Št. 276 (15.377) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13.. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. MonteccN 6 - Tei. M0/7796600____
GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tei. 0481/533382
ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190______
1 Rdn UD	plačana v gotovini
I 3UU UK sped. IN ABB. POST. GR. 1 /50%
CISALPINA
GRSTIONI
Drll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DV~II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
ČETRTEK, 12. OKTOBRA 1995
Nagrada
z
etičnim
nabojem
Vojko Coua
Ob včerajšnjem imenovanju dobitnikov letošnje Nobelove nagrade za kemijo so se veselili vsi ekološko osveščeni ljudje in celo tisti, ki jih moti naravovarstveni in-tegralizem, saj je Švedska akademija znanosti prvič od ustanovitve Nobelovega sklada nagradila neko znanstveno ekološko raziskavo. Crut-zen, Molina in Rovvland so namreC ugotovili, kaj povzroča tanjšanje ozonske zaščitne plasti v zgornjih slojih atmosfere, še preden so meteorološki sateliti leta 1985 nad Antarktiko odkrili tako imenovano ozonsko luknjo. 2e leta 1970 je Grutzen dokazal, da ozon razkrajajo dušikovi oksidi, Štiri leta kasneje Pa sta Molina in Row-land v klorofluoroo-gljikovodikih (kfv) odkrila glavnega krivca za tanjšanje ozonske plasti.
Grutzen, Molina in Rovvland so torej s svojimi odkritji pripomogli, da so sprejeli tako ime-uovani Montrealski protokol, ki obvezuje industrijske države, da do prihodnjega leta zamenjajo z drugimi inert-uimi plini te ozonu nevarne pline v hladilnikih, ohlajevalnih napravah in razpršilcih. Države v razvoju pa morajo to storiti do leta 2001. Seveda le redki optimisti pričakujejo, da se bo to tudi v resnici zgodilo, ker tako Ruska federacija kot LR Kitajska in druge države v razvoju sploh ne računajo na to zamenjavo. Prav zato ima včerajšnja Nobelova nagrada ob znanstvenem predvsem Politični pomen, ker posredno poziva države, da spoštujejo sprejete obveze. Nagrada je obenem načela verodostojnost vseh tistih, ki Se vedno trdijo, da niso plini kfv glavni krivci za tanjšanje ozonske plasti.
Po tej nagradi se bo moral marsikdo zamisliti- saj je trojica nagrajencev s svojimi poizkusi dokazala, da je razkroj ozona hitrejši kot njegov nastanek, tako da se bo Prvotno stanje ponovno vzpostavilo Sele proti koncu prihodnjega sto-mtja. Pomen te nagrade nna torej ob političnem Predvsem etiCni naboj, ker sama po sebi ne bo spametovala držav in raznih industrijskih lobijev, bo pa med ljudmi Sirila zavest, da je treba ukrepati, preden bo prepozno.
Kdaj rešitev za I Tržaški Uoyd?
RIM - Poslanska komisija za prevoze je vCeraj vzela v pretres načrt za preureditev holdinga Fimnare, s katerim je neposredno povezana usoda Tržaškega Lloyda. Osrednji sindikati so pozvali krajevne parlamentarce, naj se zavzamejo za ohranitev njegove avtonomije, torej za privatizacijo, ne pa za spojitev z genovsko družbo Italia, ker bi to prepustilo »jadransko pot« samim tujim ladjam.
Na 6. strani
I O slovenskem I značaju
V dvorani Muzeja Revoltella je potekal vCeraj drugi večer iz niza z naslovom Trikrat v sredo o slovenski izvirnosti, ki ga prireja Skupina 85. Tokrat so bili na vrsti zgodovinarji. Številnemu občinstvu sta spregovorila Janko Prunk, avtor pred nedavnim izdane Kratke zgodovine Slovencev, in Jože Pirjevec, Cigar slovenska inačica Vidovega dne je prav vCeraj zagledala luc sveta, razpravo pa je povezoval Paolo G. Parovel.
Na 7. strani
BALKAN / OPOLNOČI NAJ BI UTIHNILI TOPOVI
Bo premirje v Bosni tokrat res trajno?
SARAJEVO - Minuto po polnoči je v Bosni in Hercegovini začelo veljati premirje med sprtimi stranmi. Vojaški poveljstvi vladnih sil in bosanskih Srbov sta včeraj zvečer svojim enotam izdali ukaze o ustavitvi spopadov, vendar predstavniki Združenih narodov predvidevajo, da se bo zaradi slabih komunikacij verjetno se zgodil kak oboroženi incident.
Tudi današnji začetek premirja je bil skoraj preložen, ker je bosansko-her-cegovska vlada Palam postavila rok, da mora biti sporazum podpisan do 16. ure. Bosanski Srbi so pozitiven odgovor predstavnikom ZN sporočili šele ob 15.38, ukaz pa je podpisal njihov »zunanji minister« Aleksa Buha. Premirje naj bi trajalo šestdeset dni, medtem pa se bodo začele priprave na mednarodno mirovno konferenco o BiH.
Največ optimizma glede najnovejšega bosanskega premirja je Čutiti v VVashing-tonu. Uradni krogi so izrazili prepričanje, da bo tokratna ustavitev spopadov trajale dlje kot dosedanje, ker je bil sporazum med sprtimi stranmi dosežen s posredovanjem ZDA.
Na 17. strani
Deželni odbor podpira ponovno kandidaturo Trbiža za ZOI
TRST - Deželni odbor Furlanije-fulijske krajine namerava ponovno podpreti Trbiž pri skupni kandidaturi s slovensko Kranjsko Goro in koroškim PodkloStrom za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006. O tem je včeraj poročal odbornik Cristiano Degano 4. komisiji deželnega sveta. Degano je podal tudi obračun trbiske kandidature za leto 2002, ki ni bila uspešna, vendar pa je posebna komisija Mednarodnega olimpijskega odbora (MOK) pozitivno ocenila skupno pobudo treh sosednjih držav. Po Deganovem mnenju govori Trbižu v prid tudi dejstvo, da so bile zimske olimpijske igre za leto 2002 dodeljene ameriškemu Salt Lake Cityju in bo imela zato pri naslednjih igrah Evropa prednost.
Ker statut MOK doloCa, da lahko za organizacijo iger kandidira ena sama država, bi bila to v tem primeru (kot prej) Italija. Čeprav je do leta 2006 še daleC, pa Časa ni na pretek, saj bo MOK organizatorja teh iger določil junija 1999, medtem ko bo posebna komisija MOK ocenjevala ustreznost posameznih kandidatur že leta 1998.
»Za Italijo škodljiv proces«
RIM - »Proces v Palermu proti Giuliu Andreottiju predstavlja veliko škodo za imidž Italije v tujini.« Tako je bivši predsednik vlade Silvio Berlusconi na včerajšnji tiskovni konferenci presenetil novinarje. »Ko se postavi na zatožno klop člo-
vek,« je dodal voditelj Forza Italia, »ki je na mednarodni ravni najbolj poznan, ki je bil sedemkrat predsednik vlade, tako da v tujini mislijo, da je vladal 35 let, se na ta način nudi tujini podoba, po kateri je Italiji vladala mafija.«
Berlusconi je pojasnil, da si je to prepričanje ustvaril iz pogovorov, ki jih je imel v zadnjih dneh s francoskimi, angleškimi in ameriškimi prijatelji. Pri tem je dodal, da vse to ne samo škodi podobi Italije, ampak celo italijanskemu izvozu.
Ko so ga po tiskovni konferenci sami novinarji opozorili, da bi njegovo izjavo lahko razumeli kot obrambo Andreottija, se je Berlusconi zaCudil: »Jaz sem preprosto nekaj ugotovil, in to sem storil z veliko grenkobo.«
NOBELOVA NAGRADA /
Ob fiziki je bila kemija ekološko »obarvana«
STOCKHOLM - Švedska akademija je vCeraj izbrala letošnje dobitnike Nobelove nagrade za fiziko in kemijo. Prvo prestižno nagrado bosta prejela ameriška fizika Martin Perl in Frederick Reines, Nobelovo nagrado za kemijo pa nizozemski meteorolog Paul Grutzen, njegov ameriški kolega mehiškega rodu Mario Molina in ameriški kemik Frank Sherwood Rovvland (na sliki AP). Bolj kot nagrada za fiziko je letos pomembna nagrada za kemijo, ker se trojica ukvarja s kemijo ozračja s
Dežele zahtevajo večjo avtonomijo
RIM - Deželne uprave zahtevajo od centralne oblasti postopno uvedbo federalizma. Svoje zahteve vladi in parlamentu so strnile v dokument, ki ga je predsednica Furlanije-Julijske krajine sinoči izročila predsedniku republike Scalfam.
Guerrova je trenutno predsednica stalne vsedržavne konference predsednikov dežel in avtonomnih pokrajin. Scalfaro je pohvalil pobudo, a dal je tudi razumeti, da morata o njej odločati predvsem vlada in parlament.
Na 2.strani
Upokojenci imajo pravico do poviška
RIM - Upokojenci, ki še niso vložili prošnje za priznanje poviškov in zaostankov, niso izgubili pravice do dodatka. Tako je pojasnilo vodstvo In-psa, po katerem možnost, da zahtevajo poviške, ki jih je odredilo Ustavno sodišCe, ni zapadla z 19. septembrom.
Vodstvo skrbstvene ustanove je dodalo, da so glavni problem sredstva za kritje teh obveznosti in da je s tem v zvezi že zadolžilo vlado in prosilo za dodatna sredstva. S stališčem Inpsa je soglašala tudi minister za delo Treu.
Na 2. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Tržaško borzo bodo preselili
Tržaško borzo bodo v kratkem preselili iz Borzne palače v palaCo tržaške trgovinske zbornice.
Stran 6
Prijeli mlada požigalca
Tržaška policija je prijela mlada požigalca, ki sta v zadnjih mesecih zažgala številne avtomobile, motorna kolesa, zabojnike za smeti.
Stran 7
Šolsko središče še ni urejeno
Slovenska delegacija je obiskala goriškega župana in ga opozorila na vrsto težav v slovenskem šolskem središču, kjer šole že peto leto delujejo v skrajno neurejenih razmerah.
Stran 11
Vabilo na kosilo v Nadiške doline
V	Trstu so včeraj predstavili letošnje »Vabilo na kosilo«, to je pobudo, pri kateri sodeluje 14 gostinskih obratov iz Nadiških dolin.
Stran 12
Slovenija premagala Ukrajino
V	kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem nogometnem prvenstvu je včeraj Slovenija v Ljubljani premagala Ukrajino s 3:2. Kljub zmagi Slovenija nima veC možnosti za uvrstitev na zaključni del EP.
Stran 24
posebnim poudarkom na nastanek in razgrajevanje ozona.
Na 15. strani
NOVICE
POZIV PREDSEDNIKU REPUBLIKE OSCARJU L.SCALFARU
Pittini novi predsednik deželnih industrijcev
TRST - V Trstu se je včeraj sestal novi odbor industrijske federacije iz Furlanije-Julijske krajine, ki je članica Confindustrie in ki je za svojega novega predsednika imenovala Andrea Pittinija, znanega podjetnika v livarskem sektorju. Pittini je nasledil Gian Francu Zoppasu, ki je bil na tem mestu od leta 1987. Podpredsedniško mesto so poverili Pierinu Guerri, ki načeljuje podjetju »Fornaci Giuliane« iz Gorice. Kot pravnomočni člani so še predsedniki pridruženih združenj (Mamo Azzarita, Carlo Melzi, Domeni-co Moro, Emilio Sgarlata) ter deželni predsedniki (Giuseppe Giust, Giovanni Pavan, Mas simo Pettarin). Nadalje je v odboru še 20 dodatnih članov.
V svojem posegu je Pittini med drugim orisal vprašanja, katerim bo posvetil posebno pozornost, in sicer odnosom z javnim in zasebnim financiranjem, problemom v zvezi z zaščito okolja in varnosti pri delu ter potrebi po nadaljevanju dialoga in soočanja s sindikalnimi organizacijami ter drugimi gospodarskimi kategorijami.
Catelcmi odhaja v pokoj
RIM - Plenum višjega sodnega sveta je včeraj sklenil, da Giulio Catelani, bivši glavni pravdnik pri milanskem prizivnem sodišču, odide v pokoj. Catelani, ki bo 19. t.m. praznoval 70. rojstni dan, je svojčas zaprosil, da na svojem mestu ostane še dve leti, nakar je maja prošnjo umaknil. Na njegov račun sta bili odprti dve preiskavi (ena od teh je morala ugotoviti, če je sodnik izgubil potrebno verodostojnost po nekaterih dogodkih, ki so se nanašali na njegove odnose z milanskimi sodniki »čistih rok«).
V Perugii ogoljufali državo za skoraj 700 milijard lir
PERUGIA - Finančna straža iz Perugie je odkrila velikansko davčno prevaro. Govor je o skoraj 700 milijardah lir, vpletena pa je skupina podjetij na trgovskem področju ter na področju vzreje govedi. Vse imajo sedež v kraju Santa Maria Rosa, v predmestju Perugie. V letu dni trajajoči preiskavi so finančni stražniki ugotovili izredno premeten sistem, ki so se ga osumljenci posluževali: ustanavljali so slamnate družbe, ki pa so delovale le za omejeno obdobje (okrog dve leti), sedeže pa so stalno premeščali v duge dežele (Kampanija, Lacij, Lombardija, Sicilija). Tako so za sabo brisali sledove. Poleg tega so izdajah lažne fakture, torej za operacije, ki jih niso nikoli izvedli. Nadaklje so tudi prijavili izgubo in krajo dokumentov.
||1
j
:
■
Deželne uprave pozivajo k izvajanju federalizma
Dokument je predsedniku izročila predsednica FJK Guerrova
RIM - Predsednica Furlanije-Julijske krajine Alassandra Guerra je sinoči izročila predsedniku republike Oscarju L.Scal-faru dokument, v katerem deželne uprave pozivajo državo, da začne postopno uvajati federalizem. Guerrova je dokument izročila Scalfaru v svojstu predsednice stalne konference deželnih uprav in avtonomnih pokrajin, tozadevni protokol med osrednjo vlado in deželami pa bodo uradno podpisali danes ob navzočnosti predsednice FJK in ministra za dežele Franca Frattinija.
Dokument izhaja iz splošne potrebe po korenitem zasuku v odnosih med centralno oblastjo in krajevnimi upravami, začenši z deželami. Gre za postopno, a učinkovito uvedbo federalizma, po katerem bi dežele prevzele nekatere državne pristojnosti, npr. na področju zdravstva, turizma in kmetijstva. To bi bil prvi korak na poti federalizma, kateremu bi v doglednem času sledili še drugi.
Guerrova je državnemu poglavarju izpostavila potrebo, da bi deželne uprave več pomenile v mednarodnem življenju, še posebno pa v Evropski uniji. S tem v zvezi doku-
Predsednica FJK Alessandra Guerra s predsednikom republike Scalfarom (telefoto AP)
ment omenja neke vrste parlamentarno zbornico deželnih uprav ter tudi potrebo po preustroju ustavnega sodišča, katerega tretjina članov naj bi direktno imenovale prav dežele.
Guerrova je v obrazložitvi dokumenta pojasnila, da besedilo nima pohtičnih ah strankarskih botrov ter pokroviteljev, ampak je sad širokega gibanja, v katerem so zastopane vse politične komponente. Izrazila je upanje, da bodo državna telesa - še posebno pa vlada in parlament - pokazala zanimanje za doku-
ment in za tvorno soočenje o njem.
Da zadeva ne bo čez noč rešena pa je na včerajšnjem posvetu jasno in glasno povedal proračunski minister Rainer Mašera. Minister je sicer pozdravil težnje in zahteve po federalizmu, opozoril pa je dežele, da si bodo morale prej ah slej prevzeti nase tudi del javnega dolga. Vsi zahtevajo več prihodkov iz davčnega priliva, je polemično dejal minister, nihče pa s noče prevzeti bremen o državnem primanjkljaju, ki duši gospodarski in družbeni razvoj v državi.
