DOLENJSKE NOVICE
DolenjwlíC Novice iïliHjajo tííhIí icU'teli: ako : ; je tit dati praznik, daii poprej, : :
Cetm jim je m celo leto (od aprila do apriia) íí K. za pol leta l'ôO li, NaroCuiua xa Nemřijo, Bosno in dnigc evropske države znaša K, za Ameriko 4*50 K, last, ill oglasi se pluÉiijejo iiiiprej.
: Vse dopise, iiiiroiiiiiiio in oziiRiiila : : sprttjeiiiii tiskarna J. Krajec nasi. :
Nebo žari...
Tam na daliijoin vzhodu je zablestel žareč svit. íMedel, koinajvideii spočetka. Kakor melika meglica svežega ponitadaii-skega jutra, ga je zastriiijiilo nekaj iiiajliitili, bclkastili oblačkov. Potegnil je rezek voter, odgnal oblačke — nagajivčke v nedosežne dalje in zasvetila je zvezda — zvezda avetoiiočiia ...
Tako lepo trepeta, tako čudovito mežika, kakor drobno očesce nedolžnega deteta, ki ni še videlo prevare gimsiiega sveta, ki ga iii še kalila solza grenkega gorja... Žali zvezda večernica — aveto-iiofina. Za njo se prikaže nešteto drobnih zvezdic, kakor očesca nebeških krilatcev. Liki zlat iiimb v kroni prejasrie kraljice, 90 nanizane drobne zvezdç na jasnem nebu svetonočiiem. Vsaka blesti in po-drhteva v sreči svetonočrii. Žarko gledajo iz vedrega neba doli na zemljo. Tiho ji pošiljajo pozdrave svetonočne iskrene in prijazne. Blagoslavljajo je z milostjo blažene. svete noči. Kakor bi se manjšala razdalja med nebom in zemljo in bi se strnilo jasno božanstvo s šiniini stvarstvom v gorak poU"b svetonočni...
„Sveta noč, blažena noi!" zabrni v vzduha, po gajih in poljih, nad preprostimi seli in b<^atimi iiiesti. Veei)ovsod — sveta noč, nje mir in blagoslov, nje sreča in bogastvo, nje zakladi in Čudeži. Pozdravljena čudovita, bogata, blažena, sveta noč! Pozdravljena tisočkrat!
Nebo Žari... Žari v svitu sveto-nočnih zvezd, kateriii vsaka se klone Spasitelju v svetonočni pozdrav. Žari nebo, podrhtevajo diobne, nebesne luike, biseri novorojenega Kraija, odreSitelja človeštva, blodečega v pogubnem soviaštvu, zavisti in zatiranju... Tako.svetla in žareča je morala biti tista piva sveta noČ nad be-tlehemskimi poljanami, ko se je rodilo nebeško Dete, ki je, prineslo odrešenje vesoljstva, ćakajočeinii in lirepenečemu' tisočletja ...
Pretekla so stoinstgletja in vsako leto je priplula na krilih božične noči milost neba, revnemu človeštvu v tolažbo in krepilo. Vedno ista božična noč, blagoslova in miru, poezije in božanstva polna. Slednjo sveto noč so se odgrinjali zastori nebeški in človeško oko je zrlo čudesa svetonočna... Gledalo je zadivljeno oko, srce hrepeneče pa je vneto prosilo ■— mini, blagoslova.	,
Pa se je zdrznila drobna zvezda svetonočna. Nebo žari — a vendai ni na njem tiste vesele radosti, kakor dniga leta. Gori, visoko gori v jasnih višavah srebro-čisti blesk polnoči, a spodaj pod nebesnim baldahinom človeštvo in — kri. Ah, kri! Zato je prestrašena zadrhtela svetla zvezda, zato tako krvavo Žari nebo svetonoČno. Kri! Kri! Kri tisočerih in tisoCerih. Potoki vroče, junaške kvvi. Nebo odseva v krvavo-nlečem svitu prelite krvi, žari še na sveto noč. Nebo žari ... Žari .. .! in piše s čudežnim prstom dih svetonočni, velika dela, ogromne žrtve, muko in bol — piše v knjigo zgodb svetonočnili.
O, junaki! Sveta noč vas pozdravlja. Sveta noč iz domovine gubljene z ljubeznijo goi-oCo, posvečene s krvjo junaško. Sveta noč in naše hrepenenje vas pozdravlja, naši junaki. Kakor še nikoli, vas iščejo
naše hrepeneče tiiisli, vas objemajo naše želje, vas pozdravljajo naša srca. — Nebo žari! Isto nebo, iste zvezde svetonočne kakor pri nas. Ista milost božične noči naj lije v vaša srca, kakor jo čutimo v domovini. Enake Želje drhte v vaših srcih: Mir, mir, mii'!!	P. Š,
Za obstoj Dol. Novic.
z bojaznostjo in malodušnostjo smo sporočili v zadnji številki, da bodeuio tudi lui mogli Dol Novicam z novim letom naročnino dvigniti zaradi splošne draginje papirja in vseh tiskarskih potrebščin. A danes gledamo že z večjim zaupanjem v boyšo bodočnost našega lista. Naši vele-cenjeni naročniki sami so naš pogum oju-načili. Kolikor nam je znano do sedaj, so bili z našim sklepom popolnoma zadovoljni. Dokaz temu, da so nam že ta teden pošiljali zvišeno naročnino ne samo za sebe, ampak so nam ob enem pošiljali tudi novih naročnikov. In takšno zanimanje za naš list pričakujemo nadalje. — Cenjeni naročniki se pa strinjajo ravno-tako z našo nadaljno odredbo, da se prične novi letnik zopet z novim letom in tie več z apriloui, kar je gotovo že zaradi veda in plaČevaiqa prav ugodno in )k>-hvalno. Ďast in hvala jim!
Je pa dejstvo: če bi tudi Dolenjske Novice ne imele takšne ogromne izgube, katere velikodušno pokrije leto za letom slavno Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani, ki mu je v prvi vrsti na tem, da izdaja ljudstvu dobrega, krščanskega berila, je bil list dovolj opravičen, si naročnino že zdavnej zvišati, kajti v Času 33 letnega svojega obstanka se je list samo enkrat podražil za eno kiono.
Verjemite nam, da nismo radi naložili svojim dragim naročnikom novega davka. Le sila in velikanski vzdrževalni stroški so nas k tem« neljubemu koraku prisilili. Tukaj vzgled: Vagon papirja za časopise je stal pred vojsko okoli 2.400 K, sedaj stane okrog 15.000 kion. Podobno so se podražile vse tiskalniške potrebščine. — Prosimo torej zopet prav lepo, naj se blagohotno upošteva naše težko stališče ter nam ostanejo zvesti vsi-vsi, ki imajo dobro voljo za našo dobro stvar.
