"PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Officliil Organ Yugoslav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvest • v — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. & Z. Cincanje Francije' skrajno nevarno njeni bodočnosti i chamberlain dal pod masko delovanja za mir fašizmu v španiji večjo oporo d^,?ejansk0 mussolini.-kramarska politika je zdaj na račun francije CHICAGO, m-j 2». JANUARJA (Janu«ry a$). 193». P.blUM W«ld, ,Ml 3. L...4.U Aw. LETO—VOL. XXXIV. SOCIALNO ZAVAROVANJE BO IŽBOLJŠEVANO Italijansko časopisje je po navodilu vlade v Rimu po Chamberlainovem odhodu "pljuvalo v obraz Francije" in jo smešilo. To bi za Francijo še ne bilo slabo, ako ji ne bi bil Mussolini s pomočjo svojih u-rednikov tudi zagrozil, da mora držati roke proč od Španije. Ce ne —. Groženj pa se ta nekdaj mogočna država zdaj silovito boji. Usodna napaka Ko je Francija uvidela, da je civilna vojna v Španiji v resnici ie Mussoiinijeva in Hitlerjeva vojna za zavoje vanje Španije iz «tn*tegičnih oz:rev proti Franciji in Angliji, bi se v Parizu in Londonu lahko že pred par leti zdramili in vračali zob za zob. To je. kakor sta Italija in Nemčija planili na pomoč španskim fašistom, bi morali demokratični državi Francija in Anglija iti na pomoč španski republiki. Namesto tesgja sta slednji dve začeli z "nevtralnostjo". To je bila barikada, ki je zadrževala loj al iste in pomagala fašistom. S to pogubno politiko — pogubno za demokracijo v Evropi in ob enem za varnost Anglije in Francije, angleški premier Chamberlain vztrajno nadaljuje. Pores Španije ne bo MuseoU-jeva zasluga Ze danes je zgodovinska resnica, da bi španska republika zmagala že v prvih mesecih civilne vojne, ako bi Anglija ne pričela intngirati v prilog ge- « rt*i nerala Franca in njegovih zaveznikov. Francija, ki je bila več alj manj voljna pomagati, jo je v prvi vrsti zadrževala angleška torijska vlada z marelo njenega premierja, in v drugi pa fašistično usmerjene politične stranke in struje v Franciji. O, tudi to je treba dodati, da i delavske in liberalne struje v Franciji niso bile za direktno pomoč! Kajti vsa Francija »e zgrozi, kadar zasluti nevarnost vojne; posebno še delavsko in kmečko ljudstvo, ki bo trpelo, kakor v zadnji. Mussolini to ve in ker je dober psiholog ter drzen v svojih nakanah, vse te hibe Francije s pomočjo omere-1 j enega angleškega premierja spretno izigrava. ♦ i Grožnje, ki kaj zaleže jo Ko je Italija podvzela pred par tedni svojo novo ofenzivi za zavojevanje Katalonije, so se v Franciji nekohko zgenile celo pacifistične struje in zahtevale "akcijo". Baš v tem času je Chamberlain odšel iz Rima, kjer je obiskal Mussolinija. Rečeno je bilo, da je odnesel s sabo svoj dežnik nepoškodovan. Vendar pa se je izkazalo, da je Omagala v tej di-plomatičrJ igri spet os Rim-Berlin. Kajtf komaj Španiji Reakcionarci, ki so jo prepr*» čili. pravijo, da je pomoč zdaj prepozna. Ako bi delavstvo Francije v začetku civilne voji ne v Španiji ne bHo toliko v strahu pred zapletom v vojno, bi zdaj morda na bilo prepozno. Ampak resnici na ljubo, lahko je nam pridigati junaštvo Francozom, ko vemo, da se A-merika zaradi Španije ne misli zaplesti v vojno, nego je rajše nevtralna. Čeprav s tem pomaga fašistom. (Nadaljevanje na 2. strani.) Dolga dolga je bila borba, da bi vlada Zed. držav in kongres spoznala potrebo zavarovati ono maso ljudi, ki je ustvarila bogastva te dežele, a je vzlic temu brez socialne zaščite. Socialisti so bili pionirji v tem boju. Predlagali so načrte za socialno zavarovanje leto za letom in bili odbijani, češ, Zed. države niso Evropa. "Ne maramo evropskih idej", so vzklikali komrresniki. ko jim je pokojni Victor L. Berger priporočal, naj se prijavijo s socialnim zavarovanjem v lepem vremenu, namesto 5e*e ko bo za milijone ljudi prepozno iskati streho (socialno zaščito, zapopadena v zavarovalninah). Privatne zavarovalnice niso zadostovale Socialistični propagandi za socialno zavarovanje so kon-gresniki in drugi nasprotniki odgovarjali, da se v tej deželi lahko vsakdo zavaruje v privatnih ali v bratskih zavarovalnicah za vse slučaje. In res, a-meriška masa ni hotela pravočasno poslušati socialistične kampanje. Ko pa se je znašla v sedanji krizi, kakršne še ni doživela, so milijoni morali priti v položaj, v katerem jim zašle v trrapijo. Na Čehoalova- varovalnine ni bilo več mogoče škem so imeli svobodo vsi Nekatere zavaroval- bivalci. A zdaj je nimajo bivši|n!ce Popadle. Stotisoče lju- ■ . a. >' . • . . _ « rl« lri mm —1 - 1-----" ....______• . češki Nemci pod vlado "domovine" niti malo, le petolizniki se pajdaši jo. Enako so razočarani kmetje, ki so bili prideljeni s svojimi kraji vred po "monakovskem miru" Madžarski, čehoslovaška je razumela socialne reforme. Aristokracija v Budapešti pozna le privilegij izkoriščanja. Njeni Madžari na Slovaškem so ji bili z zemljo vred vrnjeni; bili so patriotično navdušeni, ko so spet prišli v objem domovine, a jih je veselje minulo ko hitro so uvideli, da jih bodo rojaki madžarski veli-kaši izkoriščali, dočim so bili pod čehoslovaško deležni najugodnejših agrarnih reform in si s pomočjo njih dvignili svoj življenski standard toliko kot v teh krajih še nikdar ni bil. Zdaj pa spfet padec v življenje najrevnejših bajtarjev. Napredek Zagreba V Zagrebu je lani izhajalo okrog 400 Časopisov, leta 1918 pa le 73. Raznih društev je v Zagrebu 800. Tiskaren je v Zagrebu 61. pred dvajsetimi leti pa jih je bilo 33. Obupen boj ameriških "kajžarjev" za obstanek Zamorci v južnih državah Ameriške Unije so suženjstva legalno osvobojeni vse od časa Lincolnovega proglasa. A sistem, ki jih uklepa, je ostal. Poleg črncev je v južnih državah mnogo belopoltnih kajžar-Jev, ki so prisiljeni živeti v enakih razmerah najemnega far-mŠrstva. Te ljudi nazivajo ^sharecroppers". Zaslužek se jim plačuje na bazi količine pridelka, od tod to ime. V resnici svoje mezde niso nikoli dobivali na tej podlagi. Ko so plarrtažniki prejemali za svoje pridelke največ, niso delili svojih dobičkov z najemniki, nego jim plačali le kar so potrebovali za prehrano in jim dali barake za stanovanja. TI najemniki za plačo na podlagi pridelka so bili in so še danes najbolj izkoriščan sloj delav-cev v Zedinjenih državah. O komfortu nič ne vedo. Njihove šole so to le po imenu. Izboljšani poljedelski stroji, zmanjšan mednaroden trg in pa vladne naredbe za zmanjšanje poljskih pridelkov, zato da se jim drži cene kvišku, so vzroki, ki so vrgli najbolj bedne najemniške farmarje, bajtarje. dninarje ali kakor jih že hočemo-imenovati, v mizerijo, v kateri jim ni bilo več obstanka. Svoj obup so izrazili v protestu, kar je pozimi — ma^rari v južnih državah — na način, kakor so ga oni izvrftti, drzno pod-vzetje. v f Republikansko časopisje je gnjev teh ljudi oglašalo na svoj način proti sedanji administraciji, Nobenega predloga ni dalo, kako se naj temu problemu napravi koneč. Komunisti, med katerimi pa je bilo le malo komunistov, so skušali to demonstracijo uporabiti v svoj prid. A le malo Jih je bilo, ki bi skušali resnično trpečim tudi resnično pomagati. Te bedne ljudi na plantažah v 'južnih državah je pred nekaj leti organizirala s pomočjo svojih agitatorjev socialistačna stranka. Ker ni imela ne dovolj .sredstev, ne dovolj vpliva, da bi dnevni tisk opozorila na te bedne ljudi, ni uspela. A storila je veliko pionirrko delo, kateregia so, kot običajno, izrabili pustolovci — eni pod krinko republikanske, drugi v korist komunistične stranke. Najemni farmarji so končno prodrli v javnost. Vsi so ljudje in kot ljudem jim je ta dežela dol-ž na nuditi vsaj dovolj kruha, če jim že nič drugega ne more. di, ki so plačevali zavarovalnino leta in leta privatnim in 'bratskim organizacijam, ni danes zavarovanih nikjer, razen v kolikor jih je vzel pod svojo zavarovalnino Social Securit.v act. ki pa je bil sprejet šele v sedanji krizi in bo v resnici začel do naša ti vidne koristi šele čez par let. Pravočasno svarilo ni zaleglo Ako bi bil kongres poslušal svaril^ socialistov pravočasno, bi milijonom ljudi ne bilo treba v tej dolgotrajni krizi skozi gorje, ki je bilo neznosno. Delavci bi bili zavarovani za slučaj brezposelnosti, stari delavci bi prejemali zadostno pokojnino in zavarovanje v prid vdov in sirot bi bilo ne miloščinsko, nego zavarovalninsko. Tako pa se je leta 1929 ta de-žela znašla v polomijadi, ki se je večala in večala največ zato, ker ni bilo za delavsko in kmečko ljudstvo v ničemur V NAPREJ preskrbljeno. Socialistični načrti vendarle dobri 1 Tako si je ljudstvo v svojem obupu zbralo "new deal" in vrglo Hoovra ter njegovo stranko tako porazno, kot takega padca njihova stranka ni še nikoli prej doživela. Novi predsednik je vedel, da ako dežela noče iti v še večjo propast in v zmedo Izgredov in klanja, mora nekaj storiti. Kam, mislite, da je posegel po načrte rs ho. cialne reforme. Naravno, v soc. gibanje, katero jih je imelo pripravljene po dolgoletnih raziskavanjih in študijah. Demokratska stranka jih gotovo ni še nikoli imela. Tako smo dobili javna dela, za katere so socialisti hoteli že pred desetletji zbiranje posebnih skladov, dalje podporo brezposelnim, ki je bila neorganizirana in ponekod vsa v u-pravi graftarjev, ker dežela ni bila pripravljena na take akcije, in končno smo dobili razne poskusne načrte v pomoč farmarjem in pa socialno zavarovanje, zapopadeno v ki ga označujemo s Social Se-curjty Act. V "Proletarcu" smo tedaj pisali, da je Soeiai Security Act skrajno pomanjkljiv, in da ga bo treba temeljito izboljšati, ako naj v resnici nudi socialno zaščito graditeljem bogastev, ne pa le miloščino, kadar so v potrebi in bedi. Dosedaj je ta zakon pomagal z zavarovalninami in drugimi podporami 21,300,000 ljudem. Iz predsednikove poslanice kongresu 16. januarja to leto pa je razvidno, da je 16,000,-000 potrebnih ljudi še zmerom nevključenih v sedanjem vladnem , zavarovalnem sistemu. Med njimi na primer tri milijone delavp^v na farmah, 2,200,-000 hišnih poslov (služinčad v privatnih stanovanjih), četrt milijona klikov v bankah, 800,000 tJjSlavcev v raznih dobrodelnih ustanovah itd. Predsednik Roosevelt meni. da sedanji zakon vključuje pod svojo zaščito 54,500,000 ljudi. (Nadaljevanje na 5. strani.) "EKONOMIJA" BO NEKAJ ČASA SPET V MODI Novi republikanski governerji so ta mesec odslovili tisoče državnik delavcev vsled eksooenije. Največ jik je ob slušbe v Pennaylvaniji, v W|sconsinu, v Minnesoti, Oh i ju itd. Tako se 4'ekonomižira" po vsakih volitvah, kadar so stari "potratni" uradniki poraženi. Novi so aa varčevanje in odstavi ja jo kogar morejo. Ampak ne saradi "ekonomi-ziranja", kakor izjavljajo v časopisju, nego edino radi tega, da dobe prostor za svoje ljudi To je ster trik, tako star, kakor ameriška "politika". Tudi s vezni kongres brani — seveda s zmanjševanjem vsot sa podporo brezposelnim. Sebi pa so poslanci izvojevali take sakone, da jim od njihovih visokih vladnih služb, oziroma plač, niti dohodninskega davka ni treba plačevati V Illinoisu je legislatura sklenila znižati potrošek za podpore potrebnim, a skupni proračun je veliko višji nego lani. To pomeni, da bo zmanjšan potrošek samo v škodo bednih, drugim slojem in birokracij« pa so dodeljene povečane vsote. Taka je ekonomija politikov po vsakih volitvah in dalje vsak dan v letu. PROLETAREC LIST za INTERESE delavskega ljudstva. SODNIKI UNIJSKIM DELAVCEM NE PRIZANAŠAJO (RSm^. PRESOJEVANJE DOGODKOV DCfoA IN PO SVETU IZHAJA VSAKO SREDO. I vdaja Jugotlavamka Dalavtka likovna Drurba, Ckicago, 811. glasilo jugoslovanske socialisti C ife zveze NAROČNINA v Z»os«Mjki p#l>oj ina »a_pHklrf»ev v *t«*viM "OlM PROtKTA PuMisked ev»*ry We4**«i%|r Wy tka. 4tttfi*>luv VVorkjnen'* Puhiislung: Co.. ^ v * \ • * ■ _____ ......................