»RA/ zanemarja deželne sedeže«
RIM - Deželne uprave zahtevajo "federalistično RAI“ in očitajo javni radiotelevizijski ustanovi, da je centralistična in avtoritarna. To je predsednik Toskane Vannino CM ti, v imenu predsednikov dežel, jasno povedal predsednici RAI Lehzii Moratti in direktorju deželni sedežev Piera Vigorehiju. StaMa konferenca predsednikov dežel očita vodstvu RAI, da močno zanemarja krajevno stvarnost in da ne posveča dovolj pozornosti deželnim sedežem.
CMti je zato svojim sogovornikom predlagal federalistično ureditev državne radiotelevizijske družbe, M bi morala obveščanje o deželah in krajevnih upravah poMopravno vključiti v državne radijske in televizijske programe. To vlogo bi morali po mnenju predsednika dežele Toskane razširiti tudi na Televideo.
Voditelji RAI zavračajo tako ostre očitke in poudarjajo veliko pozornost, tako do
krajevne informacije, kot tudi do poslovanja posameznih deželnih sedežev. Priznavajo pa, da RAI nima dovolj denarja za celovito delovanje svojih perifernih sedežev. Vigorelli je s tem v zvezi omenil uspešnost večernih deželnih televizijskih dnevnikov in napovedal nove pobude na področju dežeMega informacijskega sistema, ki naj bi po novem potekal tudi na telemat-skem omrežju Internet.
V razpravi se je oglasil tudi Carlo Sartori, ki pri RAI odgovarja za stike z javnostjo in s krajevnimi upravami. Dejal je, da bo radiotelevizijska ustanova v kratkem močno okrepila servise Televideo v Laciju, Piemontu in Kampaniji, nove servise pa načrtuje tudi v Umbriji in Lombardiji. Predsedniki dežel so vzeh na znanje obljube in obveze voditeljev RAI, povedati pa so tudi, da bodo politično razpoloženje radiotelevizijske hiše ocenjevali po konkretnih dejanjih.
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. oktobra 1995 in zapadlostjo 1. oktobra 2002.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi kupon s 5,50% bruto obrestmi bo izplačan 1. aprila 1996 z izvedenimi davčnimi odbitki. Znesek naslednjih kuponov izplačljiv 1. oktobra in 1. aprila za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 10,35%.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 13, oktobra.
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. oktobrom; ob vplačilu (18. oktobra) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
BENETKE / PROTESTI ZARADI FINANČNEGA ZAKONA
Bogati Venelo v boju proti osrednji vladi
V soboto shod županov iz Veneta (in FJK)
BENETKE - Gre za pravo revolucijo proti osrednji rimski vladi. Tokrat ne gre ne za propagandistične besede kakšne opozicijske stranke. Tokrat so se proti Rimu postavili skoro vsi v bogati deželi Veneto: župani, obrtniki, trgovci, industrijci, sindikalisti. To soboto se bodo sestali v tovarniški hali Petrolchimico v Mar-gheri, v dvorani torej, ki je v skoraj vsem povojnem času bila zbirališče delavcev na protestnih manifestacijah. Zupan Benetk Massimo Caccia-ri se je postavil na čelo protestne akcije županov Veneta in tudi Furlanije-Julijske krajine. »Nov finančni zakon, kakršnega je Dinijeva vlada predstavila v parlamentu pred nekaj tedni, uničuje avtonomijo občin«, trdijo župani. Proti vladnim predlogom, ki jih je parlament že sprejel, so se dvignili mali samostojni podjetniki, predvsem obrtniki in trgovci. Že nekaj mesecev trdijo, da so razni predpisi in zakoni (nekateri teh so še iz časov Berlusconijevega vladanja, drugi pa pripadajo Dinijevi vladi) protiustavni. V akcijo je šlo predvsem združenje obrtnikov v Mestrah, sledila so mu druga strokovna združenja v deželi. Zadevo so poslali v pretres ustavnemu sodišču.
Dotlej je šlo le za protest obrtnikov in trgovcev. Sedaj je protestna akcija dobila večjo razsežnost. Na županstvu v Benetkah so ustanoviti celo štab-m urad, na čelo katerega so postaviti nekdanjega beneškega župana Riga. V soboto bodo v Margheri govoriti žu-
pan mesta Schio Giuseppe Berlato Sella, ki je dal pobudo za to protestno akcijo, beneški župan Massimo Cac-ciari, odgovorni urednik dnevnika 11 Gazzettino Giorgio Lago ter župani glavnih mest posamičnih pokrajin.
Zupani pravijo: »Nočemo biti pod pokroviteljstvom osrednje vlade«. Protestirajo proti zadnjim odločitvam v Rimu, ki so občinam odvzele še nekatere finančne dotacije, istočasno pa občinam nalagajo dodatno davčno obremenitev za občane, še zlasti na področju nepremičnin, ki so v Italiji itak bolj obdavčene kot v katerikoli drugi državi Evropske skupnosti.
»Hočemo, da se v Rimu zavedajo, da smo polnoletni. Vemo, da je varčevanje potrebno, vendar pa naj v Rimu vedo, da mora biti državni denar pra-vtino in pravično porazdeljen v državi«. Tako pravijo župani in to bo brez dvoma zelo prišlo do izraza na protestni manifestaciji v soboto. Tokrat je županom prekipelo. Utegne se zgoditi, da bo prišlo do močnih napadov na dosedanjo enotno državo. Tudi zaradi tega, ker imajo župani tokrat za sabo vse gospodarske strukture. Tudi industrijce, ki so, še zlasti v vedno bolj bogatem Venetu, tisti, ki so dejansko ustvarili nov gospodarski čudež, ki ga v tej deželi lahko potipamo na vsakem koraku.
Protesti prihajajo tudi iz Furlanije -Julijske krajine. Brez dvoma bo veliko županov iz te dežele, še zlasti iz Fru-lamje, šlo v soboto v Marghero.
Marko VValtritsch
jjM / KAKO POLITIČNE SILE KOMENTIRAJO DINIJEVE REFORMNE PREDLOGE
RIM / KER NE REŠUJE PROBLEMOV PRAVICE
V	obeh zavezništvih kritike in pohvale
V	središču razprave tudi poskus obnavljanja centra
Združenje sodnikov napada Mancusa
Kartel napada milansko tožilstvo, ljudje pa zaupajo Francescu Saveriu Borrelliju
Italijanski premier Lamberto Dini je s svojimi reformnimi predlogi razgibal politično razpravo (telefoto AP)
RIM - Reformni predlogi predsednika vlade Lamberta Dinija so moc-rto razgibali politično razpravo, ki pa se je osredotočila, bolj kot na vsebini predlaganih reform, na vprašanju, kdo naj Predlagane reforme uresniči in kdaj naj jih, se Pravi pred volitvami ali P° njih. Sicer pa je Di-nijeva poteza zarezala v vrste obeh zavezništev, Saj so tako na desnici kot v levi sredini ocene posameznih komponent sila različne, če ne celo nasprotne.
V levem centru je bil do Dinijevih predlogov najbolj kritičen vodja »demokratov« Mario Se-8ni, ki je o predlaganih reformah dejal, da gre za »zadeve prve republike«, ler pozval Oljko, naj »dviga lastno zastave, ne Pa tuje«. Segni je opozarjal tudi pred poskusi vračanja k proporčnem sistemu, predvsem pa ga zaskrblja »neocentristič-ni« projekt, ki naj bi ga snovala sam Dini in predsednik republike Scalfa-ro. Ta stališča je Segni strnil v dokument, ki so ga podpisali tudi predstavniki drugih strank le-vosedinskega zavezništva, med njimi beneški župan Massimo Cacciari, več predstavnikov Ljudske stranke in člana vod-
stva DSL Petruccioli in Mancina. Nekatere tiskovne agencije so objavile vest, da je med podpisniki tudi načelnik skupine progresistov v senatu Cesare Salvi, sicer predstavnik Hrasta, ki pa je vest demantiral. Salvi je tudi poudaril, da so pro-gresisti in DSL že v prejšnjih mesecih predstavili zakonski osnutek za reformo volilnega sistema, ki je predvideval enomandatni sistem z dvojnim krogom po francoskem vzorcu, in da torej kritike o vračanju k proporčnemu sistemu ne
morejo leteti nanje.
Dokaj previdno je Di-nijeve predloge komentiral voditelj Oljke Romano Prodi: po eni strani jih je označil kot povsem sprejemljive »iz tehnič-neha vidika«, po drugi strani pa se je vprašal, ali ne pomenijo uvoda v neko novo strategijo, katere cilj naj bi bil oživitev nekdanjega centra. Po njegovem mnenju ni več mogoče obnavljati nekega sredinskega pola, ki naj bi občasno zbiral desnico ali levico, pač pa je možno rojstvo novih sredinskih skupin, s katerimi bi
Oljka lahko sodelovala.
Glede obnove centra je s Prodijem soglašal - pa čeprav iz nasprotnih raz-’ logov - tudi vodja desničarskega zavezništva Silvio Berlusconi, češ da bi to bilo protizgodovin-sko. »Ce se bodo pojavili novi protagonisti na politični s veni, bodo morali izbirati: na eni strani ali na drugi.«
Dinijeve predloge je pozitivno ocenil Krščansko demokratski center, medtem ko glasnik Forza Italia Antonio Tajani ni hotel komentirati vsebine premierovih predlogov, ampak se omejil na ugotovitev, da je za njihovo uresničitev potrebna trdna vlada s trdno večino, ki je pa v sedanjih pogojih ni. Prav zato pri Forza Italia vidijo tudi v Dinijevih izjavah novo potrditev, da je treba čim prej na volitve. V nujnost čimprejšnjih volitev je prepričana tudi SKP.
Pozitivno je Dinijeve predloge komentirala Juž-notirolska ljudska stranka SVP, ki je pohvalila pre-mierov čut odgovornosti in njegova prizadevanja, da bi privedel Italijo do evropskega standarda. Pač pa stranka nemške manjšine nasprotuje predlogu o okrepitvi eno-mandatnega volilnega sistema.
RIM - Ob usodi pravosodnega ministra Filippa Mancusa in o delu nekaterih italijanskih tožilstev (zlasti milanskega) se vse bolj lomijo politična kopja med desnico in levo sredino. Potem ko je pred nekaj dnevi konferenca predsednikov skupin sklenila, da vpiše za prihodnji teden na dnevni red senata vprašanje nezaupnice pravosodnemu ministru, je, Forza Italia včeraj predlagala, da bi problem črtali z dnevnega reda. Toda senatorji so predlog z večino glasov zavrnili. Proti predlogu Forza Italia je glasovala tudi Severna liga, čeprav ni podpisnica predloga o nezaupnici. »Dolžni smo bili vpisati problem na dnevni red, kar pa ne pomeni, da podpiramo nezaupnico,« je povedal predsednik Liginih senatorjev Francesco Tabladini.
Skoraj istočasno je Vsedržavno združenje sodnikov včeraj na novinarski konferenci predstavilo manifest, ki bo razobešen na vseh italijanskih sodiščih in s katerim ostro kritizira ministra Mancusa. Organizacija sodnikov dejansko obtožuje pravosodnega ministra, da sploh prezira vse probleme, s katerimi se mora spoprijemati vsak dan italijansko sodstvo (zato bi bil dolžan skrbeti), in s svojimi inšpekcijami hromi dejavnost tistih tožilstev in sodnih uradov, ki so najbolj angažirani v zaščiti zakonitosti. »Namesto ministra imamo občutek, da pravosodno ministrstvo vodi neke vrste generalni inšpektor,« piše v manifestu, ki obenem podčrtuje, da Mancuso nadzoruje samo dejavnosti tistih sodnikov, ki se izpostavljajo v boju proti korupciji in kriminalu, medtem »ko ni zahteval suspenza za sodnike, ki so bili osumljeni korupcije«.
Skoraj kot neke vrste protiutež so poslanci Kartela svoboščin Gian Piero
Broglia (FI), Vincenzo Fragala (NZ) in Giorgio Stracquadanio (Pravična Italija) naslovili predsedniku republike Oscarju Luigiju Scalfaru poziv naj poseže, ker po njihovem mnenju v Milanu predsednike sodnih senatov izbirajo tako, da to ustreza tožilstvu, medtem ko bi jih morali izbirati z žrebom. Poslanci, ki so se obrnili na Scalfara v njegovem svojstvu predsednika Višjega sodnega sveta, so predsedniku poslali obsežno gradivo, s katerim dokazujejo, da je mogoče povsem obiti naključnost v žrebu sodnikov.
Od odnosih med milanskim državnim tožilstvom in pravosodnim ministrom bo danes govor nas deželnem upravnem sosidšču Lombardije. Milansko tožilstvo se je obrnilo na DUS z zahtevo, naj odredi suspenz inšpekcije, ki je po oceni milanskega tožilstva povsem protipravna. Tožilstvo je svoje stališče včeraj utemeljilo s skoraj 70 strani dolgim dokumentom.
Mancuso pa ne namerava odnehati. Dokaz je nov disciplinski postopek, ki ga je odredil proti tožilcu Fabiu De Pa-squaleju, ki je vodil preiskavo o delovanju Enimonta in v okviru katere si je vzel življenje bivši predsednik kemijskega koncerna Gabriele Cagliari.
Kljub napadom in kritikam pa ljudje še vedno zaupajo milanskim sodnikom in še zlasti šefu tožilstva Francescu Saveriu Borrelliju. Po raziskavi, ki jo je zavodu Directa naročil časopis LTndipendente, 86, 4 odstotka odraslih Italijanov pozna Bor-rellija, 59, 3 odstotka ga ceni in pozitivno ocenjuje njegovo delo. Mancusa pozna 63, 8 odstotka Italijanov, 32 odstotkov pa ceni njegovo delo. Večina anketiranih je tudi kritično ocenila Berlusconijeve in Craxijeve napade na sodnijski tim »čiste roke«.
SPOROČILO INPSA
Upokojenci niso izgubili pravice do poviškov
RIM - Vse kaže, da italijanski upokojenci, ki ni-s° še vložili pritožbe na sodstvo, niso še izgubili Pravice do dodatkov na Pokojnine kot je določilo Ustavno sodišče. Po torko-vi novici, da je večina upokojencev najbrž izgubila pravico do zaostankov, ker ni predložila zahteve do 19. septembra, ie predsednik Inpsa Gian-Ui Billia včeraj sporočil, ua upravičenci niso zapra-vili pravice. Dovolj je, da vložijo prošjo.
O zadevi je pozneje v°dstvo Inpsa objavilo Uradno sporočilo. Po tem sporočilu upravičenci lahko vložijo v vsakem trenutku prošjo, da bi uživah ugodnosti, ki jih predvideva razsodba ustavnega sodišča. Vprašanje Zapadlosti kvečjemu lahko zadeva samo izplačilo zaostankov, ki vsekakor zastari v desetih letih.
Inps poudarja, da edini Problem za udejanje razsodbe ustavnega sodišča Zadeva samo finančno 'Uttje. Skratka Inps sam ne Ve’ kje naj bi dobil sredstva Ur je zato zadolžil vlado, da razreši problem. Tudi minister za delo Tiziano Treu
je dodal, da soglaša s takim tolmačenjem, čeprav so »bremena za zadostitev zahtevam ustavnega sodišča zelo visoka«.
Torkova novica, da bi 700 tisoč upokojencev lahko izgubilo pravico do zaostankov, je izzvala ostre proteste. Sindikati upokojencev so takoj reagirali. Pravni urad sindikata upokojencev CGIL je dejal, da upokojenci ne izgubijo pravice do poviška in do zaostankov, tajnik CISL Sergio D’Antoni pa je dodal, da je največji problem, kako bo vlada našla sredstva, da izplača zaostanke upravičencem.
Kljub vsem tem zagotovilom pa je vodja gibanja za civilne pravice Franco Corbelli preventivno ovadil vlado in Inps sodstvu, da bi ugotovilo morebitne odgovornosti. V tej ovadbi Corbelli tudi zahteva, naj sodstvo prisili vlado in Inps, da podrobno informirata upravičence o postopku, ki je potreben za uveljavitev te pravice. Vlada in skrbstveni zavod bi po njegovem mnenju morala priznati pravico do zaostanka, tudi če upravičenec ni vložil prošnje.
