Pom en, ki ga je imel 4. m ednarodni speleološki kongres za m ednarodno speleo- logijo, im a posto jnsko zasedanje Študijske skupine Č lovekov poseg v kras M G Z v Posto jn i za geografijo k rasa, ki je prav zadnja leta odkrila veliko sp rem em njenost nadzem eljskega in podzem eljskega krasa in kraških procesov, ki jih je vnesel v kraš- ko naravo človek. Z daj vedno bolj spoznavam o, da kras v m nogih po tezah ni sam o delo narave, am pak tudi človeka. Ivan G am s 26. mednarodni geografski kongres v Avstraliji Pripravili so ga N acionalni kom ite za geografijo A vstralske akadem ije znanosti in K ongresni kom ite , sestavljen pre težno iz geografov z univerze v C anberri in Syd- neyu, ob pom oči drugih avstralskih geografskih in negeografskih organizacij in delo­ m a ob virih za p roslavljanje dvestoletnice naselitve belcev. T oliko časa je nam reč p o ­ teklo od ustanovitve prve naselbine belcev na avstralskih tleh. D a je bilo dela pri o r­ ganizaciji doslej najbolj razvejanega m ednarodnega geografskega kongresa veliko, priča nekaj številk. O rganizacijsko je bilo po treb n o pripraviti 75 sim pozijev, kolokvi­ jev in sestankov kom isij, delovnih skupin in študijskih skupin M ednarodne geograf­ ske zveze (v bodoče M G Z ), predkongresn ih in pokongresnih ekskurzij. V ečina 4-7 dnevnih predkongresn ih p rired itev je bila v A vstraliji, nekaj pa tudi v Novi Z elandiji (teh so se udeležili tudi štirje Jugoslovani), na Novi G vineji in v M aleziji. M ed 20. av­ gustom , ko je bila slovesna o tvoritev v sydneyski operni hiši, in 26.8. 1988 so bile os­ redn je kongresne p rired itve v un iverzitetnem središču v največjem avstralskem m e­ stu. Sodeč po program u se je v 90 dopoldanskih in popoldanskih sekcijah zvrstilo 687 predavan j, nadaljn ih 54 pa jih je bilo na osm ih sim pozijih. O d geografskih vej je n a j­ več p redavanj odpadlo na geom orfologijo . O vseh so v dveh knjigah objavili povzet­ ke. V seh referatov pa organizatorji ne bodo natisnili. V bližini stavb s predavanji so v času kongresa odprli dve m ednarodni razstavi (kart in kartografskih izdaj iz let 1984- 88 - Jugoslavija pri tem ni sodelovala - in tehničnih kartografskih pripom očkov) ter štiri avstralske (kart iz razdobja 1788-1988, fotografij iz življenja ljudi in o p o k ra ji­ nah , o odkritjih in raziskavanjih , dom ači založniki pa so pripravili tudi razstavo av­ stralskih geografskih tiskov). O prispevkih Jugoslovanov na predkongresn ih zborovanjih pisec teh vrstic po povratku iz A vstralije nim a podatkov. N ekaj več m ore poročati sam o o sestanku Štu­ dijske skupine Č lovekov poseg v kras v tednu pred kongresom . Povezano je bilo z ogledom treh prim erov izoliranega (osam ljenega) p retočnega in kontak tnega krasa v državi Novi Južni W ales. Vsi so v silurskih apnencih v obliki ozkega, nekaj sto m e­ trov širokega in nekaj k ilom etrov dolgega pasu sredi silikatne vododržne okolice. V prvem prim eru , pri Y arrangobillu , pod tak ra t še vedno zasneženim i vrhovi A vstra l­ skih A lp na pol poti m ed C anberro in M elbournom , vodi 230 jam skih vhodov v k ra t­ ke, a velike jam ske p ro s to re , združene v d ober ducat jam , ki im ajo m alo občudoval­ cev zaradi velike oddaljenosti od večjih naselij. Jam v krasu W om beyan JZ od Syd- neya, je skupno okoli 270, od tega pet turističnih. T uristično in geom orfološko pa so m orebiti najbolj zanim ive jam e v 100 m širokem in 6 km dolgem pasu apnenca seve­ rozahodno od Sydneya pri k ra ju Jeno lanu . N jihova raznolikost kapniških in erozij­ skih oblik je izjem na v svetovnem m erilu. Z a slovenski kras m enim o, da so se seda­ n je k raške oblike pričele razvijati v pliocenu ali kvartarju . Z a om en jene tri kraške predele ugotav lja jo starost v sto m ilijonih letih. Skupno vsem tem obm očjem je zače­ tek turističnega obiska v p re tek lem sto le tju . Jam e v Jeno lanu so pričeli e lektrično razsvetljevati že leta 1880 (v Postojnski leta 1884). K ljub do lgo trajnem u obisku in p re težno ozkim rovom so za naše razm ere izredno dobro oh ran jene drobne kapniške tvorbe, seveda tudi po zaslugi z m režam i obdanih poti. Z arad i varstva okolja mnogi upravljalci teh jam ne želijo povečati letnega števila turistov p reko sedanjih 250.000, ki im ajo za obisk na voljo deset jam skih variant. Na tem zasedanju sem imel dva referata (o pojm u kras, tipizaciji kraških p red e­ lov in obsegu krasa po svetu , in zvečer, neform alno, o sprem enjenosti kraškega površja v S redozem lju zaradi km etijske izrabe tal). K er je pred leti dal ponudbo za ustanovitev te študijske skupine jugoslovanski nacionalni kom ite za M G Z in ker sem ji p redsedoval, sem se zavzem al za nadaljevanje kraških raziskav znotraj M G Z . Ker je Izvršni kom ite M G Z vse študijske skupine ukinil, sem kot vodja jugoslovanske de­ legacije na sestanku vodij v Sydneyu dobil na našo vlogo za ustanovitev nove štud ij­ ske skupine z im enom Sprem em be okolja v kraških predelih (E nvironm ental C han­ ges in K arst A reas) toliko podpisov kolegov, da novi Izvršni kom ite M G Z zahteve ni m ogel odbiti. Poleg petih študijskih skupin je bilo v Sydneyu izvoljenih 24 kom isij, ki pokrivajo glavne geografske panoge. N jihov seznam z načrti in im eni predsednikov vred sem po povratku poslal vsem geografskim društvom republik in A O s p riporoči­ lom , da se geografi prijav ijo kot dopisni člani, kajti po novem število dopisnih članov ene kom isije iz ene države ni om ejeno. K ar 649 referatov , katerih povzetki so objavljeni v dveh knjigah A bstracts, je bilo uvrščenih v 16 sekcij: 16,5% referatov je imela sekcija za geom orfologijo , 15,4 sekcija za ekonom sko geografijo , 9 ,2% od njih je bilo s področja u re jan ja okolja in varstva, 9 ,1% v sekciji za k lim atologijo , hidrologijo , oceanografijo in glaciologijo, 6 ,3% je zajela sekcija za historično geografijo , 6,2 za ku ltu rno geografijo , 6,6 za d a ­ ljinsko registracijo in kartografijo , 5 ,1% pripada mestni geografiji itd. Pod že om enjenim i objavljenim i povzetki (knjigi A bstracts I, II, Sydney 1988) je zapisano ime jugoslovanskega avtorja v treh prim erih (V loga litologije in naklona površja za erozijo kraške prsti, O ranljivosti krasa, T erensko delo - po treba sodobne­ ga pouka; slednje avtorice T. Ferjan). V odje nacionalnih delegacij in člani vodilnih teles M G Z so v dar sprejeli deveto številko glasila Z veze geografskih društev Jugosla­ vije G eographica Iugoslavica (sedem člankov o Jugoslaviji. 87 strani, L jubljana 1988). V odje nacionalnih delegacij so od avstralskih in drugih geografskih zvez te r o r­ gan iza torja sprejeli p reko 20 knjig in le nekaj manj vsi udeleženci. V sebine, ki se organizatorjem zdijo najpom em bnejše za sodobno geografijo , na­ vadno pridržijo za p lenarna zasedanja. Poglejm o si nekaj naslovov tam kajšnjih predavanj: - R aznolikost v geografiji: slabost ali p rednost (predavatelj P. Claval je p o u d ar­ ja l predvsem zadn je ), - Z godovina globalnega okolja : m edsebojni učinki in sprem em be v sistem u geo- sfera-b iosfera, - E kosistem v prehodu : izkušnje A vstralije in N ove Z eland ije , - V loga spola: napredek in izziv za geografsko raziskovanje, - Pacifično sto letje: bodočnost geografije svetovnega p reu re jan ja (govor je bil o sedanjem praznenju m ajhnih pacifičnih o tokov vzdolž rednih ladijskih linij m ed Se­ verno A m eriko , A zijo in A vstralijo), - Prazni p rosto r sveta: naselitev in razvoj, - Po napačnem začetku (o zrušenju afriških gospodarstev prvo desetle tje po os­ voboditvi izpod kolonializm a je razm išljal nekdanji p redsednik M G Z N igerijec A . L. M abogunje), - M althus in 21. sto letje . K ot je videti po naslovih, je ogroženost človeštva precej v osp red ju . K olikor sem se lahko udeleževal teh predavan j, nisem zvedel kaj bistveno takega, kar ne bi že po ­ ročalo dnevno