OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
med njeno deklarirano širino in praktičnim zanimanjem za ta del sveta.
Nekoliko naivna in entuziastična predstava o fosilnih najdiščih v Afriki oz. Keniji kot zelo verjetni zibelki človeštva je bil zadosten razlog, da se je manjša skupinica, v kateri sta bila dva študenta etnologije in sociologije ter študent filozofije in sociologije, arheolog in geolog ter dva predavatelja z Oddelka za sociologijo pod vodstvom Iztoka Sakside, odpravila v Kenijo. Tam na terenu samem sicer niso opravljali kakšnega raziskovalnega dela, saj to v nekaj tednih trajanja ekskurzije ni mogoče, vseeno pa so si ogledali tista območja, ki so najbolj zanimiva tako s paleoantropoloŠkega in geološkega kot z etnološkega vidika (okolica jezera Turka-
PEČARSTVO HERIČKO MARIBOR.
Pripravila: Eva Dvorakova. Sodelovali so: Peter Hanzl, Kristian Lukas, Martin Juršc, Gabriel Malec. Pokrajinski arhiv Maribor. Viri za gradbeno zgodovino po letu 1850, zvezek 2a. Maribor 1996, 129 str., II.
VeČina nalog, ki jih v okviru gibanja Znanost mladini (v tem primeru pa tudi akcije Mladi za napredek Maribora) pripravljajo srednješolci in srednješolke, v najboljšem primeru pristane na policah šolskih knjižnic, najboljše pa hrani tudi knjižnica Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, Toda med njimi se tu in ram znajdejo tudi naloge, ki dosegajo ali celo presegajo raven večine podobnih del v stroki. Pred tremi leti, ko so svojo raziskovalno
medsebojne spore poravnava prikrito in klikaško. Tendenca vladajočega razreda je, da se dvigne nad ostalo družbo. Taka družba ni posebno nagnjena k demokratičnosti, da na egaiitarizem ali solidarnost niti ne pomislimo. V njej je malo takih, ki bi si v treznem stanju prepevali 'Imamo se fajn!'" (Vogrinc, 47). Zgodnje obdobje kolonizacije pregledno predstavi Peter Kisin v članku Povest o agrarni reformi, medtem ko Thiemo Diallo in Tit Drecelj predstavita Turkane: Ljudstvo v puščavi.
S tem besedilom se konča prvi del zbornika (Afrika: Prečudoviti predmet našib sanj), sledi pa drugi del, v katerem avtorji preusmerijo pozornost od ljudi k predmetom (Med kostmi in kamenjem). Ob poučnih preglednicah, zemljevidih in skicah Aleksander Horvat prikaže TektonikO plošč in evolucijo bominidov, Iztok Saksida pa nas na kratko popelje skozi Poti in stranpoti našega razvijanja. Zadnjih 5 milijonov let in se pri tem oddalji od prevladujočega koncepta homologičnosti h konceptu homoplastičnosti, saj je po njegovem "iskanje skupnega prednika, ki bi se v teku Zgodovine in evolucijskih premen razselil po svetu, nesmiselno početje" (Saksida, 127). Zbornik sklene velikopotezni prikaz Arheologije vzhodne Afrike: Prvo milijonletje Borisa Kavurja.
Zbornik prinaša veliko zanimivega branja, tudi daljše angleške povzetke objavljenih besedil. Kar zadeva "sedanje Stanje fosilne dokumentacije" gre pravzaprav za prvo preglednejše besedilo o tej problematiki od Škerljevih zapisov (Saksida, 22). Bralca, ki ga vse bolj vsrkava lijak specializacije, navdušuje povezovanje strok, kot so sociologija, antropologija, ekologija, arheologija, biologija, geologija in etnologija, kar na Oddelku za sociologijo načrtno gojijo kot študij sociologije preteklih obdobij (19)- Ko bi ob vseh drugih naporih (glede na spisek sponzorjev projekta je šlo za prav gigantske napore) uredniki poskrbeli tudi za bolj skrben jezikovni pregled besedil, bi bil zbornik Še bolj privlačen!
PEČARSTVO HERIČKO MARIBOR
Maribor. 1996
na).
Stranski produkt odprave dokazuje, daje tudi s skromno odmerjenimi možnostmi mogoče narediti veliko, saj smo -ob obilici takšnih in drugačnih potopisov - dobili enega od preredkih slovenskih zbornikov, ki se na strokoven način ukvarjajo z ožjim območjem Kenije in širšim območjem severovzhodne Afrike. Nekateri prispevki so samo pregledna poročila in nam omogočajo seznanitev s situacijo, drugi so dokaj poglobljeni prikazi posameznih tem (arheologija, geologija, paleoantropologija), tretji spet SO le skice.