______PRISELJENCI / STOPNJEVANJE NAPETOSTI_
Policija za las preprečila pohod proti Maročanom
Kljub nizkemu odstotku priseljencev nestrpnost narašča
RIM -V primerjavi z ostalimi zahodnoevropskimi državami je odstotek priseljencev v Italiji nizek, toda zaradi neurejenih razmer v državi postaja problem rasne nestrpnosti zelo žgoč. Mimo političnih polemik, o-katerih tisk poroča vsak dan, in o posameznih primerih nestrpnosti, ki so tudi vse bolj pogosti na straneh časopisov, postajajo pogosti tudi pojavi, ki opozarjajo na neko organiziranost in poskus nekaterih krajevnih skupnosti, da bi s silo same in mimo pristojnih teles rešile vprašanje.
Taka sva dogodka so zabeležili v Turinu in pri Rimu, kjer je policija v zadnjem trenutku preprečila kazensko ekspedicijo prq-ti priseljencem. Morda še najbolj zaskrbljujoč je dogodek v Turinu, kjer se je v torek zvečer v četrti Dora (prisotnost priseljencev je precejšnja) na desetine ljudi zbralo na ulici. Oboroženi so bili z gorjačah, drogi in noži in pripravljali so se na kazensko ekspedicijo proti priseljencem. Policija je legitimirala 58 ljudi, med katerimi je bilo sedem mladoletnih, 11 ljudi pa je že imelo opravka s pravico. »Maščevalci« so bili vsi mladi (najstarejši je imel 35 let). Policijo je obvestil nekdo, ki je z okna svojega stanovanja opazil, da se na ulici zbira gruča razjarjenih ljudi.
»Policija je poostrila nadzorst-
vo, vendar je še nezadostno. V četrti ni več mogoče živeti zaradi stalne prisotnosti razpečevalcev mamil in nigerijskih prostitutk. Ulice postajajo nevarne, železniški postaji Dora pa se skoraj ni mogoče več približati,« so povedali udeleženci načrtovane kazenske ekspedicije.
»Gre za absurdno pobudo. Ko bi ne bili posegli, bi lahko res prišlo do kazenske odprave, kar bi samo še dolilo olja na ogenj napetosti,« je menil turinski kvestor Giuseppe Grassi. Priznal pa je, da je vprašanje kriminala žgoče. Na postaji Dora je v zadnjem letu policija aretirala 91 mladoletnih razpečevalcev mamil (vsi so bili Ma^ ročani) in številne odrasle, ki so jih zalagali z drogo.
Zaradi napetosti je turinski kvestor prepovedal demonstracijo proti ilegalnim priseljencem, ki jo je za drevi napovedalo Nacionalno zavezništvo.
V mestecu Mentana pri Rimu pa so se za las izognili pouličnemu spopadu med skupino italijanskih fantov in skupino priseljencev. Kakih 40 fantov od 16. do 18. leta se je zbralo na Trgu Garibaldi, da bi kaznovalo Albanca, ki naj bi enemu od italijanske skupine dan prej grozil z razbito steklenico. Spopad sta preprečila občinska svetovalca, ki sta posegla in z dolgim prepričevanjem pomirila duhove. Za
rešitev problema se je zavzel tudi župan, ki je prisluhnil pritožbam mladih Italijanov.
Znaki vse ostrejše mržnje in nestrpnosti do priseljencev so zaznavni tudi v politični razpravi in predlogih politikov (tudi premier Dini je grozil s takojšnjim izgonom vsem priseljencem, ki kršijo zakon). In vendar statistični podatki kažejo, da je v Italiji le 1, 6 odstotka priseljencev (z ozirom na prebivalstvo) proti 4, 6 odstotka evropskega poprečja. Podatki zadevajo seveda tiste priseljence, ki imajo v skladu s predpisi dovoljenje za bivanje. Pa tudi ilegalnih priseljencev je po študiji, ki so jo predstavili včeraj v Rimu, manj kot mnogi mislijo. Slo naj bi za okoli 300 tisoč oseb (uradnih priseljencev je nekaj več kot milijon). Statistika kaže, da odpade na priseljence četrtina vseh zapornikov, ki so v italijanskih kaznilnicah. Odstotek je nedvomno visok, vendar je tudi posledica dejstva, da priseljenci ne morejo izkoristiti vseh alternativnih ukrepov, ki so nadomestilo za zapor in ki znižujejo pristonost italijanskega prestopništva.
Problem priseljencev nedvomno obstaja. In znakov nestrpnosti ni mogoče prezreti, čeprav je potrebno ukrepanje, ki bo spoštljivo do različnosti in človekovih pravic.
Silvio Berlusconi noče na zaslišanje v Milan
MILAN - Silvio Berlusconi se ne bo odzval pozivu na zaslišanje, ki mu ga je naslovila tožilka Margherita Taddei. Tako so povedali zagovorniki predsednika Forza Italia in dodali, da bo Berlusconi poslal spomenico.
Berlusconi, ki se tudi v preteklosti ni odzval vabilu tožilstva na zaslišanje, je osumljen ponaredbe računovodstva ob nakupu filmskega podjetja Medusa Cinematografica.
Včeraj pa se je pred sodnikom za predhodni postopek Fabiom Paparellom nadaljeval proces zaradi podkupovanja finančnih stražnikov, na katerem je Berlusconi tudi eden od osumljencev. Papa-rella mora odločiti, ali je tožilstvo zbralo dovolj dokazov za formalno obtožbo Berlusconija in njegovih sodelavcev.
GLOSA
V soboto, 14. oktobra bo minilo sto let, kar se je rodil Josip Vidmar. Bil je brez dvoma ena od najbolj bistrih, delno protislovnih osebnosti, kar jih je živelo na Slovenskem v našem stoletju in zato se mi zdi primerno, da o njem nanizam nekaj misli in vtisov. Osebno sem Vidmarja sreCal samo dvakrat ali trikrat: bil je dokaj čokat, nekoliko okrogel mož, z veliko bujno glavo in nenavadno zanimivim, po svoje celo lepim obrazom. Kakor vem iz pripovedovanj, je bil v pogovoru nadvse iskriv in živahen, moram pa priznati, da na žalost iz lastne izkušnje tega ne morem reči. Dalj časa sem bil z njim samo ob postavitvi Nušičeve komedije »Sumljiva oseba«, ki jo je tržaško stalno gledališče v njegovem prevodu pred leti uvrstilo v svoj repertoar. Vidmar je kljub svojim letom prišel na premiero, sedel poleg mene med predstavo, mi rekel nekaj priložnostnih besed, to pa je bilo že vse.
Bolje Vidmarja poznam iz njegovih spisov, iz spominov ljudi, ki so bili z njim v stiku, pa tudi iz njegovih televizijskih nastopov. Moram reči, da me je še najbolj živo prizadela neka debata, ki jo je pred
leti ljubljanska televizija prenašala iz Cankarjevega doma, in na kateri je bil Vidmar protagonist. Ne vem, o čem je pravzaprav tekla beseda, toda v določenem trenutku je stari mož, ob pripovedovanju o svojem kultumo-političnem angažmaju po vojni, v navalu iskrenosti rekel: »Jaz sem bil za oblast pravzaprav samo paradni konj«. Slo je očitno za trpko resnico, ki jo je bil Vidmar zmožen priznati ne samo sebi, temveč vsej slovenski javnosti, kar me je nenavadno vznemirilo, kajti iskreno govoriti o sebi ni nikoli lahko. Da je bil to zares travmatičen trenutek v njegovem žviljenju, mi je pred kratkim potrdila knjiga Franca Šetinca »Zbogom, Jugoslavija«. V njej bivši partijski prvak pripoveduje, kako je po omenjeni televizijski oddaji ugovarjal Vidmarju, češ da ne sme sam sebe podcenjevati. On pa je zunaj na hodniku ves čas ponavljal: »Bil sem, kar sem bil... Bil sem, kar sem bil...«
Da zares ni bil več kot paradni konj, pa je mogoče razbrati iz spominov Milovana Djilasa tam, kjer pripoveduje naslednjo epizodo. Proti koncu poletja 1948, po 5.
Kongresu KPJ, se je jugoslovanska vrhuška s Titom na čelu podala na oddih na Bled. Kar pride iz bližnjega Tržiča, kjer sta bila na počitnicah Vidmar in Krleža, zahteva, naj jima kdo iz politbiroja razjasni situacijo. Tito je z »zaskrbljeno ironijo« rekel Djilasu: »Pojdi in poglej, kaj je - ali se v teh intelektualnih glavah znova kaj ne kuha.« Dji-las je res šel in v izbrani eleganci Vidmarjeve vile preživel v diskusiji cel dan in celo noč. Ko se je vrnil, ga je Tito vprašal: »No, kako je bilo?« »Na kratko sem mu poročal: “Pri njiju ni omahovanj - Stalina sovražita bolj kot mi. Seveda pa so tu kombinacije intelektualcev - kaj bi bilo, če bi bilo...” Tito se je zadovoljen nasmejal, Kardelj pa je menil, da kaj drugaga tudi ni pričakoval.«
Intelektualci, paradni konji, oportunisti. Naš ceh je še kako nagnjen k vsem tem slabostim. Se sreča, da potem od časa do časa napišeš kakšno knjigo kot je »Kulturni problem slovenstva« iz leta 1932. Zlata knjiga, zaradi katere si je Vidmar - kot je nekoč rekel Alojz Rebula, ki se na te stvari spozna -gotovo prislužil nebesa.
PISMI UREDNIŠTVU
GM zavrača očitke
V zvezi s člankoma, ki ju je podpisala g. L. Antoni in sta bila objavljena v PD v petek, 29. septembra (ZSKD bo tudi letos priredila tečaj za zborovodje) in 30. septembra (Ob godbi na pihala tudi šola) in v katerih je omenjena Glasbena matica, bi rad zaradi neresničnih trditev, ki mejijo že na obrekovanje šole, povedal sledeče:
-	ZSKD je že pred leti (prvič 1. 1979) organizbala pe-vovodsko šolo v sodelovanju z GM v Trstu;
-	tudi letos bi do sodelovanja lahko prišlo, ko bi g. L. Antoni kot poverjena organizatorka seminarja s strani ZSKD ne odklonila le tega;
-	kar se tiče odgovornosti
GM zaradi pomanjkanja domačih zborovodij (g. L. Antoni krivi namreč le GM, saj drugih sploh ne imenuje) je dovolj podatek, da od 22 zamejskih zborov, ki delujejo v okviru tržaške ZSKD, jih 15 vodijo zborovodje, ki so tako ali drugače izšli, so delovali ali pa še delujejo v okviru jGM;
- očitku in lekciji, da obstaja na italijanskih konservatorijih zborovski oddelek, ki pa ga GM nima, bi se lahko izognila, saj kot bivša gojenka in sodelavka GM dobro pozna finančno stanje te ustanove. Poleg zborovod-skega oddelka bi verjetno bilo pohebno in dobro, da bi na GM deloval še marsikateri oddelek ali tečaj; ali ne?
V zvezi s člankom godbene šole iz Ricmanj pa:
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
' Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IQ|
-	30. novembra ’94 smo se po dolgih letih »iskanja in nerazumevanja« GM, ZSKD in vse godbeniške šole na Tržaškem dogovarjali o možnostih sodelovanja;
-	2. avgusta letos sem imel pripravljalni sestanek z odgovornimi godbe iz Ricmanj;
-	6. septembra smo se GM, ZSKD, godbe iz Nabrežine, Proseka, iz Trebč (ki se je le nekaj dni kasneje umaknila, zakaj?) in iz Doline dogovorili o nastanku oddelka za pihalne orkestre pri GM. Godba iz Ricmanj žal ni pristopila, češ, da je za letos dogovarjanje steklo prepozno. Kljub temu se je njen dirigent vključil v ti. strokovni odbor in tako aktivno sledi poteku skupne šole. Vsekakor smo se domenili, da bomo že letos skupaj iz-peljeli nekaj nastopov gojencev in izpite ob zaključku Šolskega leta. Zakaj torej g. L. Antoni govori o sodelovanju šele v naslednjih letih? Zakaj opozarja na »grenko noto« - t.j. sodelovanje z GM? Z naše strani je sodelovanje lahko le obojestranska obogatitev v pričakovanju Se tesnejšega sodelovanja.
Cernu torej te nepotrebne polemične note? Vsem nam, ki delujemo na področju mladinske glasbene vzgoje, je, mislim, prvi cilj to, da predstavimo glasbo otroku, da jo otrok vzljubi, da ga ta oplemeniti, da mu nudi tisto duševno hrano, ki je vsakemu človeku še kako potrebna v toku življenja. Zato delajmo skupaj za boljšo prihodnost naših otrok.
Glasbena matica ravnatelj prof. Bogdan Kralj
»V gledališču šene
znajdem več«
Začela se je gledabska sezona in spet sem sla v gledališče polna pričakovanja in hvaležnosti, da ta ustanova deluje. Vesela sem bila, da je med nastopajočimi tudi Sara, saj upam, da si bo utrla pot na oder še Nikla pa Se kdo.
Moje praznično razpoloženje pa se je skalilo že po nekaj minutah bajanja pred-
stave. Vse dogajanje na odru je slonelo na prikazovanju grozot, ki so usmerjale moj pogled z njega. Pretresljiva glasba je prizadeto spremljala dogajanje in opozarjala, da lahko gledalec po svoje podoživlja, kar mu na odru vsiljujejo, bi potem, daleč za vsem, so prišle šele besede. Zdi se, kot da bi z odra prihajale kot nekako nujno zlo, saj ni bilo važno, če jih v parterju sploh lahko sprejemamo in razumemo. Tu pa tam je po zaslugi kakega igralca prišel vendar tekst do nas in nam dal slutiti, kako prebesljivo lep je. A kaj, ko je vse prekrilo nasilje in kri in spet kri.
Ko sem še poučevala v razredu, sem ponavljala, kako tragične so grške bage-dije v svojem bistvu, o grobostih pa nas glasnik vedno le obvešča in nam zato nič manj ne sežejo do srca. Tokrat pa je bilo vse obrnjeno na glavo.
Ajshila nismo ne gledali ne poslušali. Ge bi nam bilo dano, da bi tekst poslušati v koncertni izvedbi ali pa ga enostavno brali, bi si še kako lahko predstavljali bagedijo bratomornih vojn iz sedanjosti in preteklosti. Ta uprizoritev pa me je navdala samo z grozo in z občutkom, kako se gledališče od mene odmika. Pa ne po moji krivdi. Se vedno uživam, ko lahko prisluhnem igralcu, ki mi je drag, Se vedno me očarata beseda in kretnja. Nekaj takih blaženih benutkov, ki so jih igralci vendar ustvariti, je bilo tudi v tej predstavi.
Bila bi krivična, ko ne bi priznala režiserju velikega napora, ki ga je opravil s tem delom. Prav ker so mi živo v spominu njegove dognane režije izza prejšnjih let, sem bila nad to postavitvijo tako neprijetno presenečena. Jaz sem se Ajshila veselila, želela sem ga slišati v Rebulovem prevodu in ga videti na odru.
Seveda upam, da ni predstava naredila na vse gledalce takega vtisa kot name. Dopovedati si moram, da ne smem več v naše gledališče polna naivnega pričakovanja, ampak da se moram sprijazniti z dejstvom, da gre gledališče svojo pot, na kateri se ne znajdem več.
NadaPertot
________OLGA PETELIN____
Je bila to mladost?
Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času
V Trstu, zima 1924 - poletje1926
17.
»Teh težkih pogovorov ne prenesem več... Nehajmo s tem... Kar duši me,« je zdaj zaprosila mati in naju ljubeče pogledala. Potem je pristavila na ogenj lonček s preostalim čajem.
»Prav imaš, mama. Vsaj danes se lahko potrudimo in pustimo te grenke stvari pri miru... ne?!« S kančkom prejšnje vedrine sem jo pogledala in se ji ponudila, da ji pomagam v kuhinji.
Tam sva kmalu našli primeren pogovor, kar bi z Ivo težko speljali. Iva je počakala na večerjo, molče pojedla, potem pa se oprostila in šla v svojo sobo. Slutila sem, kaj ji je obležalo na duši: ponos ji ni dal miru. Z njim v tem podivjanem mestu res ni bilo kaj početi.
Tega dne sem se zaradi neprespane noči prepozno zbudila. V naglici sem se odpravila in zdirjala na cesto. Kot vedno ob takih trenutkih, sem želela predvsem, da si ob svojih problemih na samem uredim misli. Premisliti sem morala, kaj mi prinaša nova zaposlitev. Vsekakor sem ob njej lahko malo bolj vedro gledala v prihodnost. Bolj sem se bližala podjetju, bolj je v meni rasla trdnost in prepričanost, da bom vse morebitne težave premagala.