-i.fclrafk.| Buaineaf ,\4*aJ*wr -......* *.Lh»rU'» Poferclor. A*st. Kditor and Asat. Bu^inev« .Mi»nujr*r...... Joftrph Dfa»l«ir SUBSC urnoN BATES United States: One Vear $3.00; Six Month* $1.75; Three Month« $1.00. . Foreign <>uiit-rie«. On« Y«ar $t.50; Si* Mont lis $2.00. '- J-1- PROLETAREC 1 V* e. Ave. T-Iapl —k-'— tr-r 2301 S. L*wr*UU,Av«.. .m i CHICAGO. ILL ** 1 T«*leph.ne: ROCKWELL 2114. i." . -J'J1 / Upravičeni in neupravičeni očitki Socialist v Ameriki rad pokritizira socialiste in komuniste v Evropi. Posehno socialiste. Tu in tam se sni^e kak amerilki socialist s sv4J»miWdrugi v fevropi. jih graja, ker niso redili tega in onega puhlem a, ker niso*preprečili fašizma v Italiji, nacizma v Nemčiji; ker niso strmoglavili kapitalizma, oteli Avstrijo itd. . > v. J . .A • Evropski sodrugi poslušajo in nato gosta iz Amerike presenetijo z vprašanjem, kako to, da ni delavskega gibanju v Zed. državah; da stranka že Ma in leta ne araorečlanarine interna-cionali; kako to, da nima delavstvo v Ameriki niti enega dnevnika* ki bi bil vpliven doma in v inozemstvu, kot so na primer delavaki dnevniki v demokratičnih evropskih deželah. Nato pajasnujejo sodrugi Američani sodrugora'Evropctm in obralao. A resnica ostane, da je laglje kritizirati druge« nego pometati pred svojim pragom. \ ,, To ao očitki v velikem. Toda v naši deželi jih je posebno v tej kriz; več nego dsžja. V^kdo »e pritvžuje, ERVELDE guma, kadar se mu je bilo treba odločiti za to ali ono. Vandervelde je umrl dne 27. dec. minulo leto. "Proletarec" je zabeležil ta dogodek z ugotovitvijo, da je z Vandervel-dom preminul eden najmar-kantnejših voditeljev evropske socialne demokracije. Mariborska .^Delavska Politika" je priobčila o njemu sledeči članek; "Ime s. Yfanderve!da je neločljivo zvezano z razvojem belgijske socialnodemokratične stranke, kateri se je posvetil pokojnik ie ud mladih let, neločljivo pa je zvezano tudi z zgodovino socialistične delav- ske intemacionaie pred vojno in po vojni. Š. Vandervelde je bil rojen 25. julija 1866. v Bruslju. Leta 1885. ga najdemo med ustanovitelji belgijske stranke, kateri je kot mlad pravnik posvetil vse svoje sile. Prvič je bil izvoljen za socialističnega poslanca L 1894. v velikem rudarskem okrožju Charleroj. Pozneje je kandidiral vedno v Bruslju in bil tud! vedno izvo!j"en. Spričo njegovih sposobnosti je poslal predsednik socialdemokratične delavske stranke in je na tem mestu ostal do svoje *mrti. . Ko je Nemčija v svetovni vojni brez vsakega povoda napadla tedaj nevtralno Belgifo, se je v obrambi pred napadom izrekla solidarno t vsemi ostalimi strankami tudi belgijska so-cialnodemokratičvta stranka. V januarju 1SH6. je Vandervelde postal minister brez portfelja, v naslednjih letih pa je bil minister za gospodarstvo in končno 21. novembra 1918. minister za pravosodje. Kmalu na to je izstopil iz vlade, ker se ni več strinjal z osnovami nepomirljive politike napram nekdanjim sovražnikom Belgije. Neposredno na to je postal predsednik socialistične intemacionaie. V juniju 1. 1925. je zopet prevzel v koalicijski vladi zunanje ministrstvo. Kot zunanji minister je vodil protifašistično politiko in je radi tega prišel tudi v spor z Italijo, ki je, v znak protesta, dne 18. junija 0 PREDAVANJU IN SESTANKIH V DETROITU'21. IN 22. JANUARJA V soboto 21. januarja je v Slovenskem narodnem domu v Detroitu predaval Frank Zaitz o.svojih vtisih s potovanja po Evropi. Udeležba je bila dobra. Govoril je nad dve uri. Navzoči so ga z zanimanjem posluAa-li. Po shodu se je razvila prijetna domača zabava. Shodu je predsedoval Anton Jurca. Predavatelj je na Detroitča-ne ob koncu shoda apeliral, da naj spet postanejo delavni za Proletarca in naše druge ustanove v taki meri kakor pred krizo. Dobili -smo po shodu $32.75 za naročnino, razpečali za $12.50 knjig Cankarjeve družbe (štiri knjige za $1.26), v tiskovni sklad Proletarca pa $22.10. (Op. up.—Izkaz bo priobčen v prihodnji številki.) Dvorano je nam dala uprava doma brezplačno; zabava po shodu se je vršila v njenem področju. Popoldne istega dne se je vršila konferenca Članov in somišljenikov JSZ, ki sta jo a-ranžirala kluba št. 114 in 115 JSZ. O nji bo več poročila pozneje. Dosedanji tajnik kluba št. 114 Janko Zornik, ki je neumorno deloval za klub, za širjenje Proletarca pet let, je va-led nočnega dela (sedem dni v tednu) resigniral. Nadejam se, da bo Janko še v naprej agitira 1 posebno za proletarca ih pomagal v klubu kadar bo mogel. Novi tajnik je nam že znani sodrug Joe Klarich. Apeliral je na navzoče za sodelovanje, kajti le v tem slučaju mu bo za klub mogoče uspešno delovati. V nedeljo 22. januarja se je vršil občni zbor Slovenskega narodnega doma. Glavna sprememba je v predsedništvu. Dosedanji predsednik Hudi Potočnik ni več kandidiral. Novi predsednik je Anton Jurca, ki je dejal, da ima to službo zdai že v tretjič. Imena novega odbora sporočim pozneje. V nedeljo večer so nekateri z "leve" in z "desne" sugesti-rali sestanek, ki se ga naj bi udeležil tudi Frank Zaitz. Vršil se je* v SND. Diskuzija je bila Živahna, kakor na sestanku Članstva ^klubov JSZ in somišljenikov v soboto popoldne istotam. Tudi o teh razpravah bo poročano pozneje. V nedeljo 29. januarja bo v Slov. del. domu na zapadni strani koncertna prireditev pevskega zbora "Svobode", ki ob tej priliki. vprizori opereto v treh dejanjih "Chonita". Igrana bo v angleščini. Dirigent Je J. Berliag. Raymond Travnik pa režiser. 1927., ukinila italijansko poslaništvo v Bruslju. Po tem sporu, ki mu pritiče velik mednarodni pomen, je Vandervelde v novembru 1927. izstopil iz vlade. Od tedaj naprej ni bil več aktivni minister. Ime s. Vandervelda se je zelo pogosto imenovalo v zvezi z diskuzijo o takozvanem mini-steriallzmu, t. j. ali naj socialistične stranke sodelujejo v koalicijskih vladah ali pa naj puste, da vladajo meščanska stranke same, brez vsake kontrole. Sklep b<»lgij*ke socialnodemokratične delavske stranke, da sodelujejo v vladi, je bil storjen spričo dejstva, da je bila Belgija napadena in da se je morala braniti, ako je hotela o-hraniti svojo neodvisnost in samostojnost. Stranka je smatrala tedaj, da je v obrambi države pred zunanjim napadom tudi delavski razred obvezan, da državo brani, kajti v tej državi bo delavstvo prej ali slej uveljavilo svoje zahteve in ne bo več samo podrejen, ampak odločujoč činitelj. Ti problemi, o katerih se je nekoč debatiralo v delavskem gibanju z veliko Žolčnostjo, se vidijo danes v popolnoma drugih perspektivah in moramo reči, da je takozvana skrajna levica v delavskem gibanju, ki je pred leti najogorčnejše napadala politiko sodelovanja z meščanskimi strankami, najbolj koreniti/ revidirala svoje stališče s tem. da je proglasila potrebo boja za demokracijo s stvarjanjem ljudskih front in podpiranjem koalicijskih vlad. Pokojni s. Vandervelde je bil med podpitniki versajskega mirovnega dogovora. — Smatra! je sa pravil n ». da prejme Belgija odškodnino za razdejanje, ki ga je povzročil vpad nemške armade na belgijsko o-zemlje. To ga pa ni oviralo, da ne bi bil pozneje odločno nastopil proti pretiranim zahtevam zaveznikov napram Nemčiji in zlasti proti politiki, ki je od zunaj rušila komaj rojeno nemško demokracijo ter utirala pot nemškemu fašizmu. V zadnjih letih se je pokazalo, da je s. Vandervelde v marsičem jasneje gledal na politični razvoj v Evropi, kakor pa takozvana mlada generacija. — Dočim je takozvano mlado krilo v belgijski socialnode-mokratični stranki usmerjeno docela pacifistično in pripravljeno — zlasti zunanji minister Spaak — k popuščanju v prid fašizmu, je Vandervelde v vprašanju belgijske nevtralnosti zastopal stališče najožjega sodelovanja z zapadnimi državami in okrepitev fronte demokratičnega odpora na zapa-du. V španskem vprašanju je kar najodločnejše pobijal Spaakovo politiko nevtralnosti in približevanja generalu Francu. Tako je starina belgijskega socialističnega delavskega gibanja do konca svojega življenja ostal dosleden Ideji mednarodnega socializma in revolucionar v duhu Marx-Engelso-vih naukov. Tako belgijsko kot tudi mednarodno socialistično gibanje utrpi s smrtjo s. Vandervelda veliko in nikakor ne tako lahko nenadomestljivo izgubo. Ime s. Vandervelda bo ostalo kot svetilnik socialističnemu delavskemu gibanju v današnjem raz- (Nadaljevanje s 1. strani.) N« Pol>ak~m je Miri milijone ži4o-v, aH edtlotkov vsegs prebivalvtva- Tako trdi vlada in pravi, da morajo zir par rp^-lijonoy njenih Židov ijajti prostor An/lija, Francija in Zca. države drirtrje, in to kmalu, ako r.tiejo, bo to vprašanje načela tu* Paffcka na Hitlerjev nr filn. Rojstev v Nemčiji je G00 n^ dan m inj nego bi jih NomSija, potrebovala, ako fK;?e vzdržati nedarrjo vfšfno