10.1186/s42466-024- 00325-4 18. Hoza, B., Martin, C. P., Pirog, A., in Shoulberg, E. K. (2016). Using Physi- cal Activity to Manage ADHD Symptoms:The State of the Evidence. Current Psychiatry Reports, 18(12). https://doi.org/10.1007/s11920-016- 0749-3 19. Inoue, K., Fujioka, S., Nagaki, K., Suenaga, M., Kimura, K., Yonekura, Y., Ya- maguchi, Y., Kitano, K., Imamura, R., Uehara, Y., Kikuchi, H., Matsunaga, Y., in Tsuboi, Y. (2021). Table tennis for patients with Parkinson’s disease: A single-center, prospective pilot study. Clinical Parkinsonism & Rela- ted Disorders, 4, 100086. https://doi.org/10.1016/j.prdoa.2020.100086 20. ITTF Foundation. (b. d.-a). 2024 World Alzheimer’s Table Tennis Cham- pionships. ITTF Foundation. Pridobljeno 21. september 2024, s https:// ittffoundation.org/programmes/tt4health/world-alzheimers-table- -tennis-championships 21. ITTF Foundation. (b. d.-b). What is TT4Health? Ittffoundation. Pridoblje- no 27. junij 2024, s https://ittffoundation.org/programmes/tt4health 22. Jeoung, B. J. (2014). Relationships of exercise with frailty, depression, and cognitive function in older women. Journal of Exercise Rehabili- tation, 10(5), 291–294. https://doi.org/10.12965/jer.140128 23. Keus, S., Munneke, M., Graziano, M., Paltamaa, J., Pelosin, E., Domingos, J., Bruhlmann, S., Ramaswamy, B., Prins, J., Struiksma, C., Rochester, L., Nieuwboer, A., in Bloem, B. (2014, december). European Physiotherapy Guideline for Parkinson’s Disease. Parkinsonnet. https://www.parkin- sonnet.com/discipline/physiotherapy/ 24. Kondrič, M. (with Ilar, E., in Videmšek, M.). (2002). Osnove učenja nami- znega tenisa z Bojanom Tokičem. Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 25. Lavasani, N. M., in Stagnitti, K. (2011). A study on fine motor skills of Iranian children with attention deficit/hyper activity disorder aged from 6 to 11 years. Occupational Therapy International, 18(2), 106–114. https://doi.org/10.1002/oti.306 26. Lawrence, B. J., Gasson, N., Kane, R., Bucks, R. S., in Loftus, A. M. (2014). Activities of Daily Living, Depression, and Quality of Life in Parkinson’s Disease. PLoS ONE, 9(7), e102294. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0102294 27. Lee, J.-S., Chang, S.-T., Shieh, L.-C., Lim, A.-Y., Peng, W.-S., Chen, W.-M., Liu, Y.-H., in See, L.-C. (2021). Stereopsis and Response Times between Collegiate Table Tennis Athletes and Non-Athletes. International Jour- nal of Environmental Research and Public Health, 18(12), 6287. https:// doi.org/10.3390/ijerph18126287 28. Li, Y., Zhao, M., Cao, Y., Gao, Y., Wang, Y., Yun, B., Luo, L., Liu, W., in Zheng, C. (2023). Static and dynamic resting-state brain activity patterns Telesna dejavnost starejših odraslih 237 of table tennis players in 7-Tesla MRI. Frontiers in Neuroscience, 17, 1202932. https://doi.org/10.3389/fnins.2023.1202932 29. Livingston, G., Huntley, J., Sommerlad, A., Ames, D., Ballard, C., Banerjee, S., Brayne, C., Burns, A., Cohen-Mansfield, J., Cooper, C., Costafreda, S. G., Dias, A., Fox, N., Gitlin, L. N., Howard, R., Kales, H. C., Kivimäki, M., Larson, E. B., Ogunniyi, A., … in Mukadam, N. (2020). Dementia pre- vention, intervention, and care: 2020 report of the Lancet Commis- sion. The Lancet, 396(10248), 413–446. https://doi.org/10.1016/S0140- 6736(20)30367-6 30. Manning, K. J., Clarke, C., Lorry, A., Weintraub, D., Wilkinson, J. R., Duda, J. E., in Moberg, P. J. (2012). Medication Management and Neuropsycho- logical Performance in Parkinson’s Disease. The Clinical Neuropsycho- logist, 26(1), 45–58. https://doi.org/10.1080/13854046.2011.639312 31. Mattle, H., Mumenthaler, M., Gralla, J., in Schroth, G. (2017). Fundamen- tals of neurology: An illustrated guide (2nd edition). Thieme. 