Prilagamo danes položnice za naročnino za novo leto 1918. Vljudno prosimo, blagovolite naui čimpreje poslati 5 kron za celo leto naprej. Kdor se je naročil že novembra in decembra 1017 in je iKJslal 3 krone, mu bodemo oba mesca prezrli ter mu vse krone vi)Í8ali na račun prihodnjega leta. Pač pa prosimo vse te in pa one, ki so se že sploh naročili na novi letnik s tremi kronami, da nam še nakažejo dopolnilno naročnino 2 kroni. Če pa kdo težko zmore naenkrat poslati Tt ki-on, naj pa sedaj pošlje 3 K in julija mesca še 2 kroni, pa bode tudi za vse prav. Tpamo, da tako vsem }ira-vično in vsestransko zadovoljno postrežemo starim in novim naročnikom in ni tedaj prav nobenega povoda, da bi se te eden še tako reven dosedanji naročnik listu odpovedal, :tli da bi so ne mogel pod temi ugodnimi pogoji na list naročiti. Poštnina ga tudi ne stane nič, ker prilagamo položnice. — Naročnina za Nem-
čijo, Bosno in druge evropske di žave znaša zana])rcj 5 50 K, za Ameriko 6 50 K.
Predragi Doleiijci! Na delo vsi skupaj za obstoj in uspešni razvoj edinega svojega domačega lista Dolenjske Novice! V združetiju je moč! Vsak lahko brez posebnega truda pridobi v božičnih praznikih vsaj enega novega vojaka za našo armado; samo resne volje je treba. — Opozarjamo še posebno naše vrle naročnike iz lepe Belokrajine na zanimiv zgodovinski spis „Doneske k zgodovini Belekrajine, spisal Leop. Podlogai-^, ki bode začel izhajati takoj v prvi številki novega leta z „Uteme-^itvijo mest Črnomlja in Metlike"; Z objavo se prične tudi takoj s prvo številko humoristična črtica „Teden dni dopusta" v lîelokrajini, ki bode gotovo dobro došla ne samo veselim Belokratijcem, ampak vsem bralcem, ki so dobre volje. Spisal je Belokranjec Janez Nep. Grzlnić. Prosimo Vas, belokranjski rodoljubi, potrudite se tudi Vi z vso vnemo za nas in vzdignite najtemeljitejšo agitacijo za novi letnik „Dol. Novic"! Zaradi celote je nujno potrebno, da se takoj naroči na lisL
Le kdor se takoj naroči, bode dobil vse številke. Poznejši naročniki dobijo le, kolikor bo še listov na razpolago, ker zaradi pomanjkanja in dražega papirja ne moremo imeti vseh številk vedno v zalogi. Uporabite tedaj takoj vposlane položnice!
Pomagajte vsi zavedni Dolenjci in douioljubni rojaki in Slovenci našemu listu na trdnejše noge, do dobrega uspeha! Pio-simo Vas, razširjajte vsepovsod „Dolenjske Novice"! Uredništvo in upravui.itvo.
PazHe na letošnje vino.
Ijetošiijo vino je na Dolenjskem izvanredno močno. Posebno tam, kjer so vinogradniki kasneje trgali, se dobe vina, ki se lahko merijo z najboljšimi tujluii vini. Mnogo je vina, ki vsled obilne sladkobe mošta še dobro pokipelo ni in je ostalo sladko.
S takimi močnimi ali celo sladkimi vini pa vinogradniki v našib krajih niso vajeni ravnati in je tedaj lahko mogoče, da se bo posebno v vročem poletnem času v naših slabih toplih kleteh marsikomu tako (ino vino spridilo. Zato je treba, da pri letošnjem vinu prav posebno pazimo, da se nam ne pokvari.
Nizko vino, ki ima le malo alkohola (uioči) in precejšno množino kisline v sebi, je podvrženo pred vsem temu, da postane kanasto.
Kan daje sicer vinu slab okus in mu jemlje moČ, brani ga pa Ic kolikor toliko pred veliko bolj nevarno boleznijo, to je pred cikom.
Ako raste tedaj na površju vina kan, se na njem glivica, ki povzroča cik, no more zlahka razviti. Kakorliitro pa ima vino nad U"/o alkohola, se na njem kan več ne razvija in tu ima glivica cika posebno priliko, da se zaredi in razvije, kajti ravno tako kot kan, \jubi glivica cika zrak, poleg tega pa Še toploto in močno alkoholno tekočino. Mlada, lahka vina postajajo tedaj rada kanasta, močna, posebno sladka in stara vina, zlasti v topli kleti, cikasta.
Ker se cikasto vino ne da več popraviti in se ga da porabiti le še za žganjekuho ali pa za kis (jesih), utrpi posestnik, kojega vino scika, lahko veliko škodo. Kako je toraj ravnati, da se take Škode obvarujeuio?
Pred vsem je vino v pravem času pretočiti in nekoliko zažveplati. Za to delo je pripraven Čas ravnokar prišel. Pretočimo sedaj naše letošnje vino in ga pri tem nekoliko zažveplajmo. Ùe je vino lepe in stanovitne barve zadostuje, da ga podkadimo le prav malo. Ena tenka žve-plenka zadostuje za 4 do 5 hI vina. Če vino rjavi, ali Če je temne barve in se ne čisti, je treba vzeti še enkrat toliko žvepla.
Mesto žvepla se lahko rabi tudi natrijev bisulfit, v prvem slučaju 2 do 3 g, v drugeui 5 gramov na bi vina. Natrijev bisulfit je prah, ki se med pretakanjem pomeša v vino. Ker se ga bolj lahko dobi kot Žveplo, bo njegova raba gotovo bolj priporočljiva.
Prihodnje spomladi (marca) bo treba pretočiti vino v drugič In ga zopet nekoliko zažveplati.
Poglavitno pa je, da sode vedno zalivamo. Kakor hitro ni sod poln, se nabere nad vinom v sodu zrak in ta — posebno v poletnem gorkeui času — močno pospeši razvoj glivic cika. Te glivice napravijo tenko mastno kožico na površju vina. Pod to kožico se lahko v kratkem vse vino pokvari.
Zato ni prav, da imamo tako vino na pipi. Če ga pa že kaj odtočimo ali Če se posuši, moramo iz druzega manjšega sodčka, kjer hranimo takozvano žalijo, sod takoj zopet do vrha napolniti. To je treba vsak teden, ali vsaj vsakih 10 do 14 dni ponoviti. Da se nam pa tudi zalija ne scika, sc jo mora vselej od vrha nekoliko zažveplati.
Le tako je mogoče močno letošnje vino ohraniti čez vroče poletje brez škode. Gostilničar pa, ki vino toČi in ga seveda ne more sproti zalivati, naj razloči vino v manjše sode, od tega le enega nastavi, dnige pa pridno zaliva, da so do vrha polni. Tako lahko vino hitro iztoči, ne da bi se mn scikalo.	B. Skalický.
Občni zbor kmetijsice podpuž« nice novomeške
se je vršil ob jako obilni udeležbi od strani kmetovalcev v torek, dne 17. t. m. v prostorih g. J. Košaka v Novem mestu.
Ob pol 3. uri popoldne je otvoril načelnika namestnik, g. vinarski nadzornik B. Skalický zborovanje, pozdravil navzoče, koiistatiral sklepčnost ter naznanil, da se je dosedanji načelnik podružnice, gospod ravnatelj V. Rohrmann odpovedal načel-ništvu vsled svoje preselitve v Ljubljano, kjer je z delom [neobložen. Nato preide predsednik zbora k dnevnem redu in poroča o delovanju podružnice, ki Šteje sedaj 270 udov. Podružnica je podpirala vse panoge kmetijstva, kolikor je to bilo v sedanjih težkih razmerah mogoče, zlasti pa je dobavljala članom drevesa, trte, umeten gnoj, modro galico, salojidln, galun, apno itd. Nato poroča blagajnik g. adjunki Lapajne o denarnem poslovanju in o pre-
iitožerijflkeiii stanju podiiižiiice, ki znaša okoli 12 000 K. PodiiiŽnica je podpisala letos 200 kron sedmega vojnega posojila, skupaj 1100 K vojnih posojil.