svt>jega pr ostaje polne ljudi, ki gredo kam v hribe, k jezerom, aH pa na kaka slavja. Vlak za vlakom odhaja natrpan s potniki. Tisoče pa se jfh vozi na biciklih. Ženske in moški so v turistovskih oblekah, v težkih obutvah, z nahrbtniki in s palicami. "Včasi ni bilo tako," sem pripomnil staremu Ljubljančanu v vlaku, ko sva se drenjala, da bi dobila kje vsaj proeto stojišče, ker sedežev ni bilo več. "A, današnja mladina je vsa1 drugačna, in še starši nore z njo vred," je odgovoril. "Včasi so fantje ob poznem večeru prepevali celo v Ljubljani, posebno tam okrog sv. Petra, Trnovem in po Barju, ne samo po vaseh. Saj že pesem "Stoji, stoji LjubljanVa, Ljubljan'ca dolga vas", to priča. Danes pa jc vse mftvd na vasi in ob nedeljah je Ljubljana kakor pri sv. Kriiu. O, še bolj je dolgočasna, kajti pri sv. Križu so ob nedeljah vsaj vdove in stare mamice, ki pretakajo solze, le pri starem sv. Krištofu je približno enako mrtvo. Kajti tam so mrtvece vse izkopali." Mladina v vlaku je veselo žgolela in iskrila življenje! Večinoma gre le par ur daleč z vlakom — povprečno niti toliko. Prilik za izlete v priro-do ima v izobilju. Kamniške planine so blizu. Bled, Bohinj, gore, letovišča in hribi vsena-okrog. Veliko biciklistov se vozi v Iški Vintgar. Blizu Grosup-Ija je "2u|tanova jama", o kateri pravijo, ko bo vsa urejena, bo tolikšna, kakor Postojnska. V Postojni so ml rekli, da ne verjamejo, da je še kje na Slovenskem toliko votlin, kot jih je v njihovih hribih, Na Gro-suplju pa menijo, da se nič ne ve, kaj bodo še odkrili pod svojimi griči. Kmečka mladina ima še običaj obiskovati božja pota, toda spovedniki imajo znjo jako malo opravka. Toliko več pa z mamicami, ki porabijo vsako priliko, da se izpovedo, četudi nimajo nikakega greha. Stara navada in za sabo imajo življenje, o katerem pravijo, da jim je bilo veliko umornejše, kakor pa ga imajo njihovi sinovi in hčere. Vesele se le še nebes. Masna potovanja v prirodi so po Slovenskem prišla v običaj po vojni. Ne samo po Slovenskem, neko tudi v bivši Avstriji, v čeho-Slovaški,Nemčiji itd. Mladi Slovenci v Parizu so mi pravili, kako se enako žiyo vesele vsakega "week-enda" in prosijo za lepo vreme ... Slovenski socialisti so po vojni ustanovili "Društvo prijateljev prirode". Mladina je pristopala vanj v stotinah. Na izletih so v krasoti narave uživali mladi ljudje koprnenje, stari pa radost ob spominu na svojo mladost. Jestvine so prinesli večinoma s sabo. kakor pri nas na takozvane "basket piknike". Ko so se narajali in odpočili, so imeli pomenke; tudi predavanja včasi; oblast v Ljubljani je izvedela za to kršitev zakona "zaščite države" in vprašala vlado v Beogradu, kaj ji je ukreniti. Odlok je kmalu dospel. "Organizacijo Prijateljev prirode se mora nemudoma razpustiti." Izleti zavedne delavske mladine se še zmerom vrše. A so neorganizirani, zato jih je nemogoče razpustiti. Niti niso naperjeni proti državi; mladina se zabava; ko se utrudi, se po-sede in prične se petje, ali pa razprave; ker je med njo mnogo študentov, in nekaj starejših delavcev in delavk, postanejo pomenki včasi zelo vroči; o vsem govore in vsakdo meni, da bi svet preuredH boljše nego kdorkoli drugi. Taki smo ljudje. Vsakdo le sam sebi verjame. Vsakdo bi rad bil nezmotljiv, kakor papež, ali pa je v svojo nezmotljivost celo bolj u ver jen nego sveti Oče v Rimu. Po naključju sva prišla nekoč z Angelo visoko v hribih med katoliško mladino. Bivši "Orli", ki so uradno tudi prepovedani, kakor socialistični "Prijatelji prirode", so jo vodili. Prav prikupna skupina fantov in deklet. Peli so vesele pesmi. Naborne so le za v cerkev in na katoliških slavjih, so nama rekli. Nekdo je naju vprašal o Španiji. Mar ni grdo, ko rdečkarji v tako krasni deželi, katera ima sijajno zgodovino, more duhovnike kakor da so golazen ... Rusijo bo treba pokončati, pa bo mir na svetu ... Mlada študentka pa je pripomnila: "Tudi nune more v Španiji... Razpela mečejo v ogenj, kelihe in monštrance plenijo, cerkve požigajo..." Kakih štirideset deklet in fantov je bilo v tej družbi. "Kdo je vam povedal, da more v Španiji duhovnike in nune?" je vprašala Angela. Vsi so ji začudili: "Mar ne črtaš "Slovenca"? Saj mora še celo liberalno "Jutro" priznati, da ro rdečkarji v ftpaniji zverine ..." "Ali v Ameriki ne poročajo kipeča mladost; fantom, oipasaua dalje v gore. V nedeljo večer je za delavsko mladež "week-e?id" končan. Odpočije si, v pondeljek zjutraj pa spet na biciklih v to- ti. V bodoče, upajo, bo Hpi*t|šernu; A. Mozetič: Spomini; | V soboto bo delniška Seja bolje. Člani so napredni, neka-|M. Simčič: Bajga; Cenzura. |R| A Dalje je v U Vilki Njive« DLA teri izmed njih so tudi v našem klubu, naročajo koledar in pomagajo kjerkoli kdo more. Rojaki, pridite vsi na njihovo zabavo. So naši bratje ii\ «o- STEPHEN F. CHADVVICK (res proti nji kaj konkretneta ukre-re. Smatra )o sa premalo patriotiino, češ, da nadi potako tujim radikalcem ia da pomaga prevratnim elementom v CIO. Tadi deportacije ravlacnje. Tarej jo bo treba učiti "amerikaai* iv«", ali pa Roosevelta primorati, da ja odslovi in imenuje drugega na njeno mesto. Delavski department vea* dar ai aa ta ustanovljen, da ki sluiil delavskim karistim . . .1 bro za vse, da sodelujemo pomagamo drug drugemu. V naši državi nova republikanska uprava delavce trumama odslavlja in odpravlja razne departmente. Novi governer ni v svojih govorih o svojih namerah, kako pomagati delavstvu, ničesAr omenil. Obljubljal je le, da bo vhranil".... Kar se ljudstva tiče, ni v hičemur na dobičku. Najbrže je prišlo z dežja pod kap. Bo li kdaj dru-Kače? Izgleda, da ne še tako kmalu. — Joseph Snoy. jo je popravici o Španiji?" vprašalo tisto dekle. V pomenek se je vmešal vitek dijak. Iz najinih odgovorov sklepa, je dejal, da jako malo čitava in bržkone le židovske Viit. Umi bi iuu omenil, d» pregledam tu in tam tudi "Ameriško Domovino", ki je celo bolj pobožna kakor ljubljanski 'Slovenec" in o rdečkarjih v Španiji ve povedati še vse hujše stvari. A nihče izmed teh mladih ni vedel ničesar niti o enemu slovenskem ameriškem listu. Pustil sem Angeli, da jim je pravila o "rdečkarski" plati Španije, kajti jaz bi se mogoče razljutil in jim pokvaril **week-end". Ko so se umirili, sem i jaz rekel to in ono. Na primer, svetoval sem jim, da naj pobrskajo malo po knjižnicah v knjigah, v katerih je kaj zgodovine o Španiji, take namreč, kakršna je, ne^>a pobarvana s to ali ono barvo. O, da, zgodovina! Saj jim je znana nekoliko, so rekli. In tako smo se mirno pomenili. Sa/ vedo, da cerkev ni v pravem v vsakem oziru. ampak dobro vendarle hoče! Seveda, v Franciji in v Španiji je veliko sama kriva, ni pa pošteno, ker pošilja v Španijo Stalin svoje ruske komuniste, ki koljejo duhovnike kakor mesarji v klaynicah živino. In spet je nvorala miriti Angela. Zanimalo me je, čigavi so ti fantje in dekleta. Tako smo pustili mesarje, da so klali duhovnike v Španiji dalje in si pravili čigav je ta ali oni. Skoro vsi ti mladi so otroci bivših liberalcev, bivših naprednjakov . . , Nu, saj tudi v Ameriki doživljamo veliko tega procesa. "V vaši deželi ni utrjene vere," je rekla najživahnejša deklica. "Veliko ljudi se izgubi radi tega." Priporočil sem ji, naj za nas izgubljene veliko in vroče molijo, in vsi so se smejali. Družba je postala spet razigrana. Nekaj tednov pozneje sva srečala iz te skupine nekje na Gorenjskem dekleta in njenejra fanta. "Kako kaj Španija?" je naju vprašala. In nato sama odgovorila: "Dobila sem v roke skriven letak. Ce je to res, kar piše v njemu o generalu Francu, je on velik razbojnik... Ampak morda ni res. Dandanes se trosi vsepovsod toliko laži ...nič ne veš, komu verjeti." Pa se je iz nje spet nasmejala varno. Zvečer domov, nato de- mišljeniki in je pravilno ter dola doma, ali pomaga sosedom,) bro za vse, da sodelujemo in da je več za prehrano, in potem spet na šiht in spet in spet, in nato pa "week-end" in nov izlet in nova prijetnost. Po Dolenjskem mladina ne pozna toliko zabave te vrste. Ni industrije in doma je vsakdanjost ob pondeljkih in na "week-end". Sprememba je le pot v cerkev in tu ter tam zabava. Ko mladina v teh krajih dora&ča, njora — hočei-nočeš — skrbeti, kam in kako. Izseljuje se v Zagreb, v Beograd, v tovarne v Srbijo, v poletju na delo v dalmatinska letovišča, v Južno Ameriko in Kanado, kdor zmore doseči ta |>rivilegij. V nekem uglednem lokalu v Novem mestu streže mlado, lepo dekle. Ko se je z nama seznanila, je Angeli zaupala, da jo je fant pustil — izginil je neznano kam. a posledica njune ljubezni bo kmalu živa. Ne ve, kaj početi. Bi jI mogla pomagati v Ameriko? Težko, zelo težko je mladim ljudem v teh krajih. "Ko bi se vsaj mogla umakniti kam na Gorenjsko, iskati si delo v tovarni, a kam morem taka . . ." Majhna dežela je Dravska banovina. A silno različne razmere v nji. Celo med mladino jc to lahko opaziti. (Dalje prihodnjič.) Klub št. I JSZ vabi na sejo 27. januarja Chicago, 111. — Klub št. 1 JSZ vabi članstvo na sejo, ki bo v petek ob 8. zvečer 27. januarja. Tajnik Pogorelec bo imel poročilo, ki bo zanimalo vsakega člana in članico. Poleg tega bo več drugih poročil, ki so važna za nas vse. Po končanem dnevnem redu bo predaval Frank Zaitz o svojih vtičih po naselbinah, katere je obiskal prošle tedne, namreč v Penni, dalje o Clevelandu in j Detroitu. Naslednje predavanje v klubu št. 1 -bo "Delavstvo in židovsko vprašanje". Ker je danes baš to eno izmed najvažnejših problemov, je pravilno, da o njemu razpravljamo v vseh delavskih organizacijah. Nadaljna predavanja bodo oznanjena pozneje. Torej vsi na sejo v petek 27. januarja. P. O. KNJIŽEVNOST Knjige Cankarjeve družbe Nihče, ki nima upogleda v razmere v starem kraju, ne ve, s kako sihlimi težkočami se morajo boriti delavske ustanove. Ena teh je Cankarjeva družba. Vse drugače bi uspevala, izdajala bi lahko za isti denar po pet namesto štiri knjige, ako ne bi bila obremenjena s pozo ovir. ki postajajo v Jugoslaviji vsled naraščajoče Hitlerjeve sile vse večje in večje. Tako se je pripetilo, da so knjige Cankarjev družbe, ki jih tiska Ljudska tiskarna v Mariboru, izšle šele koncem decembra, dasi so imeli rokopise zanje že vse pripravljene julija prošlo leto. Koledar Cankarjeve družbe je letos zanimiv