32. Mori T., in Sato T. (2004). CLINICAL BRAIN SPORTS MEDICINE. Biomecha- nisms, 17, 1–8. https://doi.org/10.3951/biomechanisms.17.1 33. Müller, P. (2020). Physical Activity and Sports in the Prevention and The- rapy of Neurodegenerative Diseases. Deutsche Zeitschrift für Sport- medizin/German Journal of Sports Medicine, 71(5), 113–116. https:// doi.org/10.5960/dzsm.2020.418 34. Naderi, A., Goli, S., Shephard, R. J., in Degens, H. (2021). Six-month table tennis training improves body composition, bone health and physi- cal performance in untrained older men; a randomized controlled trial. Science & Sports, 36(1), 72.e1-72.e9. https://doi.org/10.1016/j.sci- spo.2020.02.008 35. Naderi, A., Zagatto, A. M., Akbari, F., in Sakinepoor, A. (2018). Body com- position and lipid profile of regular recreational table tennis partici- pants: A cross-sectional study of older adult men. Sport Sciences for Health, 14(2), 265–274. https://doi.org/10.1007/s11332-017-0422-1 36. Netter, F. H., Jones, H. R., Srinivasan, J., Allam, G. J., in Baker, R. A. (2012). Netter’s neurology (2nd ed). Elsevier Saunders. 37. Olsson, K., Franzén, E., in Johansson, A. (2020). A Pilot Study of the Fe- asibility and Effects of Table Tennis Training in Parkinson Disease. Ar- chives of Rehabilitation Research and Clinical Translation, 2(3), 100064. https://doi.org/10.1016/j.arrct.2020.100064 38. Pan, C.-Y., Chu, C.-H., Tsai, C.-L., Lo, S.-Y., Cheng, Y.-W., in Liu, Y.-J. (2016). A racket-sport intervention improves behavioral and cognitive perfor- mance in children with attention-deficit/hyperactivity disorder. Rese- arch in Developmental Disabilities, 57, 1–10. https://doi.org/10.1016/j. ridd.2016.06.009 39. Pan, C.-Y., Tsai, C.-L., Chu, C.-H., Sung, M.-C., Huang, C.-Y., in Ma, W.- Y. (2019). Effects of Physical Exercise Intervention on Motor Skills and Executive Functions in Children With ADHD: A Pilot Stu- dy. Journal of Attention Disorders, 23(4), 384–397. https://doi. org/10.1177/1087054715569282 40. Pang, M. Y. (2021). Physiotherapy management of Parkinson’s disea- se. Journal of Physiotherapy, 67(3), 163–176. https://doi.org/10.1016/j. jphys.2021.06.004 41. ping4alzheimer. (b. d.). An innovative support program to fight Alzheimer’s disease. Ping4alzheimer. Pridobljeno 27. junij 2024, s https://en.ping4alzheimer.com/ 42. pingpongparkinson. (b. d.). The first Parkinson’s Table Tennis Wor- ld Championship. Pingpongparkinson. Pridobljeno 27. junij 2024, s https://pppwc.org/tournament/ittf_parkinsons_tabletennis_wcc- 2019 43. Pradas, F., Ara, I., Toro, V., in Courel-Ibáñez, J. (2021). Benefits of Regular Table Tennis Practice in Body Composition and Physical Fitness Com- pared to Physically Active Children Aged 10–11 Years. International Journal of Environmental Research and Public Health, 18(6), 2854. https://doi.org/10.3390/ijerph18062854 44. Prenger, M. T. M., Madray, R., Van Hedger, K., Anello, M., in MacDonald, P. A. (2020). Social Symptoms of Parkinson’s Disease. Parkinson’s Disease, 2020, 1–10. https://doi.org/10.1155/2020/8846544 45. Radder, D. L. M., Sturkenboom, I. H., Van Nimwegen, M., Keus, S. H., Blo- em, B. R., in De Vries, N. M. (2017). Physical therapy and occupational therapy in Parkinson’s disease. International Journal of Neuroscience, 127(10), 930–943. https://doi.org/10.1080/00207454.2016.1275617 46. Salari, N., Ghasemi, H., Abdoli, N., Rahmani, A., Shiri, M. H., Hashemian, A. H., Akbari, H., in Mohammadi, M. (2023). The global prevalence of ADHD in children and adolescents: A systematic review and meta- -analysis. Italian Journal of Pediatrics, 49(1). https://doi.org/10.1186/ s13052-023-01456-1 47. Scharoun, S. M., Bryden, P. J., Otipkova, Z., Musalek, M., in Lejcarova, A. (2013). Motor skills in Czech children