-	Vse bom zmogla in premagala! - sem si pogumno rekla in še bolj pohitela.
Pred vrati je že čakala debe-luška Meri in prijazno pristopila k meni:
»Lepo pozdravljena, naša prevajalka!« me je prisrčno sprejela in šepetaje pristavila: »Najprej moraš do knjigovodkinje, do gospodične Dory!«
Malce v zadregi sem odšla v pisarno, vljudno pozdravila gospodično Dory in čakala, da mi pove, kako in kaj. V odgovor mi je samo prikimala in s prstom pokazala na revno mizico, ki je stala nasproti njeni.
-	Moje mesto - sem si rekla in sedla na majav stol. Ne za dolgo. Meri me je že klicala, naj se ji pridružim.
Razkazala mi je notranjost stavbe in me povedla tudi v njen delovni kotiček.
»Naš gospodar je rekel, da boš najprej meni v pomoč,« je rekla in se pri tem prijazno smehljala. Potem mi je ponudila stol.
»Najprej mi povej, od kod si!« je živahno vprašala in prisedla.
»Od Sv.Ivana pri Trstu!« sem po šolsko odgovorila.
»Jaz pa od Sv. Jakoba v Trstu,« je še ona povedala o sebi. Zasmejali sva se in objeli. Potem je dodala:
»Kot Slovenki se bova dobro razumeli in si med sabo pomagali.«
Zadovoljno sem prikimala, nakar je Meri postavila predme zvezek, škatlo pisemskih kuvert in mi razložila:
»Iz previdnosti bomo pošiljali ponudbo z novim cenikom naših semen v zaprti kuverti, ker bo letos dvojezična. Tvoja skrb, Marta, bo, da na kuverte izpišeš iz zvezka natančen naslov klienta, seveda v italijanščini. Si razumela?«
»Hvala. Seveda mi je vse jasno.
Takoj se lotim dela,« sem odgovorila in se prijateljsko nasmehnila.
»Dober začetek ti želim,« je pristavila in se vrnila na svoje mesto.
Prisrčen sprejem me je naravnost ganil in z veliko vnemo sem se zagnala v delo. Že sem z naslovi popisala, kolikor lepo sem mogla, kar nekaj kuvert, ko me je knjigovodkinja poklicala k sebi.
»Kaj počneš v magazinu?« je strogo vprašala.
Mirno sem ji razložila, s čim se ukvarjam in ji zagotovila, da bom v teku jutra s tem končala.
Nekoliko je pomolčala, se našo-bila, me nekoliko čudno pogledala, nato pa le na kratko rekla:
»Želim te opozoriti, da moram biti jaz vedno o vsem obveščena. Si razumela?«
Pokimala sem, se priklonila in odšla.
Meri je moj odhod opazila, na hitro je postregla kupca in prihitela k meni.
»Je kaj narobe?« je slabe volje vprašala.
»Slo je le za informacije,« sem se posmejala in jo skušala pomiriti.
»Zvečer te bom malo pospremila. Kako stvar ti moram še zaupati,« je naglo zašepetala in se vrnila k pultu.
Ta pozornost se mi je zdela nekaj izrednega in seveda sem po službi rada sprejela njeno družbo. Prijeli sva se pod roko in se počasi napotili prek mesta, da bi si lahko čim več povedali.
»Zelo sem zadovoljna, da imamo prevajalko, kot si ti. Videla sem, da si vestna, da vsako naročilo rada izvršiš,« me je Meri prijazno hvalila.
»Upam, da se boš v podjetju dobro počutila, tudi sama se bom za to potrudila. Ob svojem delu boš lahko še veliko pridobila. Rada pa bi te opozorila na knjigo-vodkinjo in na njeno vedenje. Ime ji je Dory, je Italijanka in ima višjo izobrazbo. Zato je razvajena, precej domišljava in prepričana, da ima vedno v vsem prav. Ker Slovencev ne mara, je kdaj pa kdaj do nas tudi žaljiva. Pa teh njeni muh, draga Marta, si nikar ne ženi preveč k srcu!«
»Oprosti, Meri, to me sploh ne skrbi. Vedeti moraš, da imam že nekaj takih izkušenj in sem postala zato kar neobčutljiva za vse to,« sem ji odgovorila.
Obstala je in me začudeno pogledala:
»Ne verjamem ti čisto, Marta. Vsak nosi v sebi nekaj ponosa in ta te v določenem trenutku pripravi do tega, da izbruhneš...«
»Pri meni se to ne zgodi. Obvladam se in ponos pravočasno potlačim,« sem ji prepričano povedala in potem menjala pogovor. Tudi druge teme niso bile vesele, pa velike izbire ni bilo: nekaj o težkih razmerah v družini, pa o hudem, neznosnem pritisku na mlade našega rodu.
Preden sva se poslovili, sva si obljubili, da se lahko zaneseva druga na drugo in da se bova trudili za kar najbolj iskrene odnose med nama. Potem sem odhitela v svojo smer.
(Se nadaljuje)
GORICA / S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ
RAZPRAVA NA SKUPŠČINI SLOVENSKE DSL
Protesl zoper sklep slovenske vlade o TKB
»Nesprejemljiv sklep, ki odreka manjšini vlogo subjekta«
»Jasnost je pogoj za novo politiko«
Pred zbližanjem med Slovenci v DSL in SKP? Poziv drugim, naj se vključijo v soočenje
Izvrsni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze je zadnjo sejo večinoma namenil dogajanju v zvezi s slovenskimi bančnimi zavodi, v ospredju Pa so bila Se druga odprta vprašanja, s katerimi se sooča naša skupnost.
V zvezi z odločitvijo slovenske vlade glede vstopa banke LHB v partnerstvo s Tržaško kreditno banko je izvršni odbor SKGZ po daljši in poglobljeni razpravi sprejel staliSCe, ki ga objavljamo Posebej. Razprava je vsekakor odražala hudo ogorčenje nad sklepom slovenske vlade, oziroma nad pogoji, ki so bili postavljeni za vstop slovenskega kapitala v TKB. Soglasna je bila ocena, da gre »za popolnoma nesprejemljivo staliSCe, ki odreka manjšini vlogo subjekta in je ob vsem Se brezpredmetno, ker je slovenska vlada sprejela omenjene sklepe ob izteku dogovorjenega roka, iz Cesar je razumljivo možno sklepati, da z vstopom slovenskega kapitala v TKB ni bilo resnih namenov.«
Posegi elanov vodstva SKGZ so iz različnih vidikov vsi peljali k istemu zaključku, »da je namreč Pri odločanju slovenske vlade imela odločilen vpliv dolgotrajna kampanja, ki se je preko slovenskih medijev in drugih zakulisnih manevrov vodila proti slovenskemu gospodarstvu v zamejstvu. Eno je, da je bilo kaj takega mogoče pričakovati ob desničarskih političnih zasukih s strani Italije, tragičen prizvok pa ima ob tem postopanje iz matice, ki v ključnem trenutku na vladni ravni ni bila sposobna oceniti, kaj je v interesu manjšine in konec koncev tudi v njenem lastnem nacionalnem interesu.«
Izvršni odbor je v razpravi izrekel »ostro obsodbo tudi nad stališči nekaterih manjšinskih kato-jiskih krogov iz vrst SSO in SSk, ki so s spletkami in neodgovornim početjem spodbujali in Se spodbujajo v matici prepričanje, da je sumljivo, škodljivo in krivično vse, kar je bilo v manjšini organiziranega v preteklosti. Ti krogi tudi z javnimi sta-nSCi ter po privoščljivih Člankih Katoliškega glasa hi Novega lista ne priznavajo ničesar, kar ne sodi v njihovo neposredno pokroviteljstvo, ter se po pni strani verbalno zavzemajo za skupne nastope in skupno dobro, njihova dejanja pa nesporno Pričajo o obratnem.«
Izvršni odbor je izrazil prepričanje, »da se je treba znotraj manjšine rešiti dvoumnosti in neproduktivne politike, pri kateri nekateri jasno vidijo le lastno ožjo korist in ničesar drugega. Se več, dejanja nekaterih dokazujejo prej voljo po uničevanju vsega, kar ne sodi pod njihovo neposredno kontrolo.«
Izvršni odbor SKGZ je v nadaljevanju tudi izrazil odobravanje ob sprejetih deželnih ukrepih v korist Furlanov in pri tem podčrtal, da se tako sirše odpirajo vrata tudi za ukrepe v korist slovenske manjšine. Izvršni odbor je tudi podprl delovanje Sindikata slovenske Sole in enotnega Šolskega odbora v smislu razprave, ki je prišla prejšnji teden do izraza na zborovanju slovenskih Solnikov.
Stališče SKGZ
IzvrSni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze je sklepe slovenske vlade o možnosti pristopa LHB v partnerstvo s TKB ocenil kot nepojmljivo in nerazumljivo dejanje, ki predstavlja hud udarec gospodarski trdnosti Slovencev v Italiji ter postavlja pod vprašaj tudi samo vprašanje bodočih odnosov med matico in manjšino.
Sklepi slovenske vlade, ki so bili skupno s staliSCem vladnega urada za informiranje integralno objavljeni v tisku, ne dopuščajo nikakršnih dvomov o tem, da gre za odločitev, ki je bila sprejeta v zadnjem trenutku, potem ko je imela vlada dovolj časa in potrebne dokumentacije, da se odloči za pristop LHB k partnerstvu s TKB in s tem utrdi v osrednjem zamejskem denarnem zavodu večinsko prisotnost slovenskega kapitala.
SKGZ ugotavlja, da so sklepi slovenske vlade in pogoji, ki jih je postavila zamejskim delničarjem v popolnem nasprotju z normalnim bančnim poslovanjem, predvsem pa predstavljajo izraz nezaupanja do ljudi in poslovnih sposobnosti gospodarstva med Slovenci v Italiji.
SKGZ se sprašuje, ali je slovenskim vladnim krogom sploh jasno, kaj pomenijo slovenski denarni zavodi za krepitev gospodarske podlage manjšine, za njeno kulturno, športno in vsakršno aktivnost, in koliko naporov je bilo potrebnih, da je v povojnem času, po vsem uničenju, ki ga je prizadejal fašizem, zopet prišlo do njihove rasti. In vendar so postopki pritiskov na TKB in Kmečko banko v Gorici dovolj sumljivo podobni onim, ki so v dvajsetletju fašistične vladavine na »legalen način« pripeljali do odtujitve tedanjih slovenskih bančnih ustanov.
Izjemno hudo je dejstvo, da je bilo taksno staliSCe slovenske
vlade sprejeto v trenutku, ko je celotna slovenska narodna skupnost v Italiji na vseh področjih, Se zlasti pa na gospodarskem, podvržena dolgotrajnim pritiskom, katerih jasen cilj je zmanjšati njeno odpornost proti asimilacijskim pritiskom, osibiti njeno organiziranost in sposobnosti, da se v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini uveljavi kot aktiven dejavnik stabilnosti, sožitja in uspešen pospeševalec preko-mejnega sodelovanja.
Sklepi slovenske vlade so za delničarje TKB ponižujoči in žaljivi ter kažejo na popolno nerazumevanje vloge slovenske manjšine kot zrelega subjekta. SKGZ nadalje ugotavlja, da je to velik korak nazaj v primerjavi z naCeli, ki so prišla do izraza s strani predstavnikov slovenske vlade in parlamenta na posvetu o manjšini kot subjektu, ki je potekal konec meseca junija letos v slovenskem parlamentu. Težko je ob takem zadržanju opisati razočaranje slovenskih ljudi v Italiji, med katerimi se siri porazen občutek, da jih matična država v ključnih trenutkih pusca na cedilu.
SKGZ ob vsem tem dogajanju ne more mimo ugotovitve, so so taki sklepi rezultat strankarskih pritiskov, obračunavanj in nesprejemljivih kompromisov, ki so žal prevladali nad oceno, kaj je objektivno v slovenskem nacionalnem interesu. Ob tem se postavlja v osredje tudi vprašanje, kakšna so s tališča različnih političnih sil, ki sestavljajo vladno koalicijo, potem ko je vlada sprejela sklepe, ki odstopajo tudi od ustavnih opredeh-tev Slovenije glede manjšinskega vprašanja. SKGZ podčrtuje, da je glede osnovnih vprašanj, ki zadevajo odnos matice do manjšine potrebno razciscenje, kajti usoda manjšine ne more biti prepuščena odločitvam, ki šibijo njeno življenjsko podlago namesto, da bi jo krepile.
TRST - Ponedeljkova skupščina slovenske komponente Demokratične stranke levice je odprla vrsto kočljivih vprašanj našega vsakdana, ki so vsa, z ene ali druge strani, povezana z manjšinsko politično strategijo, ki je ni. Na skupščini je bilo, bolj kot odgovore, slišati vprašanja oziroma dileme, zato na njej ni bilo političnih zaključkov ali sklepov, a le obveza, da bo DSL o vseh teh problemih spodbudila odkrito javno soočenje..
Miloš Budin je, kot smo že poročali, povedal, da se moramo iz dejavnika protesta razviti v dejavnik ustvarjalnosti, obravnaval je italijansko-slovenske odnose in obžaloval, da v Sloveniji trenutno marsikdo izkorišča manjšinsko problematiko v notranjepolitične namene, kar je nedopustno in obsodbe vredno. Sklep slovenske vlade o Tržaški kreditni banki po Budinovem mnenju za slovensko manjšino ni bil pozitiven in tudi ne perspektiven za samo Slovenijo, ker je bil pogojen od političnih in strankarskih interesov v Sloveniji. In to ne glede, kaj si lahko človek misli o upravljanju TKB.
V razpravi, ki je sledila Budinovim besedam, se je prvi oglasil Samo Pahor, ki je očital Slovencem v DSL, da se obnašajo kot gasilci, ker hočejo s svojimi stališči umirjati in pomirjati javnost, ki je naveličana "politike zamujenih priložnosti”. Lucijan Malalan je nato obravnaval vprašanje dvojezičnosti in dvojezičnih cestnih tabel, medtem ko je Drago Gorup povedal, da so tako imenovani navadni ljudje (tisti, ki delajo v društvih in ki spremljajo manjšinska dogajanja) zbegani nad zmedo pri vodenju manjšinske politike.
Anamarija Kalc je opozorila na svoje nespodbudne izkušnje v enotnem šolskem odboru, kjer so si stališča raznih komponent in strank tako daleč in narazen, da je sinteza stališč na koncu skoraj nemogoča. Te zelo velike razlike so očitno na dnevnem redu tudi v skupnem predstavništvu, zato je treba najti izhod iz sedanje slepe ulice. Diskutantka je tudi ocenila kot popolnoma nesprejemljiva stališča Sveta slovenskih organizacij o Primorskem dnevniku in se čudila, kako da ni nihče javno reagiral na nezaslišana stališča, ki jih je o dnevniku na nedavni avdiciji pred komisijo slovenskega parlamenta zagovarjala predsednica SSO Ma-
rija FerletiC.
Ivan Bratina je v odgovor Malalanu povedal, da nam dvojezične table na Tržaškem in v Benečiji ni nihče podaril, saj so sad tudi dolgoletnih prizadevanj KPl včeraj in DSL danes, ki sta vedno in povsod postavljali vprašanje sožitja in manjšinske zaščite. To velja tudi za finansiranje manjšinskih ustanov, za katerega so se od vsega začetka borili parlamentarci KPI. DSL mora danes uveljaviti vlogo subjekta, a tudi avtonomnega političnega dejavnika, tako v odnosu do Rima, kot do Ljubljane. Pozval je slovensko DSL, naj pogumneje in brez oklevanj zagovarja svoja stališča v skupnem predstavništvu, glede TKB pa je Bratina rekel, da je o resničnem položaju lahko zvedel šele iz pisanja oziroma poročanja slovenskih medijev.
Sergij Lipovec ima občutek, da se manjšina ne zaveda krize, v katero je zašla. To je slab znak, kot je tudi zelo slab znak dejstvo, da je sedanje predstavništvo izgubilo politično verodostojnost in legitimnost. Lipovec je prepričan, da imajo Slovenci v DSL in v SKP dovolj politične moči in tudi politične kulture, da skupno premaknejo stvari s sedanje mrtve točke.