zaradi spisa o Ivanu Cankarju. Njegov avtor je Lojz Kraigher. Osebno sem ga spoznal lansko poletje. Zdaj je dentist. Prej je bil zdravnik, a se je končno rajše posvetil zobozdravništvu. da dela le določene ure. Kraigher je med Slovenci znan bolj kot književnik nego zdravnik. Ivan Cankar je bil njegov intimni prijatelj. Kraigher ga je obiskoval tudi kot zdravnik. Poznal ga je torej z vseh strani. Njegov spis o njemu v Koledarju Cankarjeve družbe ni dekoracija, neko zelo zelo odkrita — skoro morda nekoliko več dopisov in raznih krajših stvari. Naslov: "Njiva", Coro-nel Ramon Lista .5162, Buenos Aires, Argentina. "Novi Svet" Tiskovna družba "Am. Slovenca" izdaja že drugo leto mesečnik "Novi Svet". V prvi številki tega leta je na prvi strani I. Zormanova pesnitev iz njegove zbirke "Slovani v Ameriki". Poleg te je v tej številki še par drugih njegovih pesmi. "Novi Svet" je urejevan v smislu katoliške propagande in pa trgovsko s stališča, da -je treba dati čitateljem to kar "hočejo", ne pa tako štivo, ki bi jim koristilo. Naslov: Chicago, III. — Jugoslovansko stavbinsko in posojilno dru* štvo bo imelo občni zbor v soboto 28. januarja v Slov. delavskem centru, 2301 Lawndale Ave. Prične se ob 8. zvečer. Ker bo zelo važen, se pričakuje velike udeležbe. O stanju društva in o njegovih možnostih za bodoči razvoj bo poročal tajnik Donald J. Lotrich. POJASNILO L. S., Johnstown. — Običajno se to ne prakticira, ker je boljše dobiti i>riče izven ožjega sorodstva. Najboljše je, da se informirate v svojem mestu; 1849 Lsodnijs.ki uradniki vam bodo W. Cermak Rd., Chicago, 111. Iradi dali točno pojasnilo. SLOVENSKO-HRVATSKA ZVEZA SE ZDRUŽILA S H. B. Z. fr "Zajedničar", glasilo Hrvat-1 organizacijo je bila jako pa- ske Bratske Zajednice, sporoča v izdaji z dne 11. januarja, da je velika večina članstva Slo-ven^korHnatske Zveze na referendumu odglasovalo za pri-druženje k HBZ. SHZ je bila vzlic svojemu imenu skoro ves čas slovenska podporna organizacija. Njeno glasilo je bil slovenski list v Ca-lumetu. Mich., kjer ima SHZ svoj urad, dokler' je izhajal. Potem je bilo njeno glasilo hrvatski tednik, ki si je v zadnjih letih večkrat menjal ime. Zdaj se imenuje "Jugoslavenski Glasnik". Izhaja v Chicagu. Skoro vse uradno gradivo SHZ je bilo v tem hrvatskem tedniku objavljano v slovenskem jeziku. Tako je s tem glasovanjem izginila še ena slovenska podporna organizacija, kakor jih je že nekaj poprej in nadaljne bodo morale slediti, bodisi v združenje, ali pa v shiranje, kakor je shiralo ASBPD, ki je bilo svoj čas dobro uspevajoča organizacija, a se ni ob svojem zatonjevanju nikamor pridružila. Slovensko-Hrvatska Zveza je bila ustanovljena leta 1903. Največ društev je imela v Michiganu in Minnesoti. metna zamisel. Svoj čas se je dokaj jaka skupina borila za združenje SHZ,« SNPJ, a stvari so se zasukale v prilog HBZ. SHZ samostojno ne bi mogla vzdrzati. S pridružen jem pa so njeni č^ani zasfgurani, da so zanesljivo zavarovani. In le za to se je šlo. Pojemajoča SHZ jim ni več mogla nuditi jamstva. HBZ ga lahko. Delavsko gibanje (JSZ, Prosvetna matica, Proletarec itd.) ni v SHZ nikoli imelo kaj prida zaslombe, ker je bilo delo* vanje za napredek v slovenski naselbini v Calumetu skoro «-nako težko kakor v 4'slovenskem ameriškem Rimu" (Jo-lietu). Mladinski pevski zbor "Kanarčki" preveč odkrita predstavitev j ^ ^dniki v t^ dvema drža-Cankarja, kakršen je bil kot|vama uposievali tisoče naAih ljudi, je SHZ sijajno uspevala. Tudi slovenski list v Calumetu. RAZNOTEROSTI ■■(■■■ Bridgeport, O. — Zadnja se- testament", ki smo ga že ome človek, z vsemi svojimi telesnimi in duševnimi vrlinami ter napakami. Ostale tri knjige so "Pomlad Človeštva", dobra znanstvena razprava, ki jo je spisal jugoslovanski socialistični vodja dr. 2ivko Topalovič; "Taki so ljudje", roman s francoskega podeželja. ki ga je spisal Roger Martin du Gard; in "španski ki je bil njeno glasilo, je imel veliko naročnikov v teh krajih — več kot katerikoli drugi slovenski list. "Zdaj vse minulo je . . ." SHZ je ob svojem zatonu le še mala organizacija postaranih članov. Združenje z močno Cleveland, O. — V nedeljo 29. januarja ob 4. uri popoldne priredi Mladinski pevski zbor "Kanarčki" koncert narodnih pesmic ob priliki četrte obletnice. Koncert se bo vršil v Slovenski delavski dvorani na Prince Avenue pod vodstvom g. Louis Seme-ta. Program vsebuje deset točk Dokler j solov in duetov in pa šestnajst »borovih točk. Večina točk so krasne narodne pesmice vsem priljubljene. Zvečer se pa vrši prosta zabava in ples. Prijatelji mladine in ljubitelji slovenske pesmi so prav uljudno vabljeni, da posetijo ta koncert "Kanarčkov". Na veselo svidenje v nedeljo 29. januarja ob 4. pop. v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Avenue. — Ančka Traven. ja kluba Fonvard št. 11 JSZ ni bila kaj prida obiskana. Vzrok je bilo slabo vreme in ledene ceste, da je bilo težko ven z avti, mi pa imamo večinoma člane ki so zelo oddaljeni od zboro-valnega prostora. Razprave so bile vzlic temu živahne. Posebno veseli smo bili osvoboditve Tom Mooneyja. Razpravljali smo tudi o neslogi v unijah in o delavskem gibanju v obče. Vsi smo bili mnenja, da bi bilo najboljše, če bi šla Green in Levvis v pokoj, vajeti pa prijel Tom Mooney. Razmotrivali smo tudi o bo- nili v eni prejšnjih številk. Za eno angleško knjigo je treba plačati od $2.50 do $4. Vse te štiri knjige, mehko vezane, stanejo samo $1.25. Nikjer na svetu ne dobite za tako malo vsoto toliko dobrega šti-va. Knjige Cankarjeve družbe dobite v knjigarni Proletarca, 2301 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Cankarjev Glaanik Cankarjev Glasnik, mesečnik za leposlovje in pouk, ki izhaja v Clevelandu, ima v januarski številki sledečo vsebino: Novo leto (uvodnik). Ivan Mo- dečem zboru JSZ in v splošnem |itc odin.Mi bo.rtc no mno- ;b/,ts: ».^trutn^ito. K»P>« - „.h. T .»''i ^ v.reuJW'- . • • . ««a iieUii »»«*»• *",rn" „ rlrktrifnem ^ uefiugeuatoujl Jffi:*.....J^SkraS p, modemi d \to P ^ lu on, V^r Nubavltc ti w ^ vl0t- Me*ov. omejen« PRODAJALCI ELEKTRIČNIH POTREBŠČ IN PUBLIC SERVICE COMPANV of Northern Illinois KRITIČNA MNENJA/ POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI govoril — jn tudi en jiapr^d-njak Johij Jerič, ki je urednik "Am. Slovenca", pripenjali jo Ameriški po.laeik Hufk R Wilaon * Berlinu je bil pred tedni potvan v hi medalje m hvalili drug iru- i«>h Prote»ta * w«»kingion. d. IM« gega. Seveda; tudi prečaditi vlada i«»»*a dok«*« tvoj« Slovenska banka v Clevelandu (North American Bank) je prišla pod drugo slovensko vodstvo, Med direktorji je tudi Josip Skuk. Slovenska naselbina potrebuje denaren zavod in novi direktorij ima zdaj priliko in mogoče tudi zaupanje, da ga izboljša in utrdi. Stara u-prava je imela po polomu leta 1921) silno trde čase in nič zaupanja med Šimenci. Tudi brez grehov ni bila, čeprav °A-meriška Domovina" tega notfe priznati. — J. P. » 1 Oscar Ameringer je šel v biznis za oglašanje svoje nove korporacije, katere namen je izvojevati b 1 a g o s t a n j e Mza vse", članarina je $3 na leto, za brezposelne samo $1. Leta 1932 je bil Oscar na konvenciji soc. stranke v Milvvaukeeju še proti vsem "skimarjem" in za skoz in skoz "revolucionarni" socialistični pokret. Napadal je Hillquita in pisal resolucije skupno s He.vvvood ,Brounom proti "stari gardi". Po konvenciji pa je šel .-pet svojo ataro individualistično pot. Ameringer je sposoben žu nalist, nima pa srnica za organizirano delo, ako ni pod nje^t osebno firmo. Nekoč ga je -oc. tranka v Chicagu najela za j >vorn!kajn spadajo, organizacije. Kar mene zani-s'i čudno, da nimajo niti j Veselje je bilo gledati, kako »o ma J*e to: ali ima napredno slo-dnevnika več. Uredniki debele letale vsenavzkriž v ce- vensko ljudstvo kaj koristi od .avniki "Radničkog Glas- uh rojih in nabirale sladki tega? Ako ne, kdo jih ima? Ali se mudijo s hrvaščino, med. Trotje pa so okoli žrela mogoče katoliška organizacija ovo spominsko slavje o- Jensarili in breivdali, požrli slad- — t0 j« — župnije, duhovniki jo na prvi strani z našlo ^ med. katerega so nanosile itd * Znan mi je slučaj druži- in Nemčiji je vladal komunizem, kajti fašizma drugače ne bi bilo. Samo v Rusiji ni komunizma, zato tam ni še fašizma. A v Franciji je že komunizem, torej dobi kmalu fašizem. Roosevelt ga v Zed. državah na debelo uvaja, torej sprijaznimo se s tolažilom, da postane naš odrešenik father CougMin, Id bo Roosevelta poslal v kako fer deralno ječo, nas pa osvobodil izpod krvoločnega komunizma. m * Father Couarhlin je bil v Mus- jo tudi slovenski gospodje iz solinijevemu časopisu "Regime Mihvaukeja, pa meni, da je ve- Fascista" pohvaljen, da pravil- liko kriv za vse kar je slabega in kvarnega med Slovenci tudi "Obzor" in ft tem seveda njegov urednik. 'Moftia pa si "Ob- ZA POMOČ 21 DOM no razume proti komunistično gonjo — namreč veliko boljše nego papež, ki je inače nezmotljiv. Tistim ameriškim katoličanom, ki prisegajo, da so za demokracijo, je neprijetno, ko italijanski fašistični tisk hvali "najboljšega ameriškega katoliškega pridigarja" in njegova "pravilna razmotrivanja in fakte"? Nte več ni mogoče utajiti: katoliška cerkev je le še orodje fašizma, četudi je še nekaj enotnosti v nji. V Italiji, v Španiji, v Zed. državah, v Ju-gOfl a vi ji itd si je fašistično znamko neizbrisno vtisnila. • stavljali -svoje čebelnjake v do-H II brc ^itižje in proti jutranjcaiu še z vsemi, hujšimi imeni, solncu. menda zato. da so če-Ampak kdor se zmerom moti, j bele bolj rano pričele z delom, trdi, da je vedno v pravem. pajn čebelnjaka je bil vsak . # k drugače slikan, ne vem zakaj? ' Tudi Hrvati v Ameriki rabi- Mogoče zato, da se niso čebele kampanje za ojačanje svoje jo nekoga, ki jih bi učil s!ov- zmotj|e v kateri na in snadaio. organizacije. Kar mene zani- nice. N enega in upravniki "Radničkog Glas-'ijh rojih in nabirale sladki te*a? ne, kdo jih ima? Ali nika" Leninov . . . " j at« ... ■H katerega .-^.F IIMItV.