with attention-deficit/hyperac- tivity disorder and their neurotypical counterparts. Research in De- velopmental Disabilities, 34(11), 4142–4153. https://doi.org/10.1016/j. ridd.2013.08.011 48. Simonet, M., Ruggeri, P., Sallard, E., in Barral, J. (2022). The field of exper- tise modulates the time course of neural processes associated with inhibitory control in a sport decision-making task. Scientific Reports, 12(1), 7657. https://doi.org/10.1038/s41598-022-11580-3 49. table tennis connections. (b. d.). „NeuroPong“ program details. Table- tennisconnections. Pridobljeno 27. junij 2024, s https://tabletennis- connections.org/neuropong-program 50. Tomažin, A. (2021, oktober 27). Namizni tenis kot terapevtska vadba za osebe s Parkinsonovo boleznijo. RTV. https://www.rtvslo.si/dostopno/ clanki/namizni-tenis-kot-terapevtska-vadba-za-osebe-s-parkinsono- vo-boleznijo/598463 51. Trepetlika. (2024, februar). Laško bo letos gostitelj 5. Svetovnega prven- stva bolnikov s PB v ping pongu. Trepetlika. https://www.trepetlika. si/lasko-bo-gostitelj-5-svetovnega-prvenstva-bolnikov-s-pb-v-ping- -pongu/ 52. Tsai, C.-L., Pan, C.-Y., Chen, F.-C., in Tseng, Y.-T. (2017). Open- and Clo- sed-Skill Exercise Interventions Produce Different Neurocognitive Ef- fects on Executive Functions in the Elderly: A 6-Month Randomized, Controlled Trial. Frontiers in Aging Neuroscience, 9, 294. https://doi. org/10.3389/fnagi.2017.00294 53. Visser, A., Büchel, D., Lehmann, T., in Baumeister, J. (2022). Continuo- us table tennis is associated with processing in frontal brain areas: An EEG approach. Experimental Brain Research, 240(6), 1899–1909. https://doi.org/10.1007/s00221-022-06366-y 54. Wang, Y., Ji, Q., Zhou, C., in Wang, Y. (2022). Brain mechanisms lin- king language processing and open motor skill training. Frontiers in Human Neuroscience, 16, 911894. https://doi.org/10.3389/fn- hum.2022.911894 55. Wang, Y., Lu, Y., Deng, Y., Gu, N., Parviainen, T., in Zhou, C. (2019). Predic- ting domain-specific actions in expert table tennis players activates the semantic brain network. NeuroImage, 200, 482–489. https://doi. org/10.1016/j.neuroimage.2019.06.035 56. World Health Organisation. (2023, marec 15). Dementia. World Health Organisation. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/ dementia 57. World Health Organisation. (2024, junij 26). Physical activity. World Health Organisation. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/ detail/physical-activity 58. Yamasaki, T. (2022). Benefits of Table Tennis for Brain Health Maintenan- ce and Prevention of Dementia. Encyclopedia, 2(3), 1577–1589. https:// doi.org/10.3390/encyclopedia2030107 59. Yamasaki, T. (2023). Preventive Strategies for Cognitive Decline and Dementia: Benefits of Aerobic Physical Activity, Especially Open-Skill Exercise. Brain Sciences, 13(3), 521. https://doi.org/10.3390/brain- sci13030521 238 60. You, Y., Ma, Y., Ji, Z., Meng, F., Li, A., in Zhang, C. (2018). Unconscious re- sponse inhibition differences between table tennis athletes and non- -athletes. PeerJ, 6, e5548. https://doi.org/10.7717/peerj.5548 61. Zagatto, A. M., Kondric, M., Knechtle, B., Nikolaidis, P. T., in Sperlich, B. (2018). Energetic demand and physical conditioning of table tennis players. A study review. Journal of Sports Sciences, 36(7), 724–731. https://doi.org/10.1080/02640414.2017.1335957 62. Zhu, M., Pi, Y., Zhang, J., in Gu, N. (2022). The superior response speed of table tennis players is associated with proactive inhibitory control. PeerJ, 10, e13493. https://doi.org/10.7717/peerj.13493 Erik Paulin, dipl. fiziot. Študent magistrskega študija Fizioterapije na Univerzi na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju erik.paulin123@gmail Oblikoval: Frepik