Pred posegom Primoža Sancina je Boris Iskra poudaril, da bi morala manjšinska politika temeljiti na jasnosti in na prozornosti. Glede splošne zmede v odnosih med državama pa je rekel, da se bo ta nejasnost najbrž nadaljevala vse dokler ne bo Italija izdelala jasne strategije do Slovenije in do nekdanje SFRJ. A tudi dokler ne bo Slovenija oblikovala svoje politike do zahodnega soseda in tudi do slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Ravel Kodrič je prepričan, da kriza ni vedno odraz slabega in da se torej od nje lahko tudi marsikaj naučimo, le da smo si na jasnem, kaj je staro in kaj je novo. Po njegovem so trenutno v krizi tiste komponente, ki so se v celoti naslanjale na razpad SFRJ in na novo Slovenijo, medtem ko je lažje za Slovence v DSL in SKP, ki nimajo teh problemov. V manjšinski politiki, je podčrtal Kodrič, je opaziti veliko nervozo, ker se nekaterim majejo tla pod nogami, zato morajo Slovenci v DSL paziti, da te sile ne bodo potisnile v prepad celotne manjšine.
S.T.
KOROŠKA / PROSLAVA OBLETNICE PLEBISCITA
Med Slovenci različne ocene
Nezadovoljstvo NSKS in EL, previdno pozitivna ocena ZSO
CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Enotna lista (EL) nista zadovoljni s potekom letošnjih uradnih Praznovanj ob 75. obletnici koroškega plebiscita leta 1920. Obe organizaciji menita, da je uradna koroška politika iz »punktual-ne« udeležbe manjšine (slovenski govornik na uradni deželni Proslavi, posamezni dvojezični napisi v povorki) skušala ustvariti vtis, da je manjšinsko vprašanje na Koroškem rešeno >>v zadovoljstvo vseh«. Drugače ZSO, ki vidi v letošnjem praznovanju le določene pozitivne pri-mike h kulturi sožitja in pozitivnem reševanju še odprtih vprašanj.
Predsednik NSKS Nanti Olip, ki se je sicer udeležil deželne Proslave s slovenskim govornikom Valentinom Inzkom, ne Pa več osrednje proslave na Novem trgu, je letošnje praznovanje v izjavi za tisk označil za MO. oktober olepševanj«, ugotovitev deželnega glavarja Zernat-ta, češ da sožitje med večino in rnanjsino na Koroškem Evropi lahko služi za model, pa odločno zavrnil. Pozitivno je Olip
ocenil, »da letošnje praznovanje 10. oktobra ni več potekalo v protimanjšinskem vzdušju, temveč imelo značaj ljudskega praznika«. Da bi na Koroškem dosegli cilj skupnega praznovanja obeh narodnostnih skupnosti, bodo besedam končno morala slediti dejanja, je poudaril Olip.
Predsednik EL Andrej VVakou-nig se je v bistvu priključil Oli-povi oceni ter konkretno zahteval resna pogajanja ob odprtih vprašanjih, kot so to slovenska glasbena šola, dvojezični otroški vrtci, zastopstvo Slovencev v koroškem deželnem zboru, reforma zakona o narodnih skupnosti ter medijska oskrba manjšine. (Vse te točke je v svojem govoru navedel tudi Inzko - op. ured.).
Bolj pozitivno je praznovanje 75. obletnice ocenil predsednik ZSO Marjan Sturm. V pogovoru za naš list je poudaril, da je praznovanje bilo »majhen korak v pozitivno smer. Vzdušje na-pram manjšini v deželi se je izboljšalo, prav to dejstvo pa da je treba izkoristiti za reševanje brez dvoma še mnogih odprtih vprašanj, je menil predsednik ZSO. (I.L.)
LJUBLJANA / OD DANES DO SOBOTE
Program zborovanja slavistov
LJUBLJANA - Kot smo že včeraj napovedali, bo od danes do sobote v Ljubljani zborovanje slavistov, la bo potekalo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Program zborovanja je sledeć:
Četrtek, 12.10.1995 10.-10.30 Slovesni zaCetek Linhartova dvorana 10.30-13.30 Jubilejne teme ob 60-letnici Slavističnega društva Slovenija Linhartova dvorana Andreja Žele - Pregledno poročilo o delovanju SDS Franc Jakopin - Skrb SDS za znanstvene in strokovne revije
Breda Pogorelec - Prizadevanje SDS za jezikovno načrtovanje in jezikovno kulturo Aleksander Skaza - SDS in slavistika
Zoltan Jan - SDS - med strokovnim in stanovskim združenjem
France Novak - Naloge in možnosti SDS
15.-18. Slovenščina v strokovnem šolstvu Linhartova dvorana Milena Ivšek - Slovenščina v strokovnih srednjih šolah Zoran Božič - Učni načrti in učbeniki v strokovnem srednjem šolstvu - včeraj, danes, jutri
Jana Kvas - Novi učni načrt za triletne šole
Vesna Vlahovič - Komunikacijska kompetenca dijakov v srednjih šolah v slovenski Istri
Monika Kalin Golob - Slovenski knjižni jezik na Fakulteti za družbene vede
Marjeta Humar - Jezikovno znanje in študentje ob delu
19.30	Ivan Cankar, Hlapci; gledališka predstava v SNG Drami
Petek, 13.10.1995
9.-13. Humor in satira Linhartova dvorana Matjaž Kmecl - Humor in slovenska literatura
Silvija Borovnik - Nemščina - igriva izvedenka za metafore v literaturi Draga Jančarja
Miran Štuhec - Kovičeva Pot v Trento od zafrkljivosti do temeljne bivanjske resnice France Žagar - Govor oseb v Deklevo vi knjigi Totalka odš-tekan dan
Marko Terseglav - Humor v slovenskem ljudskem pesništvu
Lidija Kleindinst - Humor v slovstveni folklori
Jože Lipnik - Satira in humor pri pouku slovenščine Miha Mate - Nekatere značilnosti humorja
9.-13. Predstavitve slovenističnih knjig Dvorana E 8-9 15.00-18.00 Okrogle mize Linhartova dvorana - Matura in slovenščina vodi Marija Mercina sodelujejo Zoran Božič, Janez Dular, Boža Krakar Vogel, Majda Potrata in drugi
Dvorana E 8-9 - Učna diferenciacija in nivojski pouk v osnovni šoli
vodi Darinka Rose Leskovec;
sodelujejo Ivanka Bratkovič, Nana Cajhen, Zdenka Hudoklin, Milena Ivanuš Grmek, Sonja Simšič, France Strinčnik in dingi
Dvorana E 7 - Vprašanja lektoriranja
vodi Viktor Majdič sodelujejo Mojca Luštrek, Marko Stabej, Renata Zadravec Pešec in drugi
' 19.30 Matjaž Kmecl: Zmerjanje veljakov; monodrama v izvedbi Toneta Gogale, Linhartova dvorana Cankarjevega doma
Sobota, 14.10.1995
9.-12. ali 9.-14. Tri različice strokovne ekskurzije po Ljubljani (natančna navodila bodo sporočena na začetku zborovanja).
POJASNILO
Dopolnilo stališča o zaščiti manjšin
TRST - Parlamenti Furla-nije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške so na nedavnem tržaškem plenarnem srečanju, kot smo poročali, tudi odobrili posebno politično staliSCe o vlogi in zaščiti narodnih manjšin. Resolucijo je po dogovoru s sogovornikoma predlagala Slovenija, na zasedanju pa jo je utemeljila poslanka Jadranka Sturm Kocjan.
Na predlog slovenskega poslanca Zmaga Jelinčiča so v tem dokumentu pred besedo manjšine dodali termin avtohtone, kar daje odobreni resoluciji tudi jasen politični pečat. Poslanec Jelinčič, ki nas je na to vljudno opozoril, nam je tudi povedal, da je to prvič, da se v tako pomembnem dokumentu dosednjih držav izrecno omenja tu živeče avtohtone manjšinske skupnosti.
Kot znano je bil dokument o manjšinah odobren soglasno. Edine pomisleke šo med razpravo imeli svetovalci Nacionalnega zavezništva iz Fur-lanije-Julijske krajine, ki so se na koncu vzdržali glasovanja.
GOSPODARSTVO / V KRATKEM
NAČRT F1NMARE / V KOMISIJI ZA PREVOZE
Boizo bodo preselili v trgovinsko zbornico
V Borzni palači bo deloval register podjetij
Tržaški Uoyd gre ohraniti
Poziv sindikatov parlamentarcem
Tržaški borzi so dnevi šteti. Ne bodo je ukinili, paC pa premestili iz sedanjih zgodovinskih prostorov v Borzni palači v prostore bližnje palače Tržaške trgovinske zbornice.
O premestitvi je govor že nekaj časa. Borzni operaterji se je ne veselijo, tudi tržaška javnost ji ni kdove kako naklonjena. Trst naj bi se s tem odrekel koščku svoje zgodovine, saj je tržaška naj starejša italijanska borza nasploh, očitajo številni.
Prav te kritike so verjetno prisilile Tržaško trgovinsko zbornico, ki je lastnik Borzne palače, da je izdala tiskovno sporočilo, v katerem s svoje plati osvetljuje celotno zadevo. Takole pravi.
Upravljanje italijanskih borz je bilo do leta 1993 poverjeno trgovinskim zbornicam. Tega leta je stopil v veljavo zakon, ki je prenesel upravljanje borz pod okrilje borznega sveta s sedežem v Milanu. Po novem zakonu morajo trgovinske zbornice nuditi borzam primerne prostore in osebje za reden potek borznih dejavnosti.
Tržaška trgovinska zbornica je takrat podpisala konvencijo z borznim svetom, po kateri mora nuditi borzi prostor za skupnih 60 kvadratnih metrov površine: 30 kv. m. za računalniško opremo in računalniške operacije, preostalih 30 pa za delovanje operaterjev (za tiste dejavnosti, ki še niso informatsko obdelane). Trgovinska zbornica je predala borzi prostore za skupnih 300 kvadratnih metrov površine, za kar prejema letno 15 milijonov lir
Tržaški borzi so dnevi (v Borzni palači) šteti (f. KROMA)
Komisija za prevoze v poslanski zbornici je začela obravnavati načrt ministra Giovannija Cara-valeja, ki predvideva korenit preustroj holdinga Finmare oziroma državnega ladjevja preko njegove delne privatizacije. Poročevalka Biricottijeva (iz vrst Progresistov) je uvodoma opozorila, da namerava sklicati ločene sestanke z vsemi zainteresiranimi subjekti, torej v prvi vrsti z glasniki zavoda IRI in Finmareja, z vodstvom Državnih železnic, s samim Carava-lejem (ki v komisiji menda ni posebno priljubljen), z zasebnimi ladjarji in nazadnje še s sindikalisti. Povedala je tudi, da bi bilo koristno poiskati primerne oblike sodelovanja s privatnim
podjetništvom, vendar upoštevajoč izrazito družbeno vlogo pomorskih storitev ter ekonomičnost javnega upravljanja leteli, hkrati pa predlagala čim širšo raztegnitev delničarske osnove tako, da bi bili pri kapitalu soudeleženi tudi varčevalci, osebje Finmarejevih podjetij, deželne uprave, transportna podjetja, špediterji, ladjarji in turistični delavci.
Načrt o preureditvi Finmareja neposredno zadeva tudi Trst, saj je minister Caravale izrecno napovedal spojitev Tržaškega Lloyda z genovsko plovno družbo Italia, češ, tako se bomo otresli balasta - dolgov in odvečne delovne sile. Ko bi se to res zgodilo, bi krajši konec potegnih pri
najemnine in plačilo stroškov za vzdrževanje in (delno) za osebje.
V začetku oktobra je borzni svet obvestil Tržaško trgovinsko zbornico, da bo treba prvotno pogodbo spremenih. Zaradi skorajšnjega prehoda vseh borznih operacij pod informatsko borza ne bo več potrebovala tako velikih prostorov: zadostovalo bo le 30 kv. m. površine. Temu ustrezno bo treba znižati tudi najemnino.
To še ni vse.
Sredi novembra bo tržaški trgovinski zbornici poverjeno upravljanje in izpopolnjevanje registra podjetij (doslej je imel sedež na sodišču). Zbornica bo torej potrebovala večji prostor za vodenje te dejavnosh. Odločila se je torej za rošado: borzo bo preselila v pritličje poslopja trgovinske zbornice (tu je tudi leta 1775 začela
svoje delovanje)), medtem ko bo register podjetij dobil svoj nov sedež v prostorih dosedanje borze v Borzni palači.
V preteklih dneh je bil govor tudi o ne tako daljni prenovi Borzne palače. Tudi o tem je trgovinska zbornica zapisala svoje. Prenova ni stala več kot milijardo 200 milijonov lir (v podrobnostih: 291 milijonov lir za gradbena dela, 335 milijonov lir za nakup svetlobnega semaforja, kake pol milijarde za opremo in nove naprave). Presehtev borze ne bo okrnila tiste investicije: semafor bodo uporabili za druge potrebe; ko ga bodo sneli, bo prostorna dvorana, v kateri je sedaj delovala borza, lahko zalesketala v vsem svojem neoklasič-nem blesku.
Tako zagotavlja tiskovno sporočilo Tržaške trgovinske zbornice.
r KRIZA / ED1LE ADRIATICA BREZ NAROČIL h
15 gradbincev na cedilu
Sindikat FLC bo pritisnil na javne uprave in ustanove
Sindikat FLC, ki združuje stanovske organizacije gradbincev FILLEA (CGIL), FILCA (CISL) in FENE AL (UIL), je včeraj potrdil, da bo podjetje Edile Adriatica vpisalo v režim mobilnosti 15 uslužbencev, in sicer 5 specializiranih, 5 kvalificiranih in 4 navadne delavce ter čuvaja. Ukrep je delodajalec, ki spada med največje gradbenike na Tržaškem, sprejel sporazumno s sindikalisti, ki so bili očitno prisiljeni podpisati ustrezni dogovor.
Ce je režim mobilnosti kot preddverje brezposelnosti že itak hud ukrep, je za delavce v gradbeni stroki še toliko hujši, ker ti z razliko od delavcev v drugih industrijskih panogah niso deležni državne podpore, ampak prejmejo samo šestmesečno doklado za brezposelnost, in še to
okrnjeno: prve tri mesece v razmerju 80%, druge tri mesece pa v razmerju komaj 30% osebnega dohodka. Potem ostanejo na cesti brez ficka in morajo čakati, da se obzorje na trgu dela razjasni.
Da bi do tega res čimprej prišlo, si sindikat močno prizadeva in bo v ta namen imel vrsto sestankov z javnimi upravami ter ustanovami oziroma s subjekti, ki dajejo v zakup dela, na srečanjih pa naj bi bili tudi predstavniki stanovskega združenja gradbenikov. Sindikalisti bodo sogovornike opozorili, da so bila načrtovana mnoga zasebna in javna dela, ki pa še zmeraj čakajo na rdečo luč, čeprav so številna med njimi tudi že bila finansirana. Ce jih ne bodo takoj sprostili, se bo kriza gradbeništva še zaostrila in z njo problem brezposelnosti, (dg)
nas, kajti jadranska obala Apeninskega polotoka še ni bila nikdar zmagovita nasproti tirenski. Ker pa je v načrtu tudi zapisano, da bo treba obvarovati obe strani, in ker si ni mogoče omisliti prevlade Jadrana nad Tirenskim morjem, potem je samoumevno, da Lloyda in Italije ne gre združih. Ostaneta naj avtonomna, seveda z resanirano bilanco in v novih, zasebnih rokah. Kandidatov za njun nakup je že deset.
V prid ohranitve tržaške družbe govori tudi logika, ki so jo iznesli pri Evropski uniji in pp kateri je treba čimbolj ovrednoh-ti jadransko pot v svet. Seveda le, če jo Italija in Trst želita in hočeta izkoristiti, kajti drugi jo že s pridom uporabljajo, saj pluje na Jadranu vsako leto več ladij pod tujo zastavo in vse manj italijanskih. Tržaški Lloyd pa bo obstal na lastnih nogah edinole s pomočjo dokapitalizacije, točneje s tistimi milijardami, ki jih je EU zamrznila, češ da gre za nezakonito državno podporo, a ki bi morale v resnici omogočiti privatizacijo družbe. To so v spomenici krajevnim parlamentarcem zapisali tudi pokrajinski tajniki sindikatov FILT-CGIL, FIT-CISL in UIL Traspor-ti.