^llt SPOMENICA", pridne čebele, ali to se je hudo v kateri je oče naprednjak. ^avi Hrvati "! maščevalo. Ko so enkrat čebe- tor*a Zbašnik je ostale člane le od rojile, so pričale boj in po- navdušil v prid njihove kampa- davile vse trote. Boj je bil na nie« ker je bilo plačilo zastonj- žjvljenje in smrt. Majhna čebe- ^ka vožnja na počitnice v se- lica je umorila velikega, neko- verno Minnesoto. listnega trota. Bilo jih je na V družini je nastal nespora- kupe pred čebelnjakom. V po- zum. Oče za SNPJ, ostali za zni jeseni je pa človek čebele JSKJ, ker je bil tale argument: zažveplal in pospravil zase ves Oče. — Za nazadnjaštvo de- sladki late! ro*^* Dru^i. — Kaj pa imaš od so- l^epo je pisati o čebelah. Ve- cialistov? Tukaj bo otrok dobil liko se l-ahko piše o njih. Za vaaj vožnjo plačano! sedaj bom rajše pisal o trotih. Oče. — Se nič ne ve, kaj bo boljšo, kakor jo je imel v Pitts- j reko* ^o od ^ mv rUvo padl<)l btffgftepli se zarjo. Zma-|% t«n pridrikrn: se brez ecrexcr.ij človek pač piše o tem, kar se od njega zahteva, ali pa o tem, kar ga zanima. In jaz tega nikomur ne zamerim, dokler vidim, da pisec ve o stvari več kot na primer kak Tibetanec o džunglah ob Amazoriki. Ker Tauchar nedvomno ve precej več o slovenščini, j mu torej ne gre zameriti njegove jezikovne razprave, zlasti, ker je očitno, da je imel najboljši namen. Slovenski književni jezik res potrebuje pilo, predvsem pa avtoriteto kot je Websiarjcv slovar angleškega jeziku, kar je pa našim jezikoslovcem že zdavnaj znano, ampak razmere niso ugodne za tako podvzetje. To vem« tudi nejczikoslovei kot sva Ti in jaz, zato smeva to tudi zapisati. Tvoji trditvi, da so med merodaj-nimi slovenskimi slovničarji poleg jezikoslovcev in pisateljev tudi slovenski Časnikarji (v starem kraju, kaj: pak), sem se pa moral namuzniti. Prijatelj, ali veš, kako ga lomijo baš ti naši ljubi časnikarji, kako nemarno mrcvarijo slovenščino in jo zastrupljajo s tujkami od vseh vetrov? Potem bi moral čitati "Jezikovno reše-to", spisal dr. Rudolf Kolarič in založila revija "Slovenski tisk" (Ljubljana, 1931.), Potem bi videl, kako je dr. Kolarič oštrgljal te "avtoritete". Lekcijo so zaslu^iH, kajti slovenščino so često tako mrcvarili (in jo še ve-rino) ^a Ki inr rr>*vw! ifj W njt*g gal ie Zbašnik, ker mu je bil vrae««Y,m v Vajino jezikoslovno raz-j pravilne slovenščine. Ameriški na razpolago boljši aparat nego njegovemu tekmecu. Te vrste naprednjaki snuje- pravo. Tauchar ni storil nič napačnega, ker se je lotil tega sieer nehvaležnega predmeta, rajši nekaj dobrega ali vsaj potrebnega. Nekateri slovenski urednik, čiankar itd. v Ameriki, od katerega bi človek pričakoval vnaj približno točne slovenščine, se ne oti-ra niti na ta jezikovna pravila, ki jih imamo in doslej niso bila š« ovržena! j Tem ljudem take razprave ne morejo škodovati. Vrh tega pa utegnejo nekoliko koristiti tudi tistim nssim ameriškim rojakom, ki se bore s slovenščino v dopisih ali celo v verzih, in so zares prav » Tom Moone.v ima zdaj prijatelje celo pri "Ameriški Domovini". Nikoli ni kolektala hiše. Ko je vse to izvršil, je prišel Mussolini, obudil kralja in papeža ter mihjen duhovnikov. . , , .. . ... . . „ . od mrtvih, bogatašem vrnil kar Z*nJ' v J1- t0 rd€,; so jim komunisti vzeli in kmete prevara '. asrečil s propagando za večje ^ ** ** ..T^ družine, ker je zdaj srača in j ™kr»!1 ~. f -------------- blagostanje v lUliji. Tudi v ^eva k vodilnim časopisom de- napor^ trild *ehe] 4' mokratske stranke) pač že sme m slovenski časnikarji so. c nekaterimi] izjemami, manjši grešniki. Najbolj me je pa začudil odstavek, v katerem praviš, da "mnogi ameriški Slovenci skušajo pisati slovensko" in da so "nekateri med njimi celo uredniki in pisatelji". Prijatelj, kdaj si pa dobil tako porazno mnenje o svojih kolegih in sebi? Samo skušajo. .. Nu, jaz vem na primer o sebi, da ne sku-sam zdajle pisati slot^nsko, temveč enostavrio pišem slovensko, ne da bi me pri tem najmanj motil stalni stik z angleščino; res je pa. da časih skušam pisati angleško . . . Mislim, da ker jim nepoznanje slovenskih jezi-, nas je več na tej barki in najbrž tudi kovnih pravil povzroču glavobol, se Ti tudi ona napisati kaj strpnega o Mooneyju. čudna so pota božja. « Dr. Kern je nekoč nazval pokojnega Joieta Zavertnika za "ajzenponarskega socialista" in socialistično gibanje med a-meriAkimi Slovenci za "ajzen-ponarski socializem". Izgleda, da bo treba "ajzenponarstvo" v naši javnosti obnoviti. Tudi v "metropoli" bi ga bilo dobro nekoliko, kjer že skoro ne moreš določiti, kje se neha naprednost in pričenja fašizem Jagrove-Grdinove-Pirčeve "A-meriške Domovine". Zabava "Slovenskega doma" na north side Chicago, III. — Društvo "Slovenski Dom" št. 86 SNPJ priredi veliko domačo zabavo v soboto 20. maja v Flainerjevi dvorani na North Halsted St., blizu North Ave. V tej dvorani prirejajo zabave razne naše organizacije in je slovenski publiki vsled tega dobro znana^ Dne 14. jan. je imel v nji vese- Dost ikra t je kdo rekel: "ai -len kot trot. žreš kot trot". Ali so trotje koristni življenju? če bi bili, bi jih čebele ne pokončale. Trot če ga poznaš je brez pomena, samo to lastnost ima, da je velik in lep ter da hoče udobno živeti. * Med Slovenci v tej deželi je veliko takih trotov, ki se natančno ravnajo po teh lastnostih. Mnogi »o \et ali manj uspešni med revnim in nezavednim delavstvom, drugi med ta-kozvanimi naprednimi, napol in malo naprednimi delavci. V Clevelandu imamo toliko naprednjakov raznih vrst, da že ne veš katerega bi se prijel. Tudi drugod je tako. Na primer, pri nas imamo može, ki se smatrajo narodnim, odgovornim, delavnim in tako dalje. Naj jih omenim izmed mnogih le nekaj: Zbašnik, tajnik Jugoslovanske katoliške jednote, ki živi zdaj na Elyju, Minn.; Janko Rogelj, oportu- lico ženski klub "BledV Vaijniat slične sorte; urednik nje prostori ao bili polni udeležen- nega glasila Anton Terbovec : cev, kot se na zabavah tegn Gornik itd. # kluba zmerom dogaja. Nadeja- 'Ko ta imena omenjam, naj V Clevelandu so praznovali mo se enako velikega poseta tu- tu poudarim, da mi je urednik 20-letnico ujedinjenja Jugosla- di na zabavo društva "Sloven- posebno označil po pošiljki vije. O tem srbski listi obširno ski dom". tr,^ mme™ nrveorn doniš« Hn poročajo, kek* je bUo slavje pre- iz tega. Ostala družina. — Seveda se ve! Ttikaj nekaj dobimo, tam pa v.se drugi pograbijo. Vožnjo v Minnesoto boš otrokoma menda vendar privoščil, če te nič ne stane. On. Ampak prepričanje... Družina. — Koliko pa imaš zaradi tvojega prepričanja... Glej. kako gre dobro drugim, zakatere se ženeš ... Tako je bilo vse natančno določeno in mož se je ud al. Prišla je konvencija JSKJ in njen banket. Vse je imelo katoliško lice. Gospodje duhovniki so se počutili med to družbo bolj domače kakor pa urednik "Nove Dobe" in Rogelj, pa sta ae znala lepo asimilirati in ni bilo nikakega pohujšanja. Na banketu je objestno šetalo devet duhovnikov. Le kako, da jih ni na izprel^od tudi na konvencijah in banketih SNPJ? Ali je zadnja preveč nepristranska in tja vendan napredna? Rogel in Terbovec sta tej t>laiijo z mislijo, da imamo jesikov-na pravila samo zaradi profesorjev..! Da se grdo motijo, jim nikdo ne pove: naši uredniki za silo, površno obteše-jo njihove produkte ter jih porinejo v tiak, često tako rekoč s sto napakami v vsaki koloni! Tudi nokateri naši časnikarji niso nedolžni in često grdo mrcvarijo slovenščino, dočim se večina prevajalcev oglasov v naših listih razume na slovenščino približno kakor medved na klavir. Seveda ae ne strinjam do pičice z vsem kar piše Tauchar. On je na primer prezrl dejstvo, da imamo v slovenščini mnogo polglasnih ali polsliš-nih (nemih) zvokov, ki se često jedva slišijo (ali čutijo na jeziku); vendar jih imamo. Tudi se po nepotrebnem spodtika ob malenkosti: meni je na primer vse eno, kako pišeš "surovino" ali "sirovino"; raaumel Te bom in to je vnetto. Siver pa tahkv rabimo druge izraze, kadar gre za človeka: neotesan, grob itd. Tudi "moškost" mi ne povzroča sivih las: prevzetnost, domišljavost ali ponos itd. mi povedo isto in bolj določno. Zašel sem. Moj namen je bil prav za prav, vseti na rešeto Tvoj komentar na Taucharjev spi*. Ce Ti bom storil kfcko krivico, pa še TI deni moje pismo pod svoj drobnogled. Ti meniš, da ae je Tauchar podal na nevarno polje, ker ni nikakršna avtoriteta; in da takih avtoritet med nami sploh ni. Nu, o tem se ne bova pričkala, dasi poznam nekaj ameriških slovenskih pisateljev in časnikarjev, katerim bi v tem pogledu mirne vesti zaupal. Kristan in Molek sta med njimi t^i prvem mestu; Zvonko Novajc mora tHidi nekaj vedeti o takih rečeh, sicer se ne bi lotil sestavljanja alovensko-angleškega in angleško-slovenskega slovarja, na katerem dela; da Ivan Zorman popolnoma obvlada slovenščino in pozna njena pravila, menda ne dvomiš; Toneta ftnbca tudi ne bi vsak slovenski profesor jezikoslovja ugnal v kozji rog, čeprav "Enakopravnost" s svojo slovenščino jima morda to ni ljubo. Zbašnik rabi različne ščite in on ve, kako se oborožiti z njimi. To ve tudi Tone še izza časov Koro-tega mojega prvega dopisa, da bača pl. Gajžle. Ni lepšega, kana j nikar ne pričnem osebnega kor da si bomo po tolikih letih boja. Odgovoril sefn mu. da to povedali zanimive stvari, ki so ni moj namen. jih mnogi že pozabili. Je pa menda vzlic bojaznim (Da,je pr|hqdlljBB) iednoti /u nekak ščit čenrav fCsto kar pn ni krivda, ji onou za nekan scit, čepravpa| nihfe m, morr in urc. je vati dnevnega časopisa sam, ne da težno slovensko. 