V imenu revizorjev poioiu g, lekarnar Beigiiiann, da je nasel vse laťíuiie v redu, nakar se podeli odboru absoliiiorij.
Za delegate (zastopnike) za glavni občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani se izvoli sedeti! gospodov in trije namestniki in sicei' gg. dj'. Elbert, Fr. Vovko, Štefan Terškaii, B. Skalický, Joa, Bojane, Franc Avsec in Fr. Vintai', za namttstnike pa gg. .T. Košak, F. Kastelic in A. O^olnik.
Za glavni obini zbor se sklenejo sledeči predlogi:
1) naj se nredo prevzemne cene kmetijskih pridelkov sedanjim razmeram primeino, 2) naj se dovoli stiojaijem, da smejo strojiti kože kmetsko prebivalstvo, ali naj se istemu preskrbi potrebna obutev.
Na predlog mil. gosp. piošta sc te predloge sporoči c. kr. oblastem in poslancem {Jugoslovanskem klubu) kot peticija. K besedi se oglasi gospod župnik Vovko, ki v ostrih besedah obsoja sedanje tigovinske razmere, zlasti pa razvado, da trgovci kmetu nočejo ničesar veČ prodati za denar, temveč le za blago ali za zlato. Sklene se naprositi pristojne oblasti za odpomoc.
K zadnji točki dnevnega reda (slučajnosti) se kot prvi oglasi k besedi predsednik zboia. S toplimi beseilami se spominja poslovivšpga se podružničnega načelnika, ki je 25 let neumorno deloval v procvit podružnice in napredek kmetijskega stanu. Da se nni izrazi hvaležnost kmet. podiužnice predlaga, da ga občni zbor voli častnim članom podi užnice. Ta predlog se z navdušenjem enoglasno sprejme in se odpošlje prvemu častnemu Članu brzojaven pozdiav. Na piedlog g. Beigmainia se razdele na to nektere nagrado in se nabeie za novomeškega vojnega moža 45 K, nakar predsednik zaključi občni zbor.
Težaven položaj gostilnićarjev.
Letošnje leto je za na.še domaČe gostilničarje prav suho in žalostno leto. Še nikoli niso imeli toliko težav in ovii' z nakupovanjem vina, kakor letos. Zakaj? — Vsi vinski trgovci, veliki in majbni, so prišli letos kupovat vino na Dolenjsko. Tigovei in gostilniČaiji, ki so kiili svoje vinske potrebščine druga leta na Istrskem, Vipavskem itd. so luišli in še prihajajo letos od vseh atiani na Dolenjsko, Krško, Belo-krajino itd., ter ne štedijo nobenega denarja, plačevati poprej „zaničevan čvičekt' kar najdiažje, liter od 4 do 5-50 kron, Čudno, tla ima ravno letos naš čviček tudi za tujce tako prikupljiv okus! Se takoj pozna, (ia lt;to.Šnji kupci niso lavno vinski vešĚakí, sicer bi jim nu>i'alo biti znano, <ia je naš čviČek vsikdar izvrstna in zdrava kapljica, ne samo takjat. Če se vino drugod ne dobi in Če se nahajajo v zadregi in v vinskem pomanjkanju.
Za domače gostilničarje tedaj ne ostane niti di'ago, še manj pa vino po zmerni pošteni coni. Pa recimo, da bi se za drag denar še dobilo vino, toda, po koliko pa naj potem gostilničar vino toči? — Plača ga naj od 4 do 6-50 K, a prodajati ga pa ne sme višje kakor od 3 klone 90 vin. do 4 K, sicer pade v zelo neprijetno nasprotje z oblastjo. Oblast strogo pazi in ukazuje, da krČmarji ne amejo točiti vina nad 4 kionami z ziaven že vštetimi lazliČnimi dobavnimi stroški, z voznino, užitnino itd. Kje je pa še visoki davek, kurjava, snaga, perilo itd.! — Ni čuda, da je že veliko gostilničarjev, ki nimajo lastnih vinogradov in so navezani le na kupljeno vino, obrt opustilo iz omenjenih lazlogov.
Kedo naj pravično razreši ta silno mučni položaj naših domačih gostilničarjev? 'Ako ne bo šlo in ne sme iti dalje! Prosimo naše gospode jioslance, naj se z vso
odločnostjo zavzcmo tudi za našo obrt, ki je gotovo v sedanjem času še posebno potrebna. Vsekako privoščimo našim vinogradnikom kar največ blagoslova pii prodaji vina, ki je letos posebno dobro in dragoceno, a piivošči se naj tudi gostilničarjem saj obstanek. Dvojna mera ne more obstati: Drago vino pri pridelovalcu — ceno vino pa v gostiinaii ! Lahko se doseže srednja pot, ki bode vsem pravično odgovarjala. Za to še enkrat prosimo pomoči pri poslancih in vladi. — Več gostilničarjev.
Vsem našim cenjenim naročnikom in sotrudnikom želimo hvaležnim srcem milostipolne božične praznike. Pa tudi iirabrim vojakom na bojiSču veljajo naâî odkritosrčni božični pozdravi, želeč jim prav kmalu srečne vrnitve k svojim ljubim in dragim.
Skrb za goriške otroke.
„Osrednji odbor za vrnitev beguncev in obnovo Primorja" (Dunaj I, Bankgasse št. 2.) me prosi, naj priporočim njihovo prizadevanje za begunske otroke. Potrebno je, da „otroke Cimpieje spravijo iz taborišč pod varnejšo streho naših kmetskih posestnikov, posebno po Štajerskem in Kranjskem. V taboriščih namreč jim grozi telesna in duševna poguba, lakota in bolezen. Precej pa je kmetskih domov, ki bi pod svojo varno streho mogli sprejeti po enega ali po več otrok, kjer bodo preskrbljeni za dušo in telo. Hodili naj bi v Šolo in doma pomagali, kakor delajo domači otroci." — Ker je zadeva nujna in izide naš škofijski list še-le v novem letu, zato tem potom prosim vse vernike in gg. duhovnike, da bi se za to posebno delo krščanske ljubezni zavzeli. Iz ljubezni do tnalega Jezusa in iz hvaležnosti do Boga, ki je naše družine obvaroval doma in nismo morali bežati v tuje kraje in tam tipeti ter umirati, izkažite usmiljenje sirotnim otrokom in jih vzemite pod streho. Vedite, da bo naš Zveličar vse, karkoli boste stolili begunskim otročičem, sprejel, kakor da ste njemu stoi ili. Jaz sam bom pomagal po svojih močeh.
V Ljubljaiii, dne 14. decembra 1917.
t Anton BoIIaventura,
knczolkof.
Izpremenjeno vojno ozemlje.