Denarce mora prispevati seveda še deželna uprava.
Za valorizacijo jadranske poti je nujen tudi polet tržaške luke - morda s tvornejšim odnosom Trst-Koper, ki ga je zaželel sam državni sekretar ministrstva za promet RS Marjan Dvornik.
Drago Gašperlin
NOVICE
Zasedanje o civilni zaščiti
Potrebno je, da ne samo vse vlade sveta, temveč tudi vse krajevne uprave izvedejo konkretno preventivno pohtiko pred naravnimi nezgodami, da bi na tak način lahko omejile vse višje stroške, ki jih povzročajo razne naravne ujme. V tem kontekstu je treba še posebej podpirati najšibkejše, a bistvene dejavnike družbe: ženske in otroke. To je glavna ugotovitev z okrogle mize »Zenske in otroci, osrednji elementi za preventivo pred nezgodami«, ki je bila v našem mestu na pobudo Dežele ob mednarodnem dnevu za omejitev naravnih nezgod. Deželna odbornica Viviana Londero je orisala izkušnje naše dežele in delovne skupnosti Alpe Jadran, poleg tega pa izpostavila, da je bistveni element civilne zaščite prav preventiva. Pri okrogli mizi so sodelovali tudi predstavniki civilne zaščite iz Lombardije, s Koroške, iz Slovenije iz madžarske grofije Vas ter general Ilio Innocenzi.
Predstavitev knjige Di scuola si muore
V knjigami Universitas na Drevoredu 20. septembra 16 bodo danes ob 19. uri predstavih knjigo Da-nieleja Bonamoreja Di scuola si muore. O knjigi, ki je izzvala v italijanski javnosti že veliko pozornost, bosta spregovorila Sergio Molesi in Matteo Moder.
ŠOLSTVO / PO SINDIKALNIH ZBOROVANJIH
MILJE / CANT1ERI TRIESTE
SSS: enoten nastop in posvet o šolstvu
Sindikat slovenske šole je izdal po petkovem sindikalnem zborovanju tiskovno sporočilo, v katerem ocenjuje skupščino šolnikov.
Srečanjema, dopoldanskemu in popoldanskemu, je prisostvovalo veliko šolnikov, udeležili pa so se ju tudi člani šolskega odbora v izraz solidarnosti slovenski šoli, ki doživlja vsak dan drobne a boleče udarce. Živahna diskusija, ki se je razvila, je pokazala, da šolniki pozorno spremljajo razvijanje dogodkov,in se zavedajo, da je soočanje o problematiki slovenske šole nadvse nujno. Šolski delavci so še posebej poudarili potrebo po enotnem nastopanju v prid slovenske šole. Zamisel, ki se je pojavila že pred časom v odboru SSS, da bi organizirali
posvet o stanju in potrebah slovenskega šolstva, je bila v petek samo še dodatno poudarjena.
Ob koncu je vodstvo sindikata zapisalo, da bi bila na takih srečanjih potrebna tudi udeležba
staršev otrok, ki so kot uporabniki v prvi vrsti prizadeti zaradi stanja, v katerm delujejo naše šole, kot so tudi zelo lepo poudarili ravnatelji, ki so bili prisotni na sindikalnem zborovanju.
O manjšini po
m	M " M M	" m mm
koprski televiziji
Položaj, zahteve in ca SSO Marija Ferle-perspektive slovenske tič, predstavnik slo-manjšine v Italiji bo venske komponente tema današnje televi- DSL Ravel Kodrič, zijske oddaje »Meri- predstavnik slovenske diani«, ki je na spore- komponente SKP Ser-du vsak četrtek ob 21. gij Lipovec ter pred-uri po koprski televi- stavnik SKGZ Dušan ziji in ki jo vodi novi- Udovič, nar Maurizio Bekar. Razprava se bo do-Gostje oddaje z našlo- taknila tudi manj-vom »Slovenci v Ita- šinskega vprašanja z liji danes« bodo de- vidika odnosov in po-zelni tajnik SSk Mar- gajanj med Italijo in tin Brecelj, predsedni- Slovenijo.
Milo podpri delavski boj
Na miljskem županstvu je bil včeraj sestanek v zvezi z usodo krajevne ladjedelnice Cantieri Trieste. Udeležili so se ga župan Sergio Milo in odbornik Omero Leiter ter predstavnik stanovske organizacije kovinarjev FIOM-CGIL Antonio Saulle in sindikalni delegat Diego Rossetti.
Glasnika ladjedel-ničarjev sta občinskima možema orisala dramatično stanje v obratu, ki miruje že od julija in katerega delavci dobrih petnajst stavkajo, ker so še zmerom brez plače. Poleg tega sta ostro ožigosala ravnanje upravitelja Alfreda Sangiorgia, ker ni izpolnil obljube, da bo nemudoma predstavil industrijski načrt za resanacijo obrata; načrt, ki bi ga morali predložiti deželnemu kriznemu štabu, je oblju-
bil pred več kot mesecem dni, in sicer med sestankom na sedežu Združenja tržaških industrij' cev, na katerem so sodelovali tudi deželni odbornik za industrijo Gian-franco Moretton in zastopniki družbe Tirrenica, ki je lastnica ladjedelnice.
Delavci pozivajo zdaj župana, naj jim javno izkaže solidarnost. Kako-’’ S tem, da jih pokliče na srečanje z načelniki vseh političnih skupin v občinskem svetu. To pa še ni dovolj: če ne b° prišlo v nekaj prihodnjih tednih do bistvenega zasuka na bolje, bodo ladje-delničarji ostro - čeravno zakonito - nastopili.
Zupan Milo je soglašal s Saullejem in Rosset-tijem, da je treba' ohraniti in še okrepiti ladjedelnico, ki je strateškega pomena za Milje.
V AVDITORIJU MUZEJA REVOLTELLA
SSG / VČERAJ
NOVICE
0 slovenskem značaju z očmi zgodovinarjev
Besedo so tokrat imeli Prunk, Pirjevec in Parovel
Pozitivno
srečanje
s
sindikati
Knjigi dveh imenitnih slovenskih zgodovinarjev, kot sta Janko Prunk in Jože Pirjevec, sta bili Čudovita priložnost za sinočnje srečanje v dvorani muzeja Revoltella. Slo je za drugi večer iz niza, ki ga v sodelovanju s tržaškim odborom za kulturo in z naslovom Trikrat v sredo o slovenski izvirnosti prireja Skupina 85. Po slovenski Poeziji, ki je prejšnjo sredo s Cirilom Zlobcem otvorila posrečeni niz, je oila tokrat na vrsti zgodovina.
O zgodovini Slovenije °z. slovenskega naroda sta spregovorila omenjena gosta veCera, z lastnimi mislimi pa je posege v polni dvorani povezoval Paolo G. Parovel. Uvodni poseg je podal dr. Janko Prunk, avtor Pred nedavnim izdane Kratke zgodovine Slovencev, ki je zaenkrat v obliki nekakšnega zgodovinskega priročnika izšla v angleškem izvirniku in italijanskem prevodu, za katerega je poskrbela De-vana Jovan. O slovenskem značaju - ta je namreč bil naslov sinočnjega srečanja - je slovenski zgodovinar spregovoril v bežnih, a izčrpnih slikah, ki so ustvarile celoto prehojene razvojne Poti od slovanskega in nato slovenskega ljudstva vse do višje stopnje slovenskega naroda. Poglavitni namen knjige je prav v tem, da zapolni Vrzel poznavanja tega za današnjo Evropo morda novega naroda, ki se je v Širšem prostoru z dostojanstveno zrelostjo začel uveljavljati že v času razsvetljenstva, z za-
Z včerajšnjega srečanja o slovenski zgodovini v Revoltelli (foto KROMA)
Včeraj se je delegacija upravnega sveta SSG srečala s predstavniki pokrapnskega tajništva sindikata CĆ3L in vodstva FUJS GOL in sindikalnimi zastopniki uslužbencev SSG. Glavni namen srečanja je bila ponovna vzpostavitev odnosov, na osnovi katerih bi se lahko skupaj in uspešno potegovali za uresnidtev skupnih ciljev. Tako bi bili končno premoščeni nesporazumi, ki so privedli do stavke tehničnega osebja na petkovi premieri in sobotni ponovitvi Na včerajšnjem srečanju so se dogovorili za protokol sindikalnih odnosov in da bodo uvedb prakso tehnično-oiga-nizarijskih srečanj, na katerih se bodo dogovarjak o sprotnih konkretnih problemih. Prvo srečanje bo proti koncu meseca. Do izraza je prišla obojestranska želja po tvornem sodelovanju
SREČANJE / NA OBČINI
Vloga in mesto tržaškega sejma v novem tisočletju
vestnejšimi zahtevami po samostojnosti pod okriljem avstro-ogrskega cesarstva pa sredi prejšnjega stoletja. Program Zedinjene Slovenije pomeni prodor modernega pojma slovenske državne enote ne le v samem narodnem prostoru, temveč tudi med ostalimi narodi evropske stvarnosti.
Zanimiv je bil poseg prof. Pirjevca, čigar slovenska inačica Vidovega dne je prav včeraj zagledala luč sveta: zgodovino matičnega naroda je namreč podal skozi zgovorno analizo slovenskega političnega gibanja, ki se je vseskozi razvijalo v dvojni prisotnosti »katoliškega« in »protestantskega« značaja. Primorski prostor je sicer doživel sodobno zgodovino v drugačnih razsežnostih, za osrčje Slovenije pa je značilna stalna prisotno-
st po eni strani prevladujoči sili naklonjene struje, po drugi pa kritičnega duha, včasih tudi znotraj sorodnega političnega gledanja. To zoperstavljanje, stopnjevano od šestdesetih vse do izrazitih osemdesetih let, je dejansko privedlo do izrednega pojava samostojne slovenske države.
Prav gotovo je poznavanje zgodovine sosednjega naroda bistveno zasnovanje kateregakoli odnosa med obema, kot je ob uvodu v razpravo poudaril Parovel. V tem smislu je bilo sinočnje srečanje v Revoltelli le korak naprej.
Tridelni niz se bo zaključil prihodnjo sredo, ko bo ponovno na vrsti umetniška beseda: Tokrat poezija velikega Prešerna v luči novih prevodov.
Damiana Ota
Kakšno vlogo naj odigra Tržaški sejem v prihodnjem stoletju? O tem so razpravljali pred dnevi na srečanju na tržaški občini. Poleg predsednika sejemske ustanove Savina in župana Illyja so se ga udeležili še podpredsednik sejemske ustanove Ret, predsednik Tržaške trgovinske zbornice Donaggio, predsednik Pristaniške ustanove Lacalamita in predstavnika deželne in pokrajinske uprave Richet-ti oziroma Volpe.
Savino je opozoril na velike spremembe na mednarodnem področju, ki se odsevajo tudi na gospodar-
sko področje in - posledično - na sejemske ustanove. V tem pogledu je treba zato podrobno preštudirati, kakšna prihodnost čaka sejemsko ustanovo. Določiti je treba njeno vlogo in mesto v okviru deželnega gospodarstva.
Govor je bil tudi o sejemskih prostorih na Montebellu. Udeleženci srečanja so ugotoviti, da so prostori neprimerni. Zato bo treba kar kmalu poiskati drug sedež. O tem bodo pripravili študijo, novi sejemski prostori pa bodo glavna točka na prihodnjem tovrstnem srečanju.
Danes v Revoltelli o protinacistični opoziciji v Nemčiji
Nadaljuje se ciklus konferenc o »Osvobojeni Evropi«, ki jih prireja Tržaška občina v sodelovanju z Deželnim institutom za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji Julijski krajini ob 50. obletnici osvoboditve. V avditoriju muzeja Revoltella (v Ul. Diaz 27) bo danes ob 17.30 predaval docent sodobne zgodovine na florentinski univerzi prof. Enzo Collotti; predaval bo o proti-nacistiCni opoziciji v Nemčiji, predavanju pa bo sledila razprava.
Seminar TZ o ustanovitvi novih podjetij
Večkrat se zgodi, da je propad novih podjetij strogo odvisen od pomanjkljivega, ali premalo poglobljenega pripravljalnega dela; to delo mora sloneti predvsem na nacrtu o uresničljivosti novega podjetja, bodoči podjetniki pa morajo tudi izdelati okvirni načrt, na osnovi katerega bodo nato podjetje vodili. Trgovinska zbornica zato prireja 30. t.m. enodnevni seminar, ki bo namenjen vsem tem vprašanjem. Interesenti naj se za vse informacije obrnejo na Posebno podjetje Aries (na dr. Auletto, tel. 362070, ali 6701281).
Prošnje za božični sejem vložiti do sobote
Tržaška občina sporoča, da je treba prošnje za sodelovanje na božičnem sejmu (od 13. do 24. decembra) vložiti do sobote 14. t.m.; vložiti jih je treba v uradu generalnega protokola.
Obrazci za ugovore
Z današnjim dnem so na sedežu rajonskega sveta za Novo mesto, Novo mitnico, Sv. Vid in Staro mesto v Ul. Locchi 23 interesentom na razpolago obrazci za vložitev ugovorov k varianti občinskega urbanističnega načrta.
Podjetniki in sindikati na srečanju s službo medicine dela
Služba medicine dela pri tržaškem zdravstvenem podjetju prireja danes ob 11. uri na sedežu na Trgu Canestrini 2 (v komprenzo-riju Sv. Ivana) srečanje s podjetniškimi in sindikalnimi združenji in kategorijami; na njem bo predstavila program za usposabljanje delodajalcev in odgovornih za preventivo.
Nova delovna mesta
V pokrajinskem uradu za delo v Ul. F. Seve-ro 46 sprejemajo vsak dan od 8.30 do 12. ure prijave (na obrazcu C/l) za naslednja razpoložljiva delovna mesta: za 3 mesta uslužbenca pogrebnega podjetja za dobo 90 dni; za 2 mesti delavca-vrtnarja za dobo 90 dni ter za 2 mesti delavca-vrtnarja za dobo 60 dni.
ZDRAVIL SE BO 40 DNI
PO DOLGI IN ZAMUDNI PREISKAVI
Zapustil je bolnišnico na Katinari in končal pod avto
V Ul. Revoltella se je včeraj v jutranjih urah pri U prometna nesreča, pri kateri se je še kar hudo pc doval 54-letni Claudio Bettini, doma iz Ul. del Pra Moški je končal pod avtomobil alfa romeo, ki ; upravljal Riccardo Varisco iz Ul. Foscolo 16. Beti s° najprej odpeljali v glavno bolnišnico, kjer s sprejeli na ortopedskem oddelku, zatem pa so ga jnestili na Katinaro, kjer se bo zdravil 40 dni. Kaži 1® za nesrečnega pešca skrbel center za umsko zdr ,u je v bolnišnici na Katinari, od koder pa se je dalji).
Prijeli mlada požigalca
Z ognjem sto poškodovala ali uničila številne avtomobile in druga vozila
Pobcija je identificirala domnevna požigalca številnih avtomobilov, motornih koles, zabojnikov za smeti in drugega, kar je zadnje čase v nočnih urah gorelo po mestnih ulicah in v predmestju. Enemu je ime Ennio Bizjak iz Ul. Oberdorf 6 na območju Rojana, drugi pa je Francesco Toma iz Ul. Rapicio 6, blizu Drevoreda XX. septembra. Po mnenju preiskovalcev naj ne bi šlo za prava piromana, ki bolezensko uživata ob podtikanju ognja: iz njunih pripovedi naj bi prišli do zaključka, da sta dva nezrela in brezvestna fanta (prvi je star devetnajst let, drugi je leto dni mlajši), ki naj bi se zabavala s tem, da sta pač zažgala vse, kar jima je prišlo pod roke ali sta našla na svoji poti, ne da bi se preveč zavedala posledic
svojega početja.