0 kakem kaj Socialisti v Californiji prida ujedinjenju po dvaj-setih |1 Vzlic pasivnosti soc. organi-letih tam čez še zmerom nič ne zacije in stranke je socialisti- vedo. Ampak v Clevelandu se čna lista v Californiji 'dobila potrebno, da se začnemo spet slovenski Jugoslovani ne u- pri lanskih volitvah nad 22,000 nekoliko bolj razgovarjati z kvarjajo s podrobnostmi. Glav- j glasov. To je v očigled pomanj- oči v oči. Samo to me je napo-1 no je, da so v metropoli "ujedi- kanju kampanjskih aktivnosti tilo, da sem začel s tem spisom, njeni*. Monsignor Vitus Hribar jako veliko. Toda soc. stranka gi bo nadaljevan. io m /~t 11' 1 lnec njegove knjige in brošure v takrat in jih ne bi tudi tski too roti čar j i pro-l —__ urediti, da bodo soglašale s CIKCANJ EFRANCIJE razvojem, kakor M je gibal do- SKRAJNO NEVARNO zdaj, kajti v njih so trditve, ki so se izkazale po Stalinovem niueuju za zmotne in za kvarne taktiki, kakr&ne se je sovjetska vlada določila v zadnjih letih. V Nemčiji Lenina smešijo in radi omenjajo, da ga je vrnila Rusiji pokojna kajzerjeva vla- NJEN I BODOČNOSTI (Nadaljevanje s 1. strani.) v vojno z Italijo na eni in z Nemčijo na drugi strani, in nihče ji ne bo pomagal. Taktika prestrašen ja V Parizu so se tega kajpada Tom Mboney se zahvaljuje za pomoč VČASIH JE LUŠTNO BLO... Piše Spela Potovčen Oblubiva «m vam ie lanska Poj sm se jlva na anzar, na U* Turn Moaauv ja nalovil na | Usjtu, dem lejtoa prt d puntam flat, na firar n na drajar. Kovne oi iani*acije, ki so vc,j al|j*a enmav von po konter. Ksm ker *m delovcev vidla so pota-manj -delovale pri njegovi o-1 nneva mm rtdi n som u ofic dalfvejčm djal, deb big lohk Ools; brambi, zahvalni eirkular, v voie*i tovariša moj ltt;Miril luftrajd kat «tujejo. neodvisno n zadružno W arrcn K. Billingsa, ki je pravj tk :>0rtan:a sm uieva tiket za u Potujejo n zraun tud se mars-tako bil obsojen za zločin, ki Ročk Spimgs, Wyo. Ud tega da. Pomagala mu je v domovi- prestrašili toliko, da so po ne-ao i/ Švice po strmoglavi jen j j ! k^j momentih met nehali stati carja. Od tega si je obetala koristi, a tudi Lenin se je poslužil prilike in se nadejal, da bo morda le mogel kaj storiti za preureditev države, kakor ai jo je on zamislil. Uspel je in postal skupno s na svojih nogah in si vzeli v oporo berglje. ki jim jih ob nih prilikah nudi Anglija. Španija — španska republika!™ Silvestrov večer, sem med — je bila znova oropana pra-Tdru*fm o™«™*. da klubova pri- V Chieaga i* pvoeli teden umrl 14-letni Slovenec Jokn E. En**«*. Njegovo pravo ime ja Enfl.č. Bil Jo claa mkodinekega oiklolk* JSKJ ia do. Ucot no o jo« i «Ua»«»ki koovoociji. Foot jo p—Ul w Jaeaaeli saaa lorodi •t«i« kolosoi. kakršno jo lo molu »lučojov. PodU«el jo neko ovota roka. Kor M ^ salo saoiaiol u »port, prodvsrm so koeokoll. so So Uo o U«ui ok-irkali rosal »loviti »portntki ia dragi tor fo »okovoli. S tom jo priila njegovo ime v cneopioe ia goeajo je njegova »lika. Rojen jo kil no Broosjr Hilljr. Kaa-im. od kjer ioJ»l svojimi storis presolil v Ckicago. Iz Girarda, Ohio Ko «em zadnjič v Prosveti vabil rojake te okolice naj se udeleže naie klubove veselice vice pomoči od dežel, ki se pro glafcajo za demokratične, a v Trockijem gospodar nad biv- praksi so le — kapitalistične, šim cesarstvom dinastije Ro- Boje se, da bi mogoče špansko manov. Trocki je pozneje avoj ljudstvo po teh tragičnih skui- sloves in mo? izgubi?. Lenin je njrth vzelo njihove imovine, in umrl predno bi mu mogla opozicija škodovati. Zato ga je sovjetska Unija enotno priznala 'U svojega ustvaritelja. Veliko onih, ki so delovali z njim, ni ve*. Mnogi so bili *4Ii-kvidiraai". A Lenin je ostal Mmbol in bo živel kot tak, dokler bo eksf*tirala sovjetska Unija. Njegova dela bodo sicer v literaturi popravljana in spreminjana, kakor spreminja cerkev biblijo, toda tudi sovjetska Unija bo popravljana in i»bolj-ševana. Lenin je vodil boljše- renskega. Zdaj je slavljen Stalin, ki vodi enako težko delo bogastva no kaj nad« jy>*amez-niku, ki jih podeduje, vredna vec, kot kakršnakoli demokracija. Srm-h, lu I« nebi bilo treba Hitfer in Musolfni se smeje-ta cagavosti Francije in ona edina jo bo zdaj plačala. Oziroma jo zdaj plačuje. Ako se Hitlerjev-M u«9olinijev načrt posreči vreči Francijo med im-potentne države, bo pa priila Anglija na vrnto. In tedaj ne bo Chamberlainu in cesarstvu, nad katerim gospoduje, nobena drugra pota, da se lahko ostane v soc. stranki. Dvojica, ki je tudi pristopila h klubu JSZ (ne vem s kakšnim namenom, iz prepričanja gotovo ne), je pa po kakrh treh mesecih odpadla, kakor črvivo sadje z drevesa. Potem se pa skuAa, (seveda kadar prilike naneso) družiti z naprednim elementom in propagira kaj bi bilo dobro in kaj ne. Naj še omenim, da tukajšnja dri&va it. 49 tu 643 SNiPJ priredita skupno zabavo zdra vrsko revolucijo in vrgel Ke- pomoči več. Razpadlo bo, ka- kor hiša iz kart. V očigled tega dejstva bi ni morala angleška proti opoziciji znotraj m vna- delavska stranka najti izhod ▼ njim silam in zato je njegovo1 odločnejšo akcijo, ime uradno zmerom tik Leni- - vega, največkrat pa samo na sebi poudarjeno, brez okraska z Leninovim imenom. Dvajaet let je tega, kar je padel carizem. In petnajst let, od kar je u»mrl voditelj eks-tremne struje v mednarodnem delavskem gibanju. Njegova Amtfobeti r Jugoslaviji V Primorski banovini (Dalmaciji) je analfabetov starih do sedemdeset let 65.4^ med moškimi, med ženskami pa 68.2*. V savski banovini (na Hrvatskem) je skupni odstotek nepismenih 26.6^. VEČ ČASA OTROKE boste imeli, ker go boste prihranili s kuho na MMtornem avtomatičnem el*ktrieiiein štedilnika POSEBNA PONUDBA f $ W • 1. Liberalen popiMt prt uiii^ njo v i vaio staro «r *e« • v J* 0 J jk. W ' pe£i. 41 /M 2. Popolno * -ic- MM napeljani li- -H 4ovja. IHS^ ■■ reditev na ta večer vselej dobro izpade in upamo, da bo tudi letošnja. Res, nisem se motil. Klubova prireditev 51. dec. je v vseh ozirih nad vse pričakovanje debro izpadla. Pisec teh vrsiie je bil na delu v tovarni do 11. zvečer. Ko pridem domov se hitro in malo bolj površno preoblečem, misleč, da vsaj pri zadnjem koncu vja-mem malo te klubove prireditve. Ko pridem v Nagodetove 10hio; __ John jancek. prostore, sem se komaj prerinil skozi množice, ki se je zabavala v najboljšem razpoloženju. Naši zavedni Girardčani še vedno rad? poselijo delavsko prireditev in se pošteno zabavajo. Bližnja warrenska naselbina je bila ftteviino zastopana. Seveda, Sharon, Pa., nikdar ne izostane, da ne bi bil zastopan po Joe Cvelbarju in njegovi soprogi. Mladine je bilo zelo ve-»no pogodbo, ker sedanja pote ga ni storil. Klub št. 27 ni za Spelo Klub At 27 JSZ v Clevelan-du je mnenja, da naj bi apela Potovčen v Proletarcu nehala pisati, ker ljudem njene »torije in jezik uiso všeč. Uredništvo je Speli to željo sporočilo, enako jo je obvestilo o drugrih kritikah, pa tudi mnenja onih čitatedjev, ki so pisali, ta vna sm že tolk slišava n brala, da sm ga tva naj paru vidt. Pa kuga b.čvekala u tem — nagi sm stopiva noter u naš er-šrf, pa smo zaferčal prek skalnatimi gorovju. 1 biv lejp dan n sonce i sjav, tku da sm prov Ipu vidla ad*pud mejata, ri-verje, hribe n doline po stejtih UUnoki, lowa, Nebraska n Wyoming. Hmal upovne i luft- da Špelo razumejo in d. imajd f prUte»X. f1 JfIc' toliko zabave kot ako bi reše-! f ak" meMu. Ubene baj-vali križanko. |Uneiblu vidt zunaj erporta. Naj si ji torej dovoli, da v prihodnjih številkah, kadar že pridejo njeni dopisi na vrsto, Pa som u ofic povejdal dej mej-stu na guu stran gričev u an dolin n de sej za pelat ane deset seznani svoje čitatelje še bolj; maj,\Poi sm P°klicAV* s svojo gorenščino, ali v kakršnem narečju pač piše, in ako bo večina vziic temu proti nji, jo bo treba seveda odsloviti; a ženo s kazati jem slik SNPJ. tega niti treba ae bo; Če bo u-Zabava se vrii v soboto 4. mar- j videla, da čitateljem ne ustreza an teksi n se pelava u tavn. Hmal ksm peršva u mejstu sm kašnmu potrebnmn članu z blagajne pomagajo. "Dom i zlo koristn za naše Idi — cerku pa ni,M i djala ana dol s firarja. Ana druga z istflate i pa na uso moč pohvaliva cerku — "brez doma seb pa shajal," i djala, "če ma prov zdej zlo ulik bolš udbornike ket ih i jemu učas!" Ane ženske so se enmav špot-liv po>mejale, pa niso neč djale ... . "Poglej. Spela," i spet zadeva tapobožna. "U Ročk Springs h od jo zdej dve sestre s kloštra učit naše utroke keršansk nauk n petje poboinh pesm, n u počit nc ah učas na rde predstavo za cerku, kar i use lpu n prov. Naš fajmošter Gnidovec dela na to, deb se sestre tu kej za zmerej nastanle, n deb poč as ca v Ukrajinski dvorani, 523U» s svojimi satirami in jezikom. . t. t W. Raven Ave., Youngstown.! bo službo radevolje sama pu- ^enam, k ga lastaje n rona »o-- - — - ^^ . spa Kershisnik. Sej pohvaliva ___da ji bizmus dober gre, n dej Zasiguronje zmage j ffl>h zato mogva letos še nekaj -----4 klerikalni politik v?d!a S!ovcnitr dom, m pa cer- ***** aaia fara Cirilmetodo-ku, ksta bliz skup, sam publik topravo katolško »olo, d^b šola i um»; pa ve* krajnskih tku loi tamlade ud brezver.stva bizmus placov i kedol po Pilot Pre* deržal." K mje to povedo-Butte av., n tud an hotel s tem va» f P* k°J ke u f*rovi, k Boji med premogorji v Illinoisu Juim IlltooU. — V Proletarcu je bilo že poročano o povabilu. ki ga je naslovilo pe4in-dvainet zastopnikov lokalov UMWA uniji Progressive Mi- SlovaškT iiimpv perzidat. Tam zraun i duhovnik Tisa je zmagovit na P* an zursd, k ga ronata dva Slovaškem na celi črti. Kajti Janeza. Noter u plač i biv sam razbil je z diktaturo vse druge Prekov, k mje tud djav, dej stranke in v uradih ima samo bizmus čist dober. Tist Leo, svoje služabnike. A Slovaška je danes podložna, podrejena ners za skupno akcijo v poga- deželica, dočim je bila pod Sejanjih s kompartijami za skup- [ ne*em svobodna. liko. Posebno tukajinje E. P. društvo SNPJ je bilo jako dobro zastopano. Priznanje je treba dati Fr. Režeku ml., ki je oglašal to prireditev v angleškem dehi Prosvete. Rojak je Še mlad, pa že uvideva, da je skupnost v naprednih vrstah za uspeh >.o dobre nami, kadar je pa treba iti v volje, in tiste, ki niao. kajti na napredno smer, se pa pridruži tej zahavi jo bo{i() dobiIi y im(>m ravno v nasprotno stran. Prireditev je pa v^e eno dobro izpadla, ceprtv ni bilo njegove fa- druženje. Le priznajmo to! - prehitel Hpr'ejem ^^ Mnjj| K>r,llk' vo zamišljenega načrta. Ne- dvomno je mislil Roosevelt na dr. To\vnsenda> in druge, ki predlagajo pokojnine eni po $200 na mesec, drugi po $30 na teden Rd. -aiw>. peMitoom ta ▼ " rrgnevttah ia e aašib iaVaifcoK. C0MM0NWBALTH EDISON COMFANV milije navzoče, in bi ravno tako debro izpadla brez Tanceka. to pa zato. ker zavedni rojaki iz Girarda in drugod se ne ozirajo, kdo bo navzoč. Oni so prišli z namenom, da se pošt rm zabavajo in da pripomorejo do boljše#* uspeha, kar se je tudf zgodilo. Kar se pa mene tiči, sem član kluba odkar sem prišel v (»irard in ves čas kolikor toliko aktiven. Nikdar se nisrm vdinjaf nikomur, čeravno so me skuiftlf dobiti. V klub stopil s prepričanjem, ne da W me kdo nagovarjal In obljubo-val kaj nemogočega. Pripravljen sem hfT za razna (teta, frn so Mla v dobrobit kluba. Da hi pa poeta! odpadnik, tega pa ne. IMrier bo klub