Dunaj, 15. decembra. (K. u.) „Wiener Zeitung" je objavila odredbo notranjega niinisti a s 13. t. m. o izpremembi mej jugozahodnega vojnega ozemlja v Avstriji. Višje armadno poveljstvo je v smislu § 1., odstavek L, odredbe sku|)nega ministrstva s 17. avgusta 1915 izpiemenilo meje jugozahodnega vojnega ozemlja in odredilo, da se izločita iz vojnega ozemlja sodna okraja Landeck in Kied, dalje politični okraji Reuthe, Imst, Inomost, Schwarz, Kufstein, Kitzbiichel. Briksen, Bruneck in Lienz po-knežene grofije Tirolske; daljo v vojnem ozemlju ležeči deli vojvodine Solnograd in vojvodinje Štajerske, dalje vojvodini Koroško in Ki anjsko in sicer s 15. decembrom 1917. Jugozahodno vojno ozemye v Avstriji je zdaj sledeče omejeno;
1) Jugozahodno širše vojno ozemlje obsega deželo Predarlsko. 2) Jugozahodno ožje vojno ozemlje obsega pokneženo gro-iijo Tirolsko izv/.eništ sodnih okrajev Landeck in Ried in poliličnih okrajev Reuthe, Imst, Inomost, Scbwaz, Kufstein, Kitzbiichel, Briksen, Bruneck in Lienz, mejno grotijo Istro, pokneženo grofijo GoriŠko-
Gradiščansko in mesto Trst z okolico. *
Interpelacija poslancev Jugoslovanskega kluba za izločitev našega severnega slovenskega ozemlja iz vojnega ozemlja je imela kmalu uspeh.
Franjo Neiibiuier:
Zimske pesmi dekleta.
1. Jutro.
Snegovi se belijo,
oblaki rndečé, nad srcem mojim misli kot mégie se gosté.
Po belem snegu pojde
v jutranji iiiraz junak, le Bog ve, če bo gledal večerni Še oblak.
2. Ob potoku.
Pod lahkim ledom pótok moj šumljá in žubori, pod težko slutnjo mi srcé zamišljeno molči.
Kako naj molk prebijem ta, kako srcé vzbudím, da z novo rádostjo med avet kot pótok pohitiiii?
a. Senička. Po golem grmu zleta seiiička z vej do vej, ne da se ji zapeti kot pela je poprej,
Neuiirna misel moja hiti iz kraja v kraj, ne da se mi zapeti, kot pela sem nekdaj.
4. A'^ejira,
Pod snegom se belim sklonila je vejica mlada, a glávica mlada pod črno skrbjó: „Oj soliice, ti hodiš po svetu Širokeui povedi, zašije še kdaj mi njegovo okó?"
„„Dekletce, jaz zopet posijem na vejico mlado, da piosta v višavo se vzpnù, a tebi še nižje bo tláčila glávico Žalost, ker on te nič veČ ne uzrè!""
5. Ljubezen.
Umolkni mi, solnce, utihni mi, žalost! — Ti vrneš so k meni, ko vrt bo cvetoč! Tako iz daljave se ptiiîek povrne in cvetko pozdravi, veselo pojoč.
Ljubezen Še v zimi goji ai cvetice, ki rad bi zamdril obup jih in jad. Tako te bo Čakala moja ljubezen, doklér ne pripoješ mi v novo pomlad! —
áf
Gospodarstvo.
Orehi pod zaporo. Glasom ukaza c. kr. dtjželtiega predsedništva za Kranjsko z dne 27. novembra 1917 št. 32.731 so vsi orehi na Kranjskem pod zaporo in morajo svoje zaloge vsi pridelovalci, hranilci, trgovci in drugi naznaniti deželni nakupovalnici za sočivje v Ljubljani (Gradišče št. 10, L nadstropje). Kljub zapori smejo posestniki orehov: porabljati tiste množine, ki jih potrebujejo v svojem gospodarstvu; iz svojih zalog prodajati neposrednim porabnikom, a enemu in istemu porabniku kvečjemu množina 10 kg. Ako ponudnik ne dobi od deželne poslovalnice v teku 14 dni obvestila, da se bodo orehi prevzeli, sme potem ž njimi prosto razpolagati. Prejemne cene se določijo po prostem dogovor» med poslovalnico in ponudnikom. Če ima blago napake, se morajo cene primerno znižati. Železniška podjetja orehov ne smejo prevzemati, ako ni pri tovornem lista pridejano potrdilo deželne posredovalnico. Prestopki bi se najstrožje kaznovali.
Jeruzalem.
.Teruzalemu, za nas kristjane svelo, blaženo mesto, od koder nam je prisijala zvezda nebeške milosti in nam došlo odrešenje, tudi svetovna vojska ni prizanesla. Prav ob božiču se spominja staro in mlado z veseljem in radostjo tega nekdanjega veličastnega mesta modrega Salamona. — Kakor smo že poročali, se tam vojskuje tudi več Slovencev v ttirški armadi proti sovražnim Angležem; kakšna usoda jih je doletela, še sedaj ne vemo. Vsekako bodo pa njihove božične jaslice tudi prazne, tužne in siromašne, kakor ob rojstvu Zvc-liČarjevem pred malodaue 2000 leti!
Korespondeiični urad sporoča o Jern-zalemski vojaki sledeče:
Carigrad, 10. decembra. Glavni stan sporoča: Pri obnovljenih bojih zahodno od Jeruzalema se je sovražniku posrečilo prenesti napad v bližino mesta. Nase čete zahodno in južno od mesta smo nato umaknili na vzhodno stran mesta. V Mezopotamiji se je izjalovil poizkus sovražnika, da bi se ustavil vzhodno od Djebel Hamrina.
Rotterdam, 11. decembra. V spodnji zbornici je državni zakladnik Bonar Law sporočil: General Allemby je s svojimi Četami na])adel sovražne postojanke južno in zapadno od Jeruzalema. Čete so prodirale proti Betlehemu in zasedle svoje postojanke med Jeruzalemom in Jeriho. Londonska pehota je napadla sovražne postojanke na obeh straneh ceste v Jeruzalem. Sveto mesto se je, ko je bilo popolnoma odrezano, udalo. Angleški politični uradniki so z mestnim guvernerjem in angleškimi, francoskimi iit italijanskimi oboroženimi četami na potu, da bodo
skrbeli za varstvo svetih krajev. «
ICo so Angleži zavzeli Jafo, se je moral vsakdo pripraviti tudi na padec Jeruzalema, četudi so je Turkom posrečilo odbiti sovražnika ob AvdŽi (severno od Jafe) in tako preprečiti obkolitev mesta. Kmalu nato je pa sporočil angleški general Allemby, da so Angleži zasedli Hebron, mesto Abrahamovo, Davidovo in Absolo-novo, pa tudi najvažnejše križišče južno od Jeruzalema, ki je vsled tega postal tudi od tam nevzdržljiv.
Kaj nameravajo Angleži z ,î^ernza-lemom in Palestino, se da sklepati iz poročila, da je židovski polk na potu z Angltjške v Palestino. Zionizem so vpregli za namene sporazuma. Računati moramo s tem, da bo Angleška napravila iz Palestine zionistiško Židovsko državo, če se ji bo
posrečilo to posest obdržati.
«
London, 12. decembra. Reuter je poročal, da je vkorakal general Allemby 11. t. m. v Jeruzalem.