Kaže, da sta že pred časom večkrat rada kaj zažgala, bilo jima je v zabavo, nekakšno igro. Od konca junija pa sta se intenzivno posvetila tej svoji »igri«, ki je marsikoga drago stala, saj škoda sega v desetine milijonov. Samo v noči na 12. september je na primer na območju Skednja, Ko-lonkovca, Montebella zgorelo kar devet avtomobilov, nekaj dni kasneje je bila poškodovana platnena streha picerije »Al ba-rattolo« na Trgu sv. Antona, plameni so izbruhnili na nekem gradbišču na Trgu Oberdan. Prav po slednjem primeru so karabinjerji po zamudni preiskavi prišli na sled Bizjaku in Tombi ter ju prijavili sodnim oblastem. Fanta pa sta ostala na prostosti.
Ennio Bizjak
Požigov pa ni hotelo biti konec.V začetku oktobra so gasilce poklicali v Ul. Udine: v sredo, 4. t.m., sta gorela fiat uno in neki fiat 500, v noči na 7. oktober pa je patrulja letečega oddelka zasačila Bizjaka, ki je podtaknil ogenj na platneno streho
Francesco Toma
avtomobila »volksvvagen cabrio«, kamor je polagal papirnate robčke in jih zažigal. Priznal je svoje početje, nakar so ga izpustili. Zadnja velika poži-galna akcija je potekala v noči na torek, ko je ogenj zajel kar sedem avtomobilov, parkiranih na po-
dročju Miramarskega drevoreda in Ul. Tor San Piero. Policija se je odločila, da obišCe in preišče Bizjakovo in Tomovo stanovanje, ustrezno dovoljenje je dal namestnik državnega pravdnika Nicoli. V stanovanju so našli nekaj materiala, ki je koristen za preiskavo, zato so mladeniča odpeljali na kvesturo, kjer je priznal krivdo za zadnji požig kot tudi za prejšnje, začenši z junijem. Pri tem je omenil, da ni bil sam, pomagal mu je Francesco Toma.
Glede na razmere in ker so pri Bizjaku zaznali nekakšne maniakalne aspekte, so ga izročili osebju centra za mentalno zdravje v Barkovljah. Na vrsto je zatem prišel Toma, ki so ga zaslišali včeraj.
RICMANJE IN LOG
IZLET DIJAŠKEGA DOMA
Pretres vaških vprašanj z občinskimi upravitelji
Srečanje je potekalo v dvorani ricmanjske Babne hiše
»Obiskali smo beneške vrstnike««
Dopis ene od mladih udeleženk
V Ricmanjih in Logu je med najbolj živo prisotnimi problemi vprašanje še nedokončanega omrežja meta-nizacije. Ob tem se seveda pojavljajo še »običajne« težave, kot so pomanjkljiva javna razsvetljava, dotrajano greznično omrežje, nerodni avtobusni umiki. Z razliko od prejšnjih dveh pa je bilo predsinočnje javno srečanje v dvorani Babne hiše za občinske upravitelje zaznavno živahnejše.
Uvodni pozdrav je podal dolinski župan Boris Pangerc, ki je predstavil svoje sodelavce in prisotne povabil k besedi. Na številna vprašanja vaščanov Ric-manj in Loga pa so poleg župana odgovarjali še podžupan in odbornik za kulturo, šport in šolstvo Al-do Stefančič, odbornik za osebje Darij Brajnik in odbornik za javna dela Milan Lovriha.
Kot prvo in verjetno najbolj občuteno je prišlo do izraza vprašanje metanovoda, ki ga v Ricmanjih in Logu trenutno uresničujejo. Dela so se namreč začela pri Domju, takoj zatem pa je bilo na vrsti postavljanje glavne cevi do Ricmanj. Se prejšnja občinska uprava je prebivalce povabila k postavitvi potrebnih priključkov, poverjeno podjetje pa je po mnenju Ricmanj cev in Ložanov opravila delo v zdaleC predolgem roku. Metan je pred kratkim sicer »prišel« v vas, kdor pa se je tedaj odločil za priključek, se je pritoževal predvsem nad previsokimi stroški, ki jih podjetje ACEGA zaračuna za postavitev povezave od glavne cevi do posameznih hiš. Baje je strošek skoraj trikrat večji od tistega, ki ga za isto delo imajo občani sosednjih Milj. Ugotovitev
je očitno razburila marsikoga: še posebej ostre kritike so šle na račun »normalnega« odnosa podjetja, ki ni oddalo del v obljubljenem poldrugem mesecu dni in je seveda z večkratnim kopanjem ceste povzročilo vasi precej nelagodnosti.
Na izpostavljeni problem je odgovoril pristojni odbornik Lovriha, ki je skušal pomiriti duhove z obljubo, da bodo vse pritožbe iznesene na današnjem srečanju med občinskimi upravitelji in vodstvom podjetja ACEGA. Tem dolgim delovnim rokom pa je botrovala tudi postavitev potrebne naprave za uravnovešanje pritiska na vsem metanskem omrežju. Glede stroškov pa je v primerjavo dal podatek prav tako iz sosednje milj-ske občine, kjer pa občani plačajo veliko dražje priključke na vodovodno omrežje.
Drugi večji sklop vprašanj zadeva javne prevoze oz. slabe avtobusne povezave med Ricmanji in mestom. Vaščani so se pritoževali nad umiki, Id ne odgovarjajo potrebam, še bolj pa
nad dejstvom, da so po njihovem mnenju Ricmanje velikokrat »odrezane« od sveta. Predlagali so podaljšek proge, ki iz Milj pelje do Katinare, da bi na ta način omogočih zbližanje z mestnim okoljem. Posebej pa so občinski upravi postavili zahtevo, da usposobi poljsko pot, ki je pred gradnjo hitre ceste povezovala vas s sosednjim Naseljem sv. Sergija.
Veliko negodovanja vzbuja tudi hitra cesta: moti predvsem hrup, Id ga povzroča težki promet. Zlasti v toplejših mesecih je treba zapirati okna, da se vsaj delno izogneš zvočnemu onesnaževanju. Ricmanjci in Ložani zato zahtevajo postavitev posebnih pregrad.
Veliko pripomb je prišlo na račun splošnih javnih del, ki bi jim morala občinska uprava bolje slediti. Odprti odtočni kanati grezničnega omrežja, ponekod nezavarovane poljske poti, nezadostna vodna oskrba na pokopališču, prekipavanje obcestnih greznic med deževji: vse to bi zahtevalo »resnejši« pristop občinskih
mož. Nekatera že opravljena dela so sicer vnesla neugodnejše posledice: tako je bilo na primer s pokritjem dveh »šturkov«, kot v Ricmanjih pravijo vodnim izvirom, ki sta naravno oskrbovala z zdravo vodo ne le vas, temveč tudi spodnje njive. Na predsinočnjem srečanju je prišlo tudi do zanimivega predloga, da bi pristojni tehnični urad po nalogu občinske uprave in v sodelovanju z vaščani poskrbel za nekakšen popis vseh del, la nujno potrebujejo rešitev. V kratkem pa bo uprava vzela v pretres predlog o zaprtju poljskih poti prometu.
Torkov javni sestanek v Ricmanjih je bil že tretji po vrsti v dobi nove uprave v Dolini. Tudi ta občina, zgodovinsko slovenskega izvora, Čedalje resneje doživlja priseljevanje prebivalcev italijanske narodnosti: žal postaja to že otipljivo vprašanje tudi javnih sestankov kot je bil predsinoCnji, ko je razprava zaradi prisotnosti nekaterih italijansko govorečih potekala pretežno v »večinskem« jeziku.
Damiana Ota
Z veseljem objavljamo spis, ki so nam ga poslali iz Dijaškega doma Srečka Kosovela: »V petek so imeli profesorji seminar na Proseku, zato učenci nižje srednje šole nismo imeti pouka.
Naša vzgojiteljica Marija je predlagala, da bi šli na izlet v Benečijo, da bi tudi naši sošolci spoznali kraje, od koder prihajamo Liviana, Patrik, Michele in jaz.
Zmenili smo se s starši in z ravnateljem Dijaškega doma, da bomo šli na izlet v Benečijo.
Odpotovali smo s kombijem že ob 8. uri. Po avtocesti smo prispeli do južnega dela Vidma, kjer smo zavili z avtoceste proti Tabeljski cesti in Centi. Tam smo se ustavili in pomalicali. Nadaljevali smo pot do vasi Cor-nappo. Tam nas je Čakala Michelejeva mama in nam postregla s torto. Sli smo si ogledat cerkvico v Viškorši (Monteaperta), ki je stara približno 800 let in je vsa poslikana s freskami. Od tu smo dospeli v Speter in si ogledali dvojezično šolo. Kakšno doživetje! Srečali smo se z nekdanjimi sošolci in učitelji. Gospa ravnateljica je vrnila Patricku petarde, ki jih je pozabil v šoti. Od tu smo šli v Livianino in Pa-trickovo vas: Topolove. Vas je zanimiva. Stisnjena je v steni s pogledom na vso dolino. Livianin dedek nam je povedal, da je bila vas Topolove v njegovi mladosti fara, imeli so šolo, karabinjerje, trgovino. Stela je 600 ljudi. Danes jih je samo 13, življenje je bilo trdo. Vse so morati znositi
Na obisku pri Levanovih
v koših, od sena do drv itd. Ker ni bilo zaslužka, so odhajali v Francijo, Belgijo.
Ogledali smo si še pokopališče, "britof” kot pravijo v Benečiji, kjer so nagrobni spomeniki s slovenskimi imeni in posvetili.
Nona nam je postregla z ogromno pizzo in na-
zadnje smo se še posladkali s torto. Ko smo pokosili, smo začeli tekati in se loviti po vasi. Približno ob 15. uri smo se poslovili in napotili proti Trstu. Med potjo smo se ustavili, da smo kupili sladoled in znamenito "gubano”. Zvečer smo bili utrujeni, a zadovoljni«-Erika Floreancig
GLASBA / V SOBOTO OB 21. URI
JUTRI V MIELI / THE BILLY TIPTON MEMORIAL SAKSOPHONE GUARTEL
Izraelski pevski zbor v Mieli
Zbor goji predvsem domačo tradicionalno folklorno glasbo
V gledališču Miela bo v soboto ob 21. uri nastopil pevski zbor »The Kefar Sirkin Choir«, ki prihaja iz Kefar Sirki-na, to je iz izraelske vasi v bližini Tel Aviva; vas. je bila zgrajena leta 1936 in nosi ime po Nahmanu Sirkinu, velikem sionističnem liderju iz Rusije. Pevski zbor je bil ustanovljen leta 1980. Zbrala se je skupina krajevnih pevcev, ki so izvajali predvsem pesmi tradicionalne izraelske folklore. Tekom časa pa se je zbor razvil in razširil
svoj repertoar, v katerega je vključil tudi klasično glasbo.
Zbor 'sestavljajo tudi pevci iz drugih izraelskih krajev, predvsem pa iz vasi Petach-Tikva, ki je sploh najstarejša v Izraelu; med 40 pevci zbora so poklicni pevci, pa tudi kmetje in učitelji, vse pa združuje velika skrb za ovrednotenje lastnega glasbenega zaklada. Zbor vodi zborovodja Z vi Kami-ner, ob klavirju pa ga spremlja Rina Lev-Ami.
Sodobna glasba po žensko
Jutri zvečer se v gledališču Miela začenja letošnje glasbeno potovanje »na splavih« po vodah alternativne ati vsaj nekonvencionalne sodobne glasbe. Prve bodo na letošnji splav stopile članice ameriškega The Billy Tipton Memorial Saxophone Quarteta (na sliki). Petčlanska skupina, ob štirih saksofonistkah nastopa še bobnarka, prihaja iz mitičnega glasbenega mesta Seattle, v katerem se je rodilo veliko novega na področju sodobnega glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja.
Ženski ansambel - poimenoval se je po veliki ameriški saksofonistki, ki pa je skoraj pol stoletja -nastopala pod moškim imenom in v moških oblekah - veliko igra po jazz festivalih, ker ga nekako uvrščajo v to zvrst. Vendar pa saksofoni-stke Amy Denio, Maya Johnson, Jessica Lurie in Barbara J. Marino in bob-
narka Pam Barger izvajajo	punk in celo klezmer.	drugimi sestavi, tako na
glasbo, ki jo same pišejo	Skupina je nastopila na	nastopih kot pri snemanju
ali vsaj prirejajo. V tem so	celi vrsti pomembnejših	plošč in videov. Doslej je
zelo blizu jazz interpreta-	evropskih festivalov (na	ameriška ženska skupina
ciji in pojmovanju glasbe.	North Sea Jazz Festivalu	posnela dve samostojni
Vsekakor pa v njihov pro-	na Holandskem, na fran-	cd-plošči Saxhouse in
gram sodijo skladbe naj-	coskem MIMI Festival, na	Make It Funky God. Ju-
razlicnejših zvrsti, kot so	avstrijskem Horfest in	trišnji koncert se bo začel
jump grove, hip hop,	drugih), veliko sodeluje z	ob 21. uri.
Štiri saksofonistke in bobnarka iz ZDA, ki bodo nastopile jutri v gledališču Miela
DANES NA ERSI
Srečanje o rastlinstvu
Danes, 12. t.m. ob 17. uri, bo na sedežu ERSA na Proseku srečanje o koristnosti avtohtonih divjih rastlin. Srečanje je sklical ravnatelj pokrajinskega kmetijskega nadzorništva dr. De-genhardt zato, da bi skupaj s Čebelarji in delavci v agroturizmu preverili možnost
gojenja avtohtonih spontanih cvetočih zeliSC S posebnim ozirom na »materino dušico« (Satuerja Li-burnica), ki je na Krasu zelo razširjena. Gre za nizko rastočo rastlino z drobnimi cvetovi roza barve, ki so koristni za čebelarstvo kot tudi za razne namene v kmečkem turizmu.
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
12.	oktobra 1995
MAKSIMILIJAN
Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 17.26 - Dolžina dneva 11.10 - Luna vzide ob 19-05 in zatone ob 9.57.
Jutri, PETEK,
13.	oktobra 1995
EDVARD
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23. stopinj, zračni tlak 1022,9 aib ustaljen, veter 28 km na tif0 vzhodnik severčvzhod-nik, burja, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgi-oano, temperatura morja 19,7
stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Tamara Travani, Alfidia Lucrezia Ro-saria Mazzaglia, Gaia Voini-cn, Nicolas Farfoglia, Mi-ohael Braini, Shir Misan, Rivka Nortman.
UMRLI SO: 79-letna Virginia Ricato, 99-letna Anna iakopic, 86-letni Tullio Cohen, 74-letna Ondina Upata, 82-letna Alberta Bosico, 72-Ietni Giovanni Škerlj,
80-letni Omero Zanella, 86-letni Giovanni Labignan, 81-letna Norma Covelli, 90-let-na Rosalia Visnieviz, 93-let-na Rosa Crisman, 87-Ietna Gemma Tome, 90-letna Gu-glielmina Fenkart, 73-letna maria Parenzan, 69-letni Ni-colo Zovi, 84-letni Tito Cas-sano..
□ LEKARNE
Od PONEDELJKA, 9. do NEDELJE, 15. oktobra 1995
Normalen umik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Trg Sv.Jakoba 1.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
JESENSKA
POTOVANJA:
CAROBM CARIGRAD
od 1. do 5. novembra
cena 450.000 lir
Largo Barriera Vecchia 15
ZLATA PRAGA
od 28. oktobra do 1. novembra cena 790.000 lir
tel. (040) 636757 - 636800 umik 6.30/12.30 15.30/18.30 sobota 8.30-12.00
4 DNI NA DUNAJU
od 29. oktobra do 1. novembra
cena 690.000 lir
POTOVANJE NA KUBO
od 5. do 19. novembra
menjalnica
cena 1.990.000 lir
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1995-96
Aishil
SEDMERICA PROTI TEBAM
Prevod ALOJZ REBULA, režija MARJO URSIC
Ponovitev
danes, 12. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED E
Prodaja abonmajev vsak delavnik od 10. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagani Kulturnega doma, Ul Petronio 4, tel. 632664.
MoPZ V.MIRK Prosek-Kontovel
vabi v soboto, 14. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku na
3
pobratenih pevskih zborov
MePZ Zarja Železna Kapla MePZ Svoboda
Stražišče
MePZ Bratov Milavcev
Brežice
Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 639749).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. me, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. me in praznična od 8. do 20. me.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 17.00, 19.30,
22.00	»I ponti di Madison County«, i. Clint Eastvvood, Meryl Streep.