Zelo dragocen je pregledni članek Jožeta Vogrinca Na sončni strani Kilimandžara. Prelet glavnih družbenih problemov današnje Kenije, ki razkriva tudi nekatere vidike politične situacije vkolnialni in pokolonialni Afriki ter blaži nekatere simptome "slovenske evrofilije" (Vogrinc, 26). Zato pa po drugi Strani prav nesramno primerja družbenopolitični položaj v pokolonialni Afriki in posocialistični vzhodni Evropi, ki ju označuje s posrečenim izrazom "birokratski kapitalizem" oz. koncentracijo "nadzornih mest v državni upravi oziroma v strankarskih vrhovih ter na ključnih mestih v gospodarstvu v rokah istih ljudi; /.../ Taka družba ima hipertrofirano in intervencionistično državo, ki duši avtonomijo drugih družbenih sfer, zlasti neodvisne javnosti, saj
Rajko Muršič
90
GLASNIK SED 37/1 997, Št. A
OBZORJA
STROKE - ETNO IZLOŽBA
nalogo Pečarstvo na Štajerskem - obrt naših prednikov predstavili dijaki mariborske Srednje gradbene šole, Peter Hanzl, Martin Jurše, Gabrijel Maiec in Kristijan Lukas, sem si želel, da bi naloga, ki jo je zaznamovalo vodstvo izjemno pozorne mentorske roke profesorice Eve Dvorakove, nekoč ugledala luč sveta vsaj v skrajšani obliki v strokovni periodiki. Bila je ena od tistih interdisciplinarnih nalog, ki daleč presegajo meje ene izmed strok in je le zaradi enega izmed vidikov, ki jih obravnava - skrb za meščansko materialno kulturno dediščino - pristala v sklopu etnologije.
Zato sem bil toliko bolj vesel knjižice, ki jo je izdal Pokrajinski arhiv Maribor v zbirki virov, saj prinaša skice, reprodukcije iz prodajnih katalogov in kopije zasnov meščanskih peči, ki jih je v obdobju od konca prejšnjega stoletja do druge sv. vojne izdeloval mojster Pavel Heričko starejši (po njegovi smrti leta 1938 je obrt tri leta vodila njegova žena Lojzka, leta 1959 pa je bilo obrti konec). Dijaki so se lotili naloge zelo zavzeto, saj niso mogli prenesti občasnega po-
gleda na razbite pečnice, ki so pogosto ležale na pločnikih ob rekonstrukcijah meščanskih stanovanj iz tega obdobja. Videti je že bilo, da bi lahko zaradi brezglavega posodabljanja meščanskih objektov propadel še en na videz obroben delček naše kulturne dediščine. Dijaki so se s svojo mentorico odločno postavili po robu "miselnosti 'uporabi in zavrži', ki je tolikokrat zbrisala cele segmente zgodovine" (Dvorakova, 7).
Po dokaj izčrpnem uvodnem delu knjige, v katerem avtorji predstavijo zgodovinski razvoj pečarske obrti, sledi kratek prikaz Pavla Herička in njegove življenjske poti, ki so jo povzeli tako po arhivskih virih kot na podlagi pogovorov z njegovimi potomci ter poznavalci njegove pečarske dejavnosti. Poleg izčrpne vizualne dokumentacije je knjiga pomembna tudi zato, ker razkriva pomemben del življenja v mestu, ki je prav v obdobju delovanja Pavla Herička doživelo izjemen razcvet.
Raj ko Muršič
EDWARD W. SAID, ORIENTALIZEM. ZAHODNJAŠKI POGLEDI NA ORIENT.
Studia humanltatis. ISH - Fakulteta za podiplomski humanistični študij. Ljubljana 19%, 457 str. ISRN 961-6192-10-8
Čar humanistike je brez dvoma v tem, da so dognanja v eni od humanističnih ved tako ali drugače pomembna tudi 2a druge. Delo Edwarda W. Saida, ki smo ga dobiti v slovenskem prevodu skoraj dve desetletji po nastanku, je danes ¿e klasika. Čeprav gre v prvi vrsti za obračun z orientaJistiko, humanistično vedo, s katero so si poskušala lajšati vest kolonialna gospostva, ki so ob koncu prve svetovne vojne gospodovala na 85 odstotkih sveta (159), lahko to delo ^urnemo tudi kot svojevrstno kritiko zahodne "učenosti" (kar je nekoliko ponesrečen prevod angleškega termina, s katerim označujejo humanistične in deloma tudi družboslovne vede - v tistem delu, ki jih ne zaznamuje uporaba Matematičnih, v prvi vrsti statističnih metod - torej "schol-ar$htp" namesto "science") nasploh. v ZDA šolan avtor palestinskega (torej arabskega, Četudi krščanskega) porekla najbolj podrobno razkriva postavke m stereotipe, ki jih evropski "učenjaki" (scholars) OZ. znanstveniki in drugi pisci lepijo na njegove rojake, obenem pa s Prikazom te paradigme razkrinkava celotno držo Evrope Proti preostalemu svetu, skupaj z imperializmom, rasizmom in evroeentrizmom, zbirom sit, "ki so Orient pripeljale ; Zahodno znanje, zahodno zavest in, pozneje, zahodni imPerij (255). Orientalizem je videti dvojen, je hrbtna stran eologije evroeentrizma in je obenem tudi na videz nad-eološka veda, orientalistika. V resnici pa je še bolj zahrb-n: vanj zaradi pritiska razmer verjamejo celo "orientalci"
sami.
b£revod Saidovega deta vtem trenutku je izjemno pomem-tn, ker nas opozarja, da ne obstaja vrednostno nevtralna,
SlASNIK SED 37/1997, št. 4
Studia humanitatiS		
	Edward W. SAID	
	Orientalizem	
	Zahodnjaški pogledi na Orient	
ish		
čista znanost (vednost) in da je vsak znanstveni (oz. "učcnjaški") diskurz vedno ne le ideološki, temveč je neposredno ali posredno podrejen centrom moči. Družbeno moč st podajajo tako gospodarske in intelektualne elite kot
91