v G irard u obstajal, bom ostal član, v slučaju pa da preneha, se najdejo ogniti Posvaril je poslane^,, da je bilju. Igrala bo dobra godba vprašanje starostne pokojnin? za *tare in mlade pod vodidvom *wjno in enp najv^ejših. J. Koracina. Vstopnina 25c za ttnofi, poroda vfčina kongre<-osebo. Oddane bodo tri nagm-i nikov. tega ne razume, ker ne de v gotovini: $5, $3 in $2. vedo kaj je beda ia negotovost. Nadejamo ne velikega po^e-1 Znanje o socialnih problemih ta in mnogo mask, da se bom > jim je španska vas in govore le vsi še priietneje zabavali. Na- o "ekonomiji", to4a«merem na ,1 klonjenost bomo vračale z tna- stroike ljiKUva Sebi zvSujejo ; Martin, Julka, lUry, Paul n de tčeb mu ldie tu dnar dat — Pa ve<» skarji sknro brez plače — veči- težka — ker je v kongresu le noma samo za hrano in obleko,1 mafo poslancev, ki bi imolt fn za večno irveli^anje t prid sel za ljudske potrebe. Ampak ostalih gospodov, so ttskarjem fM^etek je storjen" in pot v v drugih podvzetjih zelo kvar- izboljševanje socialnega zava-ni konkurenti. rovanja odprta. t NAROČITE SI DNKVNIK : MraO§fETA| Staao aa cela loto $6.00, pol lota $3 00 Ustanavljajte nova društva. Deset ČUtnov(ic) je treba za novo društvo. Naslov *o list in z n tajništvo je: plače, povedavajp, si v*ote za j svoje stroške in uposlujjMp svo-| ie sorodnike in prijitefje pri vladmTl koritih. Milijoni, ki so .spravni bogastva skupaj s svojim delom in plačevali davke, pa fo v pomanjkanja in starost se jim re- 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. MILLER'S CAFE 5205 St. Clair Avo., CTevoIrnd O. Fino pivo, vino in žganj«*. Vsak pe. tek ribja večerja, ob aubotah kokošja. — Fina postrežba. Dobra irodba. IMIIMII t UlJlllUJlj Ua. Dr. Jihi J. Zavertnik PHTSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 4:00; 7.00—Dai!y At 3714 W. 26th Street Tol. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Daily Tol. Caaal 1100 Wedn*aday and Sunday by appointmenta only Retidemce TaLl Crawford S440 If aa aaawor — Call v Aa.tia 1700 BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. IIIIMMMMMIIMMMIM I iiiniiiiiiiiiiaiiiiiiiiii * Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, 1 . Ciceru in Berwynu. : Parkvien Laundrv fo. I ■ FRANK Ca ILL in JOSEPH KOZDRUf. I.Onik. " ■ Fina postrežba — Ceno imenu — Dalo jameeno • • Telefoni: CANAT- 7172- 7178 • ■ 1727-1731 2lat Street CHICAGO, ILL. J ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I Y V Yuioa1«v Week!y Derottd to the Interest of the VVorker* OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPER ATi V £ COMMONWEALTH NO. 1637. Publiaked Weekly at 2301 So. Lawndale Av«. CHICAGO, ILL., Januuary 25, 1939. VOL. XXXIV. What Will War Mean?:S":Sr"J _____________Annual Meeting Ckicago, III. — Notice for the annual meeting of the Jugoslav Build-ing and Loan Asaociation, to be held on Satnr4ay, Jannary 25 at tka Slo-Lsbor Center, has been issuad to aH members who have savings with the Association. Secretary, Donu ld J. Lotrich, in preparing the annual report state« that the year which has just come to a close wa* a vcry »uccesaful one for the Jugoslav Buildmg and Loan Association. The meeting is scheduled for 8 P. M. VVe are not vvithout sympathy for the piva that fascism must be crushed if it is not to engulf the dcmocracies of the \vorld. Hovvever, there are two homs to the dilemma which the immineivce of war presents. While it may be true that unchecked dictators may yet give other nation« the choice between slavery and armed resist-ance, it also seems true that, with the entry of any nation into a large-scale war, the people of the warring nation must be prepared to sacrifice their individual liberty. We stili believe that American democracy will become the first casualty in the next war which America enters. But what? Would it not be better to have an American brand of dictator-ship than a species which might be forced upon ua by our fail-ure to resiat foreign aggression? To the above guestion we have but one answer. Aa be-tween two kinds of tyranny we prefer neither. We therefore can do nothing less than continue to urge a change in our economic order which will at least tend to safeguard us against the development of an American brand of fascism. Today the freedom of America is marred by the fact that men are not free to work, to earn a living, to produce and edocate children. To play a part in the world most of us must seek the consent of another man. There is no inherent right to a job which must be respected. And until such right be e*tab-lished freedom stands upon a weak foundation. The very threat of war makes it aH the more urgent that the people of America take steps now to socialize the economy of the nation. Otherwise the next war will find tis divided in fact and ripe for regimentation. What the next war will mean to us depends almost entirely upon how much liberty and de- J* n ccn»nlreV,0, w,ne °*lvV~ . ______ .... .... but the U. S. found no change m him. mocracy we have BEFORE we enter it. It is possible that a • stili the urbane, witty image of Cine-Socialist nation could tru!y figKt as a defender of democracy. |mactor Dudiey Digges in appearance, But as between non-SocialistA, a war wiH merely be a contesti^f*!?".^ bet\veen competing dictators for supremacy. —Reading Labor Advocate. JAN MASARYK IN U.S. In ali the auffering that 1938 brought the wbrld, no man suffered more than Jan Masaryk, Csecho-slovakia's last Minister to Great Britain. It was not important to him that he lost his job. The important things he lost werc a country and an ideal, founded by his late great father, which he himself had worked 20 year» to preserve. Last week Jan Masaryk was in the U. S., putting what was left to him — as proud a name as there is in Europe—to work not for the Caechs but for democracy in general and persecuted Jews in particular. This ia the first time in eight years that Jan Masaryk has been in the U. S. where he once worked. He found the U. 3. changed—for the bettei Our Doing8 Here and There By Joseph Drasler From Star City, We«t Virginia Miaa Virginia Snlak, who apant a weak visiting in Chtcigo laat summer aivd frvMuently at the Slovene Labor Center, writoa: ,4I often think of the Ceuter and don't be aurprjaed if I ahow up again." erty|WPA SURVEY REVEALS j containcd in the crnstitution of the 1 United States. If that is'not good j WASHINGTON. — Only 40% of Amuricanism, what is? Fortunatcly tko S,000,000 American kome« cever-tho senators dkl not fall for the jod in a isrvtjr by tko WPA of kon«- blather of the obj«ittors. They con-flrmcd the appointment vvithout de- OIVLY 40% HOMES IN GOOD CONDITION, stili a great teller of racy stories and ami-i able spiiler of confidence, he waated no bitternesa last week on the men that so haatlly and ao clumaily de-aerted hia country. His chief criticiam of the Munich deal, aaid he in private, waa that 'it lacked skill, elegance. It waa ao, what shall I aay, middle claaa—and I am the »on of a peaa-ant." As for his own people: "We are tough.M k Before the National Conference for Palestine, on« of eleven audiencea he wiU addreas before returning to Eng-land, he shed no teara for hia lost land. "There are nearly 10,000,000 of my people facing auffering and dupredation, but they, being united together, can endure and survive it and come out victorious in tke end,*' h« aaid. "But the Jewa, aeattered aH over the world—what chance have tbey to fight off hatred a od opprea-sion whkh has driven them from their homes and dumped them on the high-waya of the vrorld?, The Jewa are a minority everywhere. And arithout tolerance and dccent treatment of minorities, democracy cannot aurvive. There i« no exceptinn.'' For himself, Jan Maaaryk haa no peraonal plana. He was offered a aheaf of Britieh direetoratea, tu med them donm. Maybe next year he will write a book—"just a little one." It should be a bcst-aeller on the cen-tury'a beat aell-out. Meanwhile he aaya he has "taken the veil for den»ocracy." —Time. Secrotary of Branck 27, JSF. i Josephine Turk, statea in her letter: "A*, the December meeting of our Branch the foUowing officera were elected for 1939: Joapkino Turk, Soc'yi Anguat Komar, Roc. Soc'y; Lonis Zorko, Organ, iaor; Frank Clorskk and Andr«w Turltman, i^frfifiiUtivfi on County Eaacntivo Committao. "Our activities ao far planned, are: Edncntional Program, March 2S, Room 1, S. N. D., mm St. Clair Ave. "Zarja ." Spring Concert nad May Colokration, April 30, S. N. D. Andit-orinm. v * v Branck Picnic nnd "Zarjo." Picnic at Mocilnikar'i Farm in tke later part of Jnao.** Located in tke largest Slovepe com-munitv in America, the . "Slovene ne h The general and reaaonable joicing over the tardy relcaae of Tom Mooney ahould not obacure certain! aobering reflections that pertain to the pleasing event. What compenaution shall be made to an innocent man from whoae span of life t«cuty-two yeara have been rythlesaly and arbitrarily anatehed? And wkat »hali we aay of tk« ea> Utcnco in a democratic community of m forc« ouUidc of and indopondont to tko law tkat for tw«nty-two y«ar» can keep in prison a man, wko kns incurred iU enmity and for tkoao twonty-two year» defy and dofoat everjr offort to obtain tk« opere t »ob of ju.tice in it« vietim*. bekalf? And wkorein does tkat condition differ from tke lottres do cacket and tke Baatilo in tke days before tko Franck Revelution? Two or three yeai s ago I asked one of Mooncy'a lawyera what waa the reaaon that \vhen everybody knew perfectly well that th« man waa innocent it wa* alwaya impoaaible to free him. "No reason," he said. "Nothing but tjje ; the Ponrer 'I rnut " The sam« subtle, covert, invincible, abholute combination that haa aat out to hamstring TVA, that beat Mu ve i k* k and many another food man in the recent election, that con-trola newapapera, vitiates public school inatruetion, manipulatea election* and rules an empire within a republic greater than Tamburlainc'a and as autocratic. Charles E. ftnesoll. metropolis," as they aay, Bran«h 27, HeOfSt TokeS Big LOSS under the capable leadership of a i ui i , . nomber of aetive comradea. aiways! In VVeeKS right A POSSIBLE