Berlin, 12. decembra, Wotffov urad poroča: Jeruzalem je izpraznjen. Za prostovoljno izpiaznitev je bilo v prvi vreti mei-odajno, da se vsem vernim narodom sveta sveto ozemlje ne napravi za pozorišče krvavih bojev. Temu nasproti ni vprašaitje držanje vojaško brezpomembnega mesta igralo nobene vloge. Naši zavezniki vedo, da stojimo na njih strani in da glede posesti Jeruzalema s sedaigim uspehom Angležev šo ni končno veljavno odločeno,
London, 12, decembra. Reuter: Za-sedenje Jeruzaleuia je sprožilo vpra.šanja velikega mednarodnega pomena. Jeruzalem je bil osvojen od angleške armade s pomočjo francoskih in angleških Cet. Čuje se, da bo general Allemby nastavil angleškega guvernerja. Nad .Tenizaleuujm bo tedaj vihrala angleška zastava, med tem ko bodo istočasno razobešene francoske in italijanske zastavo na narodnih posestvih teh držav, kakor raz šol, samostanov itd. Predvsem bo proglašeno obsedno stanje. O bodoči usodi Jenizalema sc pred aploSniiu mirom ne bo odločevalo. Med tem se bo mesto smatralo kot vojaška posest generala Allemby.
Spomin na vojne zvonove.
(Druga oddaja. I.)
Župnija Št. Jernej. IVi dnigeni nabora so tlale naše ceikve šest „soldatov". 1) F a i n a cerkev je dala srednji zvoti. Premer 1 ni 11 nun, teža 8U2 kg. Reliefi: sv. Jožef z JezušÉkoni v naročju in lilijo, Mati Božja s sklenjenimi rokami, sveti Miliael. Napis: Ecce f crncem Domini, ťngite partes adversae! Caspariis Franchi me fudit 1788. Nismo ga mogli rešiti. Smo rekli, čakite, bodemo pa Še mi trdega srca! Ostala nam je samo mala žaba v malili linah. — 2) Sv. Ana v Ledeči vasi je dala dva. Veliki v premem 82 cm 8 težo 319 kg. Podobe: M. B. sv. Jožef, sv. Križ, svetnik z veslom v roki (sveti Peter?) „A fulgnre et tempestate libera nos Domine!" Fudit me Caspanis Franchi 1714. Drngi: 68 cm, M. B. sveti Peter. „Saiicta Maria, ora pro nobis. Letnica 1702. Oba sta bila preje na podružnici v Šmariji. — 3) Sv. Frančišku v Stari vasi so vzeli velikega. Premer 1 m, teža 570 kg. Reliefi: Sv. Jožef, sv. Jošt, sv. Frančišek, sv. Floj jan, sv. Štefan, »v. Notbnrga, n; vseh oltarjev v cerkvi. Napis: „A peste, fame et bello libera noa Domine!'' Ste Fi'ancisce ora pro nobis! Opus Josephi et Antonii Samassa Labaci 1742. — 4) Sv. Urban na Vrb-polju je dal velikega. Premer 56 cm, teža 90 kg. Sv. Urban, Mati B., Križ. „Sancte Uibano, ora pro nobis!" je bíl napis na klobuku; spodaj pa „Lucas Dimitz me fudit Labaci anno 1730. — 5) Svetemu Jtu'iju V Orehovici so vzeli velikega. Premer 71 cm. Podobe: M. B., sv. Križ, sv. Marjeta, „Opus Joatniis Jacobi Samassa Labaci anno 1796. — Tako so naše cerkve do malega popolnoma oropane. Veliko zgodovine, vesele in žalostne, se drži tega brana. Škoda!
(Priporočujemo se za točne nadaljne dopise lil podatké oil di-ngíb župnij, da bode štatistika o oddanih zvonovih popolnejša. Uredništvo Dol. Novic.)
Vojni pregled.
Italijansko bojišče. — Čete generala pehote Kranssa so dosegle 14, t. m. na višinah vzhodno od San Marina, ^ki obvladujejo dolino Brente, nove uspehe, Čehi 88. peâpolka so vzeli kljub najHihiejâcniu sovraîuctnn proti* liCinkovaiyu ín trdoviatncmu odporu Col Ca-prile, mej tem ko so ae posebno Spodnje-avstrijci 49. peSpolka polastili severovzhodno od tam leieèe kote 1292, ki se drže viSine Col della Bereta, S takojSi^jimi Ijiitimi protinapadi so poiskuâali Italijani zaniiinj zopet osvojiti izgubljene postojanke. Ttikaj, kakor tudi na Monte Pertica, kjer so se bataljoni iz planinskih dežela neomajno držali proti trikratnemu sovražnemu napadu, ao se vsi poizkusi Italijanov izjalovili. Tukaj je ostalo nad 100 Ital^anov mej njimi dva Častnika t rokali brauiteUev, hoje za Col Caprile pa so Italijani plaèali z 40 častniki, met temi dvema štabnima in nad 1700 moîmi, katere so naši ujeli. Sovražnik je vodil svoje čete na brez-iiBpeine srdite napade tudi proti postojankam, ki ao jih bile zavezniSke čete 12, in 13. med Brento in Piave osvojile ter tii i^ubil na ujetnikih približno 1200 mož. Kno sovražno letalo so nagi v zračnih bojili seaťrelili, goreč pa je padel na tla en privezani balon. Kakor sc 16. t. m. nradno porořa, so avstrijski polki svoje dosedanje uspehe »a CoJ Caprile izpopolnjevali ter ujeli zopet več sfo sovražnikov.
RiiHko bojišče. — Pogajanja za premirje so ae 15. t, m. končala s tem, da so, kakor se 16, t. m. uradno poroča, Njegova cesarska Visokost maršal princ Leopold Bavarski in zastopniki velesil podpisali z ruskimi /.astopniki pogodbo za premiijc za 28 dni in sicer od 17. decembra od 12, ure opoldne do 14. januarja 191H. Oe se ne odpove s sedemdnevnim rokom, traja premirje avtomatično dalje. Premiije obsega vse bojne sile na auliem, v arakn in na morju na vseh ruskih frontah. Po členu devetem pogodhe sc prično zdaj, ko se je premirje podpisalo, pogajati o miru. Pogajanja o miru uvedejo udeležene vlade kar mogoče hitro. Pooblaščence, ki se podajo k pogajaujem o miru Že zbirajo in dokler se isti ne zbero, se bodo v Brestu Litovskem navzoči zastopniki navedenih vlad neobvezno pogajali yledc na mirovna pogajanja. Uvodni
razgovori v tem smialn so ae Že pričeli. Tudi pogajaiya Turčije o sklepu premirja za Kavkaz 80 ac Že 13. dec. pričela, — Kakor je „Pravda" poročala, znaâa večina v kunatituanti za ta-kojSen mir 150 glasov. — „Times" pa, da je Trotzkij izjavil, da hočejo boljŠeviki za vsako ceno skleniti mir.
DomaČe in tuje novice.
Odllkovatye. Občni zbor novomeške kmetijske podiužin'ce, ki se je vršil v pondeljek 17, decembra t. 1. je svojega načelnika gospoda ravnatelja Viljema R o h r m a nn a, ki je 25 let neprenehoma njen načelnik in si je za njo pridobil prav velikih zaslug, soglasno izvolil svojim Časttiim ř.lanoin.
80 letnico praznuje danes čil in čvrst naš naj odličnejši glasbenik, gospod profesor Anton Foerster, ki stanuje zadnji Čas s svojo gospo soprogo v Novem mestu pri svojem siini sod. svetniku gospodu dr. Foersterju. Velespoštovanemu gospodu juhilai ju, ki si je pridobil v kratkem času svojega bivanja med nami splošnih simpatij, najiskrcnejše čestitke! Vsemogočni ga olii ani v zdravju in vsestranski zadovoljnosti do skrajne meje človeške dobe!