časopisje. Posredovani so bili večinom a zaključki drugih znanosti. Podpisani je p red ietom program skem u odboru M G Z predlagal sprejem in izvedbo nekate rih takih raziskovalnih tem ob sodelovanju geografov iz vseh držav, ki jh dos­ lej niso prispevale druge znanosti. M ed drugim i je določitev globalnega obsega goro­ vij (vem o le za hipsografske razm ere) in družbenega dogajan ja v n jih , obseg krasa in tipizacija krasa, pojavi litoralizacije. K er pa je izvršni kom ite M G Z pretežno adm ini­ strativno telo , kom isije pa preveč razd robljene za razsežnejše sistem atične raziskave, do takih raziskav ne m ore priti. K ljub izdaji m ednarodnega geografskega term ino­ loškega slovarja o sta ja ta kvantitativni definiciji gorovja in krasa stvar posam eznih de­ žel. N a skupščini M G Z v Sydneyu sta bila kot edina kandidata izvoljena za p redsed­ nika R onald J. Fuchs iz Z D A in za generalnega sek re ta rja in b lagajnika Leszek A . Kosiriski iz K anade. Poleg štirih podpredsednikov , ki so kandidirali za drugo štirile t­ no razdob je , so bili izvoljeni še štirje novi. Z nanstveno raziskovanje koord in ira pod­ predsednik H. T . V erstappen z N izozem ske. Skupščina je tudi sklenila, da bo na­ slednji, 27. m ednarodni geografski kongres leta 1992 v V ashing tonu , Z D A , v letu 1996 pa naj bi bil na N izozem skem . V letu 1990 bo regionalna geografska konferenca na K itajskem . O d kongresa do kongresa je v zadnjem desetle tju (1976 v M oskvi, 1980 v Toky- ju , 1984 v Parizu, 1988 v Sydneyu) vedno m anj udeležencev iz dežel v razvoju. V A v­ straliji je za to kriva tudi n jena oddaljenost. M ed 1200 udeleženci jih je prišlo po uradnem seznam u iz A frike 28 (največ iz JA R ) in iz L atinske A m erike devet. N ajveč, precej p reko 200, je bilo A vstralcev, 177 iz Z D A . M alo jih je bilo tudi iz držav rea l­ nega socializm a v E vropi. N a seznam u so bila vpisana tudi štiri im ena Jugoslovanov. Izvršni kom ite M G Z v skladu s strem ljen ji U N E SC O razglaša po trebo po univerzalni geografiji. N a svetovnih kongresih je te vedno m anj, tudi za to , ker je v razvitem sve­ tu b ivanje za nerazvite vedno dražje . N erazvite dežele pa si organizacije tako zah tev­ nih kongresov ne m orejo privoščiti. Ivan G am s 3. simpozij Študijske skupine za razvoj gorskih in subpolarnih območij (Study G ro u p on D eve­ lopm ent in H ighlands and H igh-L attitude Z ones) od 1. do 6. ju n ija 1987 v O u iu ju in v finski, norveški te r švedski L aponiji. O d petih p redvidenih srečanj navedene študijske skupine v letu 1987 sta bili uresničeni sam o dve. T o sta bila 3. sim pozij v O u iu ju in na L aponskem v začetku ju ­ nija, in 4. sim pozij v Fairbanksu na A ljaski avgusta 1987. Simpozij v O u iu ju je bil posvečen oko lju in življenju v nordijskih deželah. O rga­ nizacijo je prevzel O ddelek za geografijo univerze O ulu , sodelovali pa so geografi s Švedske in N orveške. Sim pozij se je pričel v O u iu ju , nadaljeval pa v H etti v finski L aponiji, o d koder je vodila ekskurzija čez Finsko in norveško L aponsko , na pov ra t­ ku pa čez švedsko L aponsko do L u leäja , k je r se je zaključil švedski del sim pozija. O rganizirali so ga geografi univerze v U m eäju . Pri organizaciji te renskega dela so so­ delovali finski, norveški in švedski geografi. Sim pozija se je udeležilo 24 udeležencev iz devetih dežel s 14 referati. Prvi dan je bil nam en jen problem atik i finskega severa. M. H äkkilä je prikazal km etijstvo Sever­ ne F inske in Švedske. H . Jussila je očrtal učinke inovacij na Severnem Finskem v zadnjih desetle tjih . S. A ho je prim erjal učinke državne pom oči na ruralnih obm očjih finske L aponije . E . S iuruainen, ki je predsedoval sim poziju in prevzel tudi p redsed­ niške posle skupine po um rlem U . V arju , je kom pleksno predstavil novejše smeri razvojne politike F inske. N orvežan A . T ho rm odsae te r je orisal okolje in življenje Se­