SOLUTION ln an articlc for the Lnndon Ncira Chroniclc, "1939—What Does U Hold," H. G. Wella suggested a possible solution of the world'a present i Hi: "...The immediate fate of hundreda of milliona of people hanga upon the unchecked impulaea of a mere handful of men. You could pack the whole lot of them into an ordinary aeroplane. It would be a tumultuoua load. but if you could contrive a erash for it the allevia-tion of human trouble would be d»s-proportionately vaat." been and ia today one of the largeat, * strongeat and most aetive Branches of tka Jugoslav Socialist Federation. From the »eeratar^s report on activities, it ia plftin that the Branch haa enough action planned to keep ita member'a intareat keenly and in-tenaely occupied. Comment« and Criticiem The triala and trlbulationa of Spela, would-bc reporter, embnrking upon her charetr aa a writer, ap-pearing ragularly in Proletarec, are draaring an eqaal amount of favor-able and critical comment. The writ-er tclls of her travels in aearch of nenra for her weekly report, and of the epiaodea encountered therein. With tbe opinion of our readers aa to the value of this column reata its continuance. Slovene Lakor Contor Stockkoldors Meeting The annual »toclihoMler* meeting' of tke Slovene Labor Center, Inc., ia nchcduled for February 4, 1939, at the Center, 2301 So. Lawndale Ave. A11 stoekhoklers are unred to keep the date in mind and be sure of at-tending. The purpose of thi meeting is to elect a Board of Directora for the new year; vote on any proposed By law changes; and dispoae of aH other busineaa that concerns thia corpoia-tion. At this meeting a complete Against Writers' Union Ckicago, III. — Striking membera of the Chicago Nearspaper Guild (CIO) againat Hearst'a Herald 4 Examiner and Evening American acored a ncat bloar when preaaure fOrced Hearst to giv« up his home-delivcry circulation syatem, dcvelop-ed over a period of many yeai s at a cost of $4,000,000. The »v»tem waa dropped after five weeka of effart had fail od to achieve diatribution of the Herald Si EKaminei^a onetime list of 80,000 aubscr&crs. The strike-breaking job was turned ovc^ to the Chicago News Carriers' Association, arhich Hearst broke with in 1931, de-clarlng, "We will nevar return." In an intermediate report issued rečen t ly by the National Labor Re-lation Board, Chicago American and i Herald A Kxaminer were charged with violation of the Wagn«r Act. The rapid steady withdrawal of advertisers and readers in Chicago ia giving Hearst caua« for serious thoutrht. Thia same medicine is due Colonel McCorniick'a Chicago Tribune, a ncarspaper ao funny. HENDAY£ French-Spaniah Front-ier.—Strong Loyaliat defenae linea last week atood off repeated Fascist attacks on the Catalan front, military dispatehea said, but the Fas-cista reported a sudden advanee on the northern see tor with the capture of the town of Pona. The armies of Fascist Gen. Fran-ciaco Franco began attempting to bring their northern wing up to the line of their advanee in the center and south after being turned back by reeatablished Lo.valist defenae lines on the Cerveia-Igualada high-way and on the Tarragona-Barcelona road. The highway running from Cer-vera to Igualada and thence 30 miles direct to Barcelona ia the central di-viding line in the Franco offenaive and the acene of most severe fighting. Italian and Spanbh divisions in thia central aeetor are leading an attack on Igualada, which ia defended by large and strongly-entranched Loyalist forces. Infantry Tkrown Back Loyaliat diapaUrhea reported that Fascist turned an intenae bombard-ment by air and artillery on the defenae lines before Igualada but suffered bigr losses when their infantry aought to advanee againat Loyaliat machine gunners. The infantry was thronrn back, the diapatrho« aaid. On the north wing, the Faaciata ap-parently made limited gaina and elaimed that they had captured Pons. Lo.valist dispatehes reported their troops were making atrong counter-* t tačka in the Pona area but it ap-peared that the Faaciata held the city from which two roada lead to Bar-celona by way of Igualada and 6ol-sona, another imporUnt Fascist ob-jeetive in the north. Loyalist dispatehes also reported severe fighting as Fascists moving down from the north and eastward from Cervera attempted to take the town of Panadella, on the Lerida-Igualada highway. A druzling rain interfered with operationa in aome of the central and northern aeetora. In Now Position« In the aouth—that ia, the moun-tainoua area atretchlng aouth from Igualada on the Lerids-Barcelons highway to the Taragona aeetor—the Loyaliat appeared to be entrenehed in new poaitiona while the Fas«iats aought to consolidate their reeent gaina and move into positiona for new attacks. Fascist dispatehea reported occu-pation of more than a seore of tovma in the hilla slong the Gaya river and in the Tarragona region. Fighting in aouthweatern Spain appeared to be atalemated. The rcpublican offenaive there alowcd down and several Fasciat counter-attacks were reported repulsed despite the fact the Faacists had rushed a number of 'italian tanka to that aeetor. A United Preaa staff correapond-ent, touring the front, talked to Col. Enrique Uater, on« of the most bril-liant Loyaliat field commandera, who told him that the Fasciats had made no real ga in in 48 hour^. M00NEY FILM A very remarkable picture of two reel length called "Tko Strnngo Caee •f Tom Moonoy" ia now being shown in New York. Here is a picture organized labor should see and take to ita heart. Here is a film that ahould appeal to everyone intereated in lib-erty and juatic«. Th« picture de-picU scene« Uken twenty odd yeai> ago when Mooney first came to liffht aa a labor leader and follows through nith every phase of his čase right up to the present moment. No one arill dare maintain that it is better to do Iti juatic« than to besi it — Aristotle. n llimtinn ARCH LIGHT •ril Domald a Lotrich im« It is nearly a year and a half since J the Catholic hierarchy. To them jus m« Jugoslav Buildmg and Loan Aa- ' - BENES IN CHICAGO Dr. Eduard Bone«, former president of Csechoslovakia arill arrive at the University of Chicago, Feb. 15, to begin a three-months term as visiting professor on democracy.'s problema, officials announced. HUNGRY MOTHERS ROUTED IN SIT-D0WN STRIKE bate and without a record vote. There wer« no negative votes čast. Even the conservative bar association made no objeetions to the appointment. In-deed, Frankfurter stands high in its ranks and haa been a regular con-tributor to its professional periodic-als. The senate committee called him before it, which was quite aH rig,ht, but one can imagine the howl which would have gone up from the editor-ial pages of reactionary newspapers if the appointee had been a high ahd mighty conservative corporation law-yer. They would have said it was an insult and an imposition to call him before the committee for queation- j central keating, tko report «kowe4. ing. A debate preceded the vote on Murphy. Hia appointment waa con-firmed by a vote of 78 to 7. Hia ac-tiona ln the aitdoarn atrike period, arhieh coat him the fovernorship of Michigin, were harpad upon by hia opponenta. The outbreak of aitdoarn-iam was a moat delieate situation to handl«. Murphv w«nt through it with-out blood shed. The auto magnatea themeelves were, it ia said, secretly ing conditions in 203 city commnni-tie« can bo con.idorod in "good con* dition," tko WPA reported kero a« it made pnblic ita findings. Tke report, tke moi| compreken* •ive «tudjr ever made of konting in tke United State«, ka« been di«triknt-ed to federal agenc'o« and been made available to the public. It »how« in dctail tt-e keu«!ng condition« in eack city «tudied. More tkan 16% of tke kornes rove red, eacept »hote in New York city, wore rated "unfit for n«o" or in reed of major repairs. More tkan 1S% had no private flu«h toilet«, 20 per cent were witkont private batk or «kower and more tkan 40% lacked "How on esrth do you get along in this buaineas?" "Well, you see that fellow back of the counter, for hia wages I give him a »hare in the business. VVhen he owna it, I will start working for him until I get it back again." sociation begun to make FHA inaur-ed mortgagas. The reaaon for Uking this step was to make the money so loaned, more safe, inasmuch aa ali FHA inaured mortirages are guaran-teed by the Federal Houaing Admin-ist ration, a branch of the U. 6. Government. True, FHA loana do not bring the- same returna inasmuch as j they are 6r4 loana, but they are much safer for loaning institutions like our own. In the course of the year we have added new FHA loans to our regular aliotment of loans and have recast a number of others. Thus, we blatant it in *re bringing our institu- tion, into a more liquid state and as aoon as the application for insurance ia acted upon favorably, are ahould be able to safeguard every investor'a dollar. We expect to report more in detail about the depoait insurance at the annual meeting this coming Sat-urday at the Slovene Labor Center. It is very desirable to have a good attendance because we feel confident that the rfeports will be worth hear-ing and becsuae the proper conditions are thua created to improve the sen- timent for our Association. « Good man ner* is the art of making those people easy with whom are con-verse. — Dean Sarift. Juat aftar this pktur« wa» taken, polic« routed 41 hutigry mothera from a 24-hour sitdown •trik« in St. Louis ctty hali. Th« womtn had not «at«n for a day. Th«y prot«at«d failura of ald«rm«n to appropriat« funda for thoir relief wh«n th« WPA dropp«dl 1,000 mothara front ita rolla. Spain's Lo.valist Government and its people certainly have a backbonc made of stcel. Throughout some thirty months thcy have been strugg-ling an<| fighting against great odd* snd against many adversities, but atill they resist and stili they carry on the atrugglc for their freedom. It h tragic that our own Government, that is, thoae who run our Government, cannot see the lo*ic and decenry In opening our trade avenuea for Span ish armament purchases. Wc are deeply concerned with the statua of the