Msgr. Anton Jaklič umrl, V pondeljek, dne 17, decembra, je v Zasipih pri Bledu preminul vpokojeni vojni superior msgr. Anton Jaklič. Rajni je bil rojen leta 1855. v Dobrepoljah na Dolenjskem, v duhovnika je bil posvečen leta 1882, Nekaj časa je kaplanoval na Kranjskem, potem se je odločil za vojaško službo in je postal vojni kaplan. Služboval je v raznih gar-nizijah naše dižavne polovice kot vojaški duhovnik in veroučitelj. Ko je naplavil suporioi-ski izpit, je postal vojni superior 3. kora v Gradcu. Sv. stolica ga je imenovala za svojega komornika, ljubljanska škofija za častnega kanonika, sekovska za konsist^)rialtiega svetnika, cesar n.u je podelil Fian Jožefov red 1. razreda. Kot superior je bil v službi zelo delaven iu vesten, v vojaških krogih priljubljen, v Giadcu obče znan in spoštovan. Vojaški duhovniki so imeli v njem piavega očeta; ne kot predstojnik, aiitpak kot prijatelj je občeval z njimi, jih zbiial okrog sebe, jim pomagal s svetom in bodrilno besedo. Rajni je iskreno \jubi! svoj narod in materino besedo. Kaj lad je priiiajal tudi v Novo mesto, kjer je vžival med meščani vele-spoštovanje. Bil je ladodarnih rok; slovenski graški dijaki in mnogi diugi, ki so bili v potrebi, so poznali njegova viata in niso zastonj trkali nanje. Zadiqa leta je jel bolehati; med vojsko se je silno kupičilo delo v njegovi pisaiiii, toda on je ostal na svojem mestu do zadnjega. Letos je stopil v pokoj in se preselil k svojemu prijatelju župniku Fertinu v Zasip pri Bledu, kjer je šele našel dom, ki ga vsa svoja službena leta ni imel, a mn ni bilo usojeno, da bi užival zasluženi mir — nenadoma ga je zadela kap, posledica dolgoletnih naporov. Pogreb je bil v četrtek 20. decembra ob 11. uri dopoldne v Zasipih. R. L P.!
Pogreb umrlega tigovca gosp. Fr. Božiča se je vršil v Četrtek 13. dec. v Novem mestu ob prav Častnem številu udeležencev. Sprevod je vodil mil, g. prošt dr. Seb. Elbert v spremstvu prečast. kapiteljske (luhovščitie, 00. frančiškanov in gg. Usmiljenih bratov. Spremili so rajnega na zadnji poti uradniki, someščani, trgovci, ki so mu darovali lep venec kot «adnji pozdrav svojemu aotovarišu, nadalje njegovi pi ijatelji in znanci iz bližnje in daljne okolice ter obilo druzega občinstva vseh stanov. Vznak žalosti so trgovci med pogrebom zaprli svoje prodajalne. Pokojni je bil tudi več let vesten ključar kapiteljske cerkve. Bog mu bodi večni plačnik!
MornarlikI poročnik je postal notarja sin g. Milko PleiWeiss. Čestitamo!
Padel je v Tirolih sodnikov sin g. Stanko K uder iz Novega mesta. Blag mu spomin !
Jugoslovanski deklaraciji se je v seji dne 17, decembra enoglasno pridružil tudi novomeški občinski odbor.
Dve dr. Krekovi ustanovi, Novomeški občinski odbor je ustanovil v seji dne 17. decembra dve Štipendiji po 200 kron letne podpore za dva učenca, ki bi želela obiskovati državno obrtno šolo v Ljubljani. Pravico do ustanov bodo imeli v prvi vrsti novomeški potrebni učenci, slovenske narodnosti in lepega vedenja. Ob pomanjkanju teh pa dečki iz najbližje okolico. S to človekoljubno in plemenito ustanovo je [lovomeški občinski odbor kaj Častno ovekovečil spomin na slavnega boritelja za slovansko veliko idejo, dr. Kreka, in postavil ob enem sebi trajen in hvaležen spomenik.
Darovali so mestni trgovci iz iire-ostanka za venec umrlega g. Fr. Božiča za mestne uboge 30 K. Najlepša hvala!
Podeljene so župnge: ât. Vid pri Vipavi g. Viktorju Kragl, Župniku v Planini pri Črnomlju; áenturška goia g. Jakobu Ogrizek, župniku v Lomu; Sela pri Kanuiiku g, J. Tomažiču, kaplana v Oerkyah tia Gorenjskem.
Razglas invalidske ustanove. Občinski svet ljubljanski ima oddati 7 izpraznjenih niest Kratijske invalidske ustanove, vsako po 63 kron na leto in z dosnutnim vži-vanjem. Pravico do te ustanove imaju Kranjci, ki so od 1. januarja 1848 dalje v vojaški službi postali za zaslužek nesposobni, in sicer bivši vojaki od narednika ali stiažmojstia navzdol, naj so pripadali kateremukoli orožju avstrijke armade. — Prosilci imajo prošnji priložiti: 1) Rojstni list; 2) potrdilo, da so postali vsled vojaške službe po 1. januarju 1848 za zaslužek nezmožni; 3) spričevalo dobiega vedenja med vojaščino in v invalidskem stanu; 4) dokaz lastne brezpremožnosti, kakor tudi brezpremožnosti tistih oseb, ki so nemara pravno dolžne tega prosilca podpirati. Koleka proste prošnje je vlagati v Ljubljani pri mestnem magistratu (vložni zapisnik), na deželi pa pri pi istojtiem c. kr, okrajnem glavarstvu najkasneje do vštetega 10. jatiuarja 1918, — Na zakasnele prošnje ali take, ki ne bodo imele vseh pod 1) do 4) zahtevain'h dokazil, se ne bode oziralo. — C. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem.
Za dr, Krekovo idejo se je nabralo v veseli družbi v novomeški kolodvorski restavraciji po gosp. imiedniku Kržetu 21 kron. Darovali so: Neimenovan 1 K; Medved 1 K; Jož. Bojane 1 K; Z. Otoče IK; Jereb 1 K; Fr. Beg 1 krono; Al. Hreščak 1 K ; Schiinherr 2 K ; Fr. Kušar IK; Jož. Zurc IK; Mravlje I krono; Windísch 1 K; Lojze Petrič 2K; Krašovec 2 K; Pevc 2 K in Košak 2 K. Plačaj Bog vsem blagim darovalcem, gospodom, gospeni in gospodičnam! Za omenjeno svoto pa se je nakupilo po namenu mile prošnje oslepelih slovenskih vojakov tobaka za božičnico ter se ga odposlalo na pisarno „Dobrodelnost" v Ljubljano v nadaljno izvršitev. Pri tem hvaležtm omenimo ceitjeni gospodični tukajšnje tiafike, ki so s svojo prijaznostjo pripomogle do nabave tobaka za vseh 21 kron. Da, vsak in sleherna naj pomaga po svojih močeh in v svojem stanu sodelovati na plemenitem delu v pomoč vbogim slepim vojakom in v tolažbo njihove krute usode!
Padel je v cvetu mladosti, 19 let star, dne 14. novembra 1917 ob 3. uri popoldne, zadet od izstrelka sovražne italijanske gi ariate v strašni bitki iia visoki, zasneženi planoti pri Asiago, ter takoj izdihttil svojo blago, plemenito junaško dušo za domovino in cesarja, gosp. Jakob Pavlovčič, Četovodja, enoletni prosto-volec, sedmošolec kn.-šk. slov. gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano. Rajni je bil nečak duh. svetnika in župnika na Suhuru, preč. g. Jakoba Pavlovčiča, in vseskozi vil in vzoren gojenec škofovih zavodov. Za njim žalujejo neutolažljivi stariši, brat In sestrice ter vsi sorodniki, ki so prisično ljubili
nadepolnega Jakeca. Mladi junak, vživaj sladki odpočitek v večnem rajii ! Vsem bridko prizadetim naše globoko sožalje!
Vojnega moža je zopet oživil občni zboi- kmetijske podriižnice v Novem mestu, na katerem se je nabralo 45 kron. Čast patrijotizmn !
Novo društvo. „Dr. Jan. Ev an g. Krek" je novo društvo, katero je přetečen teden potrdila vlada. Namen društvu je: kupiti vito, v kateri je stanoval pokojni, v nji urediti Krekov muzej, izdati Krekove spise in govore in končno temeljit življenjepis našega največjega moža. Članarina znaša samo eno kiono.
Iskrene pozdrave k veselim božičnim praznikom Vam pošiljajo slovenski fantje iz Beneške ravnine: Franc Kozoglav, St. Jošt pri Novem mestu; Franc Knplenik, ZapuŽe pri Št. Jerneju; Franc Dragan, Jagodnik pri Trebelnem; Jožef Potočnik, Stermica pri Butovsici, Gorenjsko; Franc Oražen, Prigorica i)ri Ribnici; Alojzij Baje, Dolenja vas pri Ribnici; Franc Baje, Doleiija vas pri Ribnici; Ivan Korina, Dolenja vas pri Ribnici; Anton Dejak, Dolenja vas pri Ribnici ; Jakob Lenič iz Škril pri Ljubljani.
Meso vživati se sme 25. dec. in 1. jan^ ki sta sicer brezmesna dneva.
Raznotero.
Moški so zares dragi. Da bodo vedli še poznejši rodovi in občudovali naše sedanje vojne „dobre čase", bodi jim ohranjeno dejstvo, kako draga je sedaj moška obleka. Če se hoče moški obleči za zimo in to po srednjih cenah, ki se blišče po izložbah trgovin. Evo jih : Obleka, to je hlače, suknjič in telovnik 300 K, čevlji 85 K, klobuk 20 K, suknja 300 K, spodnje zimske hlače 28 K, triko jopič 28 K, srajca 18 K. ovratnik 2 K, ovratnica 4 K, nogavice 12 K in robec 1 K. Skupno tedaj 816 K za enkrat obleči iti to iz mnogo slabšega blaga, kakor preje. Povdarjeno pa bodi, da so te cene računjene za nižji stati in sc prodaja po takih cenah le „pofel". Z Ženskami je seveda še mnogo slabejše. In kaj poreče h temu komisija za presojevanje cen? NiČ! Potrdi jih, „ker je vse drago". Blagor um, kdor ima družino in letno plačo, ki niti ne dovoljuje, da bi sebe iu svojce s celoletnim zaslužkom samo enkrat oblekel! Pa brez ur, verižic, in prstanov. In kje je živež? Zares krasni časi, krasne razmere — pa le za producente, tovarnarje in trgovce!
Skopuh se vedno osmeši. Nekemu bogatemu, a skopemu trgovcu je padlo v glavo, da bi se dal slikati. Poklicati je dal umetnika, ki je zahteval za sliko 12 cekinov. Čez nekaj tednov je bila slika gotova in je bila trgovcu jako podobna. Tudi skopuhu je ugajala; ker pa se mu je zdelo škoda cekinov, je našel namenoma veliko napak na njej in je trdil, da je podobna vsakemu drugemu bo\i kakor njemu. Slikar je vzel sliko nazaj in mu je dal razumeti, da naj se da slikati komu drugemu. Umetnik je šel domov, naslikal na podobo, ki je bila čudovito posneta, veliko nor-čevsko kapo in je izpostavil potlobo na javnem mestu v naprodaj. Vsakdo je z veliko zadovotjtiostjo in veselostjo »poznal znanega skopuha. Ta je tožil slikarja prt sodišču. Slikar pa je izjavil, da je rekel trgovec pred pričami: „Ta slika je vsakemu drugemu bolj podobna kakor meni," Zato ta slika ne piedstavlja njega, ampak nekega norca. Sodnik je dal prav umetniku iu tako skopuh ni opravil ničesar diugega, kakor da se je zelo osmešil.
Krščanska ljubezen do bližnjega. Neki duhovnik, ki je pomagal župniku in je im«l vsled tega le malo dohodkov, se je odpravil nekega mrzlega zimskega dne v bližnji kraj, da tam mašiije. Ko se je vračal domov, je srečal pri nekem gozdiču mladega človeka, ki se je tresel od mraza. Imel je samo nekaj cap na telesu, ki ga niso vsega pokrivale. Duhovnik je potegnil iz žepa denarnico in dal nesrečnežu vsebino, bilo je

DOLENJSKE NOVICE
39, štev.
32 vinarjev. Potem je nekaj iasa jne-mišljeval in rekel nazadnje: „Teh 32 vi-itajjev te bo slabo varovalo iinaza. Pojdi % menoj!" Peljal ga jo nekoliko naprej v gozd in je lekel potem: „Tukaj nas nikdo no vidi. Vrzi cape raz sebe. Jaz sem zirnsko oblečen, vse kar imam na sebi po dvojno, ti lahko odstopim." Oba sta se
Recept, kako se naročiš na „Dol. Novice".
Ko ležeš, na nočno omarico deni denarnico, potlej zamakni se v san! Ko Jutro vzbudi te, denarnico vzemi, deset le mi vinarjev deni na stran! Če petdeset juter varčiyeš tako,
Zahvala.
slekla in kmalu je bil mladi človek dostojno oblečen. Duhovnik seje zavil v svoj pet kronic prihranjena vsotica bo. površnik in odhitel domov, ne da bi prašal fanta za ime in stan. Ta je jokal od veselja i[i je blagoslavljal svojega dobrottn'ka. In kdo je bil ta napol nagi človek? Bil jc poljski Žid, ki je potem pravil to dogodbico.
Listnica uredništva:
Razvedrilo.
v ioll. Učitelj poučuje o štedenju. „Toraj Tonček! Tvoj oče zasluži [la mesec 300 kron; od te svote odda nekaj tvoji materi za gospodinjstvo, nekaj da za najemnino in nekaj za obleko za otioke. — Kam pa dene oni denar, ki niu še ostane ?" — Tonček: „Oče je Že večkrat rekel, da to nobenega hudiča nič ne briga!"
Židovsko. „Mislite gospod Jona, da bode kinaln končana vojska?" — „Mislim, da spomladi, kei' bi že sam rad svojim najemnikom podražil stanovanje z niajnikom."
tzbirljivost. Prijateljica: „Zdi se mi Angelca, da imaŠ častilca. Kaj pa je vendar on?" — „Sedaj je mizar! — Za pozneje pa ne vem
Gospodu Fr. de Oecco izrekamo najpri-lirtiuejâo /.ahvalo za poslaiiili H norih nuroiS-nikov. liog plaCaj in vzbudi nam veliko tako marljivih sotiudiiikov!
Vsem, ki so nam povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, starega očeta, bratu in tasta, gospoda
Franca Božič-a
trgovca in posestnika
blagodejno tešili na ta ali oni način na.šo bol, blagim darovalccni vencev in vsem, ki ao spremili predrazega pokojnika na iqegovi zadnji poti, izrekamo naj prisrčne jšo zahvalo.
t«
Vzrok. A: „Zakaj pa nočeš poročiti Elze, saj ima same lepe lastnosti in te feudi dovolj Ijnbi ? Čudim se, saj si vendar vedno pameten Človek!*' — B; „Saj zaradi tega je ne poiočim !"
Zagrozltev. „Franci, Če ne bodeš bolj priden, pišem papanu.k vojakom!" — „E, kaj Če papa! Papa mora sam pazili pred svojim poveljnikom!"
Značilno. Soproga iz posredovalnice za služkinje domov prišedša: „Premisli soprog, niti ene služkinje ni za dobiti!" — iSopiog: „Kaj! Niti ena ni brez službe v našem velikem niestti?" — Soproga: „Deklet zadosti, toda te vse so že pri nas služile!"
Sama ljubezen. „Ljubi možiček! Tri leta že nosim ovratnik iz lisičjo kože! Kaj ne dragi papačrl da mi bodeš kupil za božično (larilce novega?" — „Preljuba Ženička! Ne bodi huda! Ne moreni ti kupiti druzega! Lisica nosi celo življenje tudi samo eno kožo, — kaj ne srčkana maiiiamčil?"
Sani
čisto nove, za gospodo voziti, za enega ali dva konja, so na prodaj.
Vide Bpuder, Kandija 36.
Trst,
Loterijske Številke,
12. deecmbra 13 88 25
16 77
Kruhka ni, ata ni!
Kruhka nt, oj kruhka ni, deca gladna, to boli! Glad potrkal je na viata: „Lačen, kruha, mama zlata!" Sama gladna, kje ga vzamem ? Bogu se usmili samem! Kruhka ni, oj že tri dni, deca gladna — to boli !
Mraz, a tople ni peči, deca trepeta, ihti! V kotu peč sameva bela komaj da še njo bi grela! Ah drv ni, da se zaknri, zima trka pa na duri! Mraz, a tople ni peči deco zebe — to boli!
Zima je, obleke ni, deco stigano miazi! Treba Tončku novih hlačic, da ne bode kazal kračic; treba Aiiki čižmic iiovih plačaj v novcih jih gotovih ! Kupi, denarja i)i! Deca gola, to boli !
Bore deca, ata ni, da oblači te, redi! Gor v Galiciji piostrani grob je našel svoj prerani. Kdo so usmili zdaj črvičev, revnih, gladnih otročičev? Kdo živi, zatrje skrbi? ata ni, oh ata ni!
Revno mateino srce, kaj trpiš, to sam Bog ve! Roka je odrevenela, ki za revčke je skrbela; sama še bi vse prestala a uboga deca mala! Bog ti revnih tolažnik bodi oče jim, rednik!	Vide.
Mestna hranilnica v Črnomlju
je edini denarni zavod v celi Belikrajini, v katere^^a vlagajo sodišča, slavna županstva in pre-častiti župni uradi denar, gS^ ker jamči za vse vloge mestna občina Črnomelj ter je denar tudi za časa vojne popolnoma varen.
Obrestuje hranilne vloge po daje posojila po dogovoru in sprejema po najugodnejših pogojih
prijave na posojilo.
Vil. 5
98-5-ř
avstrijsko vojno
Ravnateljstvo.
Rudolfovo, (IttQ 18. decemci'a
Žalujoči zaostali.
f - .
Zovarovanje na vojno posojilo.
Do K 5000-— brez zdravniške preiskave!
Za nabavo
Brez povlška za vojake na bojnem polju i
K 1000 sedmega vojnega posojila
		se plaSti		■
	letno	polulctno	četrtletno	mesečno
v 12 letiii	K 63-—	K 32-10	K lfi-30	K 5-55
« „		, 24-40	„ 12-40	„ 4-25
. 20 „	« 35'-	„ lT-35	„ f>-10	. 3-10
■ i
Za primer smrti se izplača dedičem takoj polno vojno posojilo.
Nezapadnost liranihiih vlog. — Police se morejo odkupiti aH obrertienUt od prvega
hipa naprej.
Kdor sklene n. pr. zavarovanje za 1000 K na 12 let, pa ustavi plaČeviiiije premij po preteku prvega leta, se mti izplača — iie^i^lede na morebitne male razlike — K 59*46, ïe tndi je l>il zavarovan celo leto. Zavarovanje gti je stalo torej le K 3*54.
Pojasnila dajejo iu predloge sprejemajo: deželna poslovalnica c. kr, avstr. vojašk. zaklada za vdove In sirote, zavarovalni oddelek, Ljubljana, Frančevo nabrežje 1, okrajne poslovalnice in njih pooblaščenci.
Najnižje premije! Polni obrestni prebitki v prid zavarovancem!
Zahtevajte pojasnila na$lh otroških . zavarovanjih!
Božič, krasni praznik požrtvovalne ljubezni, jo t«! Teiki řas, ki postavka vsako posamezno življenje v sliiïbo za celoknpnost, naj da tudi naSi ljubezni in darežljivosti pravo smer,-
NaSe veselje in naSa žalost je tesno spojena z nsodo domovine. SreCo in hodoĚnnst nnSili otrok pa zagotovi sijajni uspeli
VIL vojnega posojila.
liC-to naj premisli vsakdo pri izbiranju
božičnih daril.
Na božiCni dan izpolnimo svojo dolïnost napram domoviui, poskrbimo za evoje drage
Z zavarovanjem na vojno posojilo.
Da zagotovite svojim otrokom brez vsakega daljnega plačevanja stroške za iiíeiye ali, oskrbo, placate enkrat za vselej za vsakih K 100 nominala VII. vojnega posojila r.
za zavarovanje na 10 let......K 59'13
« 12 ......... ^ ^
. ........ 4(î-34 '	:
« Ifi........ 43-7fi
........ 39-71
-, 20........ 35-67
To je pač iiajholjge in najnmctnejSc darilo, ki ffii more zamisliti požrtvovalnost in skrb za bodočnost,
f!aBÍ so resni in veliki! Dnevi odlofiitve se bližajo. Skozi oblake težke sedatyosti »e. bliBČi toli zaželjeni mir! Nuj prineso božični dnevi vsem sreČo in blagostanje, naj užg« v srcili otrok, za kateriii bodočnost in svobodo se bojujemo, Ijnbezen do domovine za vse Saw!
C. hr. aifstrijshi uojaštii zattlod za vdove in sirote, zavarovalni oddelek.
Zavarovanju se sklepajo na temelj« pogodbe pri c. kr. priv. življcnski zaviuovalnitM
Avstrijski Feniks na.Dunaju.
Pojasnila dajejo in predloge sprejemajo: Deželna poslovalnica c, kr. avstr. vojaškega zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, Ijnbljaiia, FranČcvo nabrežje 1, vse okrajno pofiiIo?alnice in njili pooblaščenci.
Na pismeno zahtevo A'^ati) obišt^e pooblaščeni zastopnik našega zavoda.