EKCELSIOR - 18.45, 20.30, 22.15 »Dredd, la legge sono io«, i. Sylvester Stallo-ne.
EKCELSIOR AZZURRA-
18.10, 20.05, 22.00 »L’odio«, r. Mathieu Kassovitz.
AMBASCIATORI - 15.30,
17.40,	19.55, 22.15 »Batman Forever«, i. Val Kilmer, Tommy Lee Jones, Jim Car-rey.
NAZIONALE 1-15.30,
17.40,	19.55, 22.15, »II primo cavaliere«, i. Sean Cormery, Richard Cere, Julia Ormond.
NAZIONALE 2 - 15.30,
17.40,	19.55, 22.15 »Wa-tervrorld«, i. Kevin Costner, Dermis Hopper.
NAZIONALE 3 - 16.15,
18.15.	20.15, 22.15 »Congo«, r. Michael Crichton.
NAZIONALE 4 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »French Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline, Jean Reno.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Voglia di un manico d’ac-ciaio«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20,
20.10, 22.10 »Scemo e piu scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels. Zadnji dan.
ALCIONE - 18.30, 20.15,
22.00	»Pasolini - Un delitto italiano«, r. Marco Tullio Giordana, i. Carlo De Filippi, Nicoletta Braschi, Claudio-Amendola.
LUMIERE - 17.45, 20.00, 22.15 »L’ultima eclissi«, i. Kathy Bates.
Bi PRIREDITVE
SKD TABOR Opčine- Prosvetni dom od 13. do 23. t. m. razstavlja goriski slikar Bruno Canella. Odprtje razstave jutri, 13. t. m., ob 20. uri. Predstavitev Joško Vetrih.Na večeru bo zapel MePZ Primorec-Tabor pod vodstvom Matjaža Sčeka.
KD L GRBEC vabi na PREDSTAVITEV SLOVENSKIH NARODNIH NOS jutri, 13. t. m., ob 20. mi v društvenih prostorih v Skedenjski ul. 124. Gost večera bo Marta Košuta, ki nam bo z diapozitivi, besedo in prikazom v živo odkrila čar slovenskih noš. Vljudno vabljeni!
GOBARSKA DRUŽINA
Bresaola Milje in Kras priredi v sodelovanju s KD Primorsko iz Mačkolj RAZSTAVO GOB, ki bo 14., 15. in 16. t. m. v Srenjski hiši v Mačkoljah s sledečim umkom: sobota, 14. t. m. od 18. do 20. me, nedelja, 15. t. m. od 9. do 20. ure ter v ponedeljek, 16. t. m. od 9. do 13. me. Gobe za razstavo so dobrodošle, hvala! Vabljeni vsi prijatelji narave.
SLOVENSKI KULTURNI
KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 14. t. m. na večer z naslovom MOJA AFRIKA. Gost prvega izmed srečanj, ki bodo posvečena afriškim deželam, kulturi in religiji bo lajčna misjonarka Tereza Srebrnič, ki bo posredovala svoje izkušnje in vtise ter prikazala diapozitive svojega štiriletnega bivanja v Afriki. Začetek ob 18.30.
PESEM V VILENICI -
MePZ Primorec-Tabor in Jamarsko društvo Sežana vabita v nedeljo, 15. t. m. v jamo Vilenico. Ob 16. uri koncert MePZ Jacobus Gallus iz Trsta pod vodstvom Janka Bana. Ob 15. in 17. mi voden ogled jame.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 16. t. m., ob
20.30	na javni pogovor o problemih SLOVENSKEGA SOLSTVA V ITALIJI. Pogovor bodo uvedli ravnatelji Ksenija Dobrila, Marijan Kravos in Tomaž Simčič. Pogovor bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3.
ACEGA - POGODBE PO TELEFONU
Najpametnejši način čakanja v vrsti 1
BREZPLAČNI POZIV®
NUMERO V BRDE 1 167-237313
Z enostavnim telefonskim pozivom na zeleno telefonsko številko (numero verde) 167 -237313 in takoj prekineš pogodbo, zamenjaš pogodbo ali spremeniš količino domače porabe (sprememba količine dobave vode ali električnega toka).
Ko telefoniraš imej pri roki osebni dokument in davčni kodeks, da lahko takoj sporočiš operaterju tvoje popolne osebne podatke.
NOVI SERVIS ŽE DELUJE OD 9. OKTOBRA
Operaterji so na tvojo razpolago od ponedeljka do sobote od 7.35 do 11.40
V Sempolaju praznujeta danes 60 let poroke
Rudi in Valerija
Se obilo skupnih let jima želijo
sin Darko in hči Anica z družinama ter vnuki David, Tanja in Roberto z družinama
H ČESTITKE
V Boljuncu hišica stoji in v njej naš dragi ERIK 4. rojstni dan slavi. Mnogo zdravja, sreče in veselja mu želijo mamica Silvana, oče Boris, noni strici, tete in vsi, ki ga imajo radi.
Dragi MARJO! Se mnogo zdravih let ti želijo prijatelji iz Doline - pri Križcu.
Danes praznjeta v Sempolaju diamantno poroko RUDI ZIDARIČ in VALERIJA OSIC. Da bi Se mnogo let slavila v veseli družbi jima želi družina Marušič.
M_____________IZLETI
IZLETNIKI v Mauthausen sta naprošeni, da se zglasite do jutri, 13. t. m. v občinski knjižnici v Sa-ležu od 16. do 19. ure za poravnavo in informacije o odhodu.
TABORNIKI RMV vabijo člane, starSe in prijatelje na izlet na Kojnik. Zbirališče ob 9.30 na mejnem prehodu na Pesku, kosilo iz nahrbnika. Izlet bo z lastnimi prevoznimi sredstvi v nedeljo, 15.t. m.
KD PRIMORSKO priredi članski izlet v Benetke in Murano v nedeljo, 22. t. m. Vpisovanje in vse informacije dobite pri Danici Smotlak, tel. St. 232114 do 16. t. m.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst obvešča neučno osebje, da je v Uradnem listu St. 74 (IV.posebna	izdaja)
objavljen razpis natečaja za dodelitev mest na zavodu I.R.R.S.A.E. Rok za predstavitev prošenj zapade 26. t. m. Vse informacije nudi SSS, tel. St. 370301, Ul. Carducci 8 -Trst.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča člane, da je začasni urnik sprejemanja strank sledeč: vsak torek od 16.30 do 18. ure. Tel. št. 370301 - Trst, Ul. Carducci 8.
□ OBVESTILA
KOORDINACIJSKO ZDRUŽENJE KRAŠKIH VASI v sodelovanju Vaške skupnosti kraških vasi tržaške občine vabi vaščane, da se udeležijo S REČANA, ki bo v soboto,
14.	t. m., ob 15. uri pri vaški dvojezičn: tabli na Proseku ob pokrajinski cesti proti Opčinam.
SKD CEROVLJE -MAVHINJE prireja v nedeljo, 15. t. m. 14. jesenski pohod na Grmado in okolico z odhodom od 9. do
10.30	izpod KohiSča pri Cerovljah. Udeleženci si bodo lahko izbrali kraljšo ali daljšo progo, na katerih bo delovalo več ok-repčevalnih točk. Na cilju bo poskbljeno s toplo jedjo. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji narave!
SK BRDINA organizira v nedeljo, 15. t. m. 5. Kraški suhi slalom in Memorial Aldo Rebula na travniku v Repnu blizu nogometnega igrišča s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah jutri, 13. t. m. od 20. do 21. ure.
DO 22. t. m. je v prostorih društvene gostilne v Ricmanjih na ogled likovna razstava Michele Ota in Sebastiana Froglie.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije
iz vseh predmetov na vseh šolskih stopnjah. Informacije po tel. St. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije po tel. St. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
PRODAM veliko enciklopedijo DE AGOSTINI. Cena po dogovoru. Kupcu podarim računalnik Com-modore 64 z igricami. Telefon 817244 ob uri kosila.
PRODAM lancia delta 1300 LX v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. od ponedeljka do petka od 18. do 20. ure na St. 229464.
PRODAM jamaha FZR 600, letnik ’91, 19.000 km v odličnem stanju. Tel, St. 228456 (Pavlo).
PRODAM hiSo v Boljuncu, 120 kv. m z dvoriščem. Tel. St. 228390.
STARE strešnike Se ročno izdelane prodam. Tel. po 19. uri na št. 539970.
PRODAM po ugodni ceni smučarske čevlje St. 38, smuči Fisher in palčke. Tel. št. 417120.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH išče gostilničar j a-upravitel j a za vodenje gostilne. Tel. St. 212072 med 12. in 14. uro.
PISARNA v Trstu išče mlado in dinamično osebo za delo v uradu. Kličite na tel. St. BSS'ZBS vsak dan od ponedeljka do petka v delovnih urah.
V	MESTU iščem živahno osebo za enourno družbo v jutranjih urah starejši gospe v domu ostarelih. Tel. na St. 398597-zvečer.
IŠČEMO gospo za nego starejše osebe v dopoldanskem času. Tel. St. 226480.
SLOVENSKA GOSTILNA na Goriškem išče natakarico/ja z znanjem slovenskega in italijanskega jezika. Pismene ponudbe poslati na uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. 24. Maja 1-Gorica, pod šifro “Natakar*'.
GENERIČNEGA delavca kot vzdrževalca nujno išče hotel Palače. Ponudbe na naslov: C.so Italia 63, Gorica.
NUJNO iščem ponovno odvetnika, ki mu je pri srcu uveljavljanje slovenščine v civilnem postopku. Tel. St. (040) 228779.
V	SREDISCU Trsta iščem stanovanje. Tel. St. 630171 v večernih urah.
KUPIM Ape P2 ali P3 v dobrem stanju. Tel. v večernih urah na St. 040/213960.
IZGUBILA sem očala za vid v modrem etuiu na barkovljanskem sprehajališču. Kdor jih jo našel, prosim, naj tel. na St. 211997 - Lupine.
PRISPEVKI
Ob 6. obletnici smrti našega dragega Franca Abrama darujeta žena in hčerka 50.000 lir za KD Lonjer-Katinara.
VValter Romano daruje
10.000	lir za popravilo spomenika NOB pri Domju.
V	spomin na Albina Skerka daruje družina Skerk Angelo 100.000 lir za sekcijo DSL Enrico Ber-
DAR0VE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tet. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-(ax040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
linguer Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Albina Skerka darujeta Bogomila in Berto Doljak ter Nadja in Paolo Košuta
100.000	lir za ZPZ in MPZ Igo Gruden.
V	spomin na Ninita Pu-riča in Janka Miliča darujeta Vera in Emil Purič
25.000	lir za popravilo spomenika padlim v NOB v Saležu.
Za obnovo spomenika padlim v NOB darujejo Miloš Budin 200.000 lir, Marta in Evgen Vodopivec
100.000	lir ter Ladi in Mara Milič 50.000 lir.
V	spomin na Albina Skerka darujeta Vladimir in Livija VVilhelm 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Devin-Nabrežina.
V	počastitev spomina Albina Skerka daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na Norino mamo daruje Stanka Hrovatin
50.000	lir za ZPZ Tabor. Namesto cvetja na grob
Albina Skerka daruje družina Vogrič iz Nabrežine 50.000 lir za VZPI-ANPI sekcija Nabrežina.
Mirno nas je zapustila naša draga
Berta Bozich vd. Locatelli
Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 11.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo hči Mira
z možem Bertom, vnukinja Lorena, brat in sestra z družinama
Trst, 12.10.1995
Naše drage mame in none
Dore Barut vd. Prašel
ni več.
Spremili smo jo k zadnjemu počitku v torek, 10. oktobra.
Užaloščeni Nori, Alenka, Ivo in ostali sorodniki
Opčine, 12.10.1995
12.10.1985	12.10.1995
Ob 10. obletnici smrti nepozabnega
Stanka Lupinca
se ga z ljubeznijo spominjajo
vsi njegovi Opčine, 12.10.1995
VOZNI RED VLAKOV
VEUAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996
Železniška postaja v TRSTU
Proga TRST-BENETKE
ODHODI
PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA
4.02	(D)	Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke	7.59	(E)
		(6.04)	8.53	(E)
5.37	(D)	Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke		
6.04	(IR)	(7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke (8.15)	10.05 10.42	(E) (IR)
6.13	(R)	Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih		
			11.42	(IC)
7.13	(E)	Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke		
		(9.18)	13.42	(IR)
7.50	(IC)	TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46)	14.12	(D)
8.13	(IR)	Tržič (8.36), Portogruaro (9.22)r Mestre (10.07), Benetke		
		(10.20)	15.42	(IR)
10.13	(IR)	Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Be-		
		netke (12.20)	16.04	(IC)
11.56	(IC)	Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Temtini	16.25	(D)
12.13	(IR)	Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20)	17.42	(IR)
13.10	(D)	Tržič (13.33|, Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Be-	18.50	(D)
14.13	(IR)	Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20)	18.57	(D)
15.13	(D)	Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16)	19.37	(IR)
15.50	(IC)	Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46)	20.00	(IC)
16.13	(IR)	Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (1850)	20.55	(R)
17.13	(IC)	Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18)	21.42	(IR)
17.27	(R)	Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58)	22.00	(IC)
18.13	(IR)	Tržič (18.36), Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Benete (20.20)	23.42	(E)
19.13	(E)	Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Be-	0.42	(IR)
20.25	(E)	Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), Ženeva	1.42	(IR)
21.13	(IR)	Trač |21,36|, Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Be-	2.35	(D)
22.13	(E)	Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini		
SMER_____________________________-
Mestre (6.04), Portogruara (6.49), Tržič (7.35) Mestre (7.07), Portogruara (7.49), Tržič (8.29)
Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruara (8.55), Tržič (9.41)
Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruara (9.33), Tržič (10.18)
Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruara (10.33), Tržič (11.18)
Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruara (12.33), Tržič (13.18)
Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruara (13.03), Tržič (13.48)
Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruara (14.33), Tržič (15.18)
Mestre (14.23), Portogruara (15.02), Tržič (15.40)
Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruara (15.16), Tržič (16.01)
Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruara (16.33), Tržič (17.18)
Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruara (17.25), Tržič (18.22)
Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruara (17.48), Tržič (18.33),
Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruara (18.28), Tržič (19.13)
Benetke ^8.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54),
Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34),
Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.18)
Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.36) -
Benetke Hj.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33),
Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.18)
Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.18)
Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič (2.11)
Proga TRST-VIDEM
ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.22	(R)	Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz-	6.46	(R)	Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz-
		nikih)			nikih)
5.50	(R)	Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20)	7.29	(R)	Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01)
6.23	(D)	Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praz-	7.51	(D)	Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praz-
6.48	(R)	Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praz-nikih)	8.33	(R)	Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praz-
7.19	(IR)	Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27)	8.40	(D)	Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16),
8.19	(R)	Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47)			(ukinjen ob praznikih)
9.19	(IR)	Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27)	9.14	(R)	Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz-
11.19	(IR)	Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27)	9.56	(IR)	nikih)
11.40	(R)	Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob			Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32)
		praznikih)	10.52	(R)	Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24)
12.19	(D)	Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33)	12.33	(IR)	Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09)
12.25	(R)	Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de-	14.04	(R)	Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35)
		lavnikih)	14.33	(IR)	Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09)
13.19	(IR)	Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27)	15.18	(R)	Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob
13.27	(R)	Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob			praznikih)
		praznikih)	15.53	(R)	Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25)
14.19	(D)	Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob	16.33	(IR)	Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09)
14.34	(R)	Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58)	18.18	(R)	Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob de-
15.19	(IR)	Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27)	18.26	(R)	Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob
16.19	(D)	Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob			praznikih)
		praznikih)	18.33	(IR)	Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09)
16.56 17.19 17.38 17.51	(R) (IR) (R) (D)	Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (1827) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) Tržič (18.15), preko Cervinjana in. Palmanove v Videm (18.54).	19.20 19.44 20.22	(R) (D) (D)	Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09)
18.19	(D)	(ukinjen ob praznikih) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob	20.33	(IR)	
		praznikih)	21.15	(R)	Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47)
18.39	(R)	Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01)	22.33	(IR)	Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09).
19.19	(IR)	Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27)	0.52	(IR)	Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25)
20.07	(R)	Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24)			
21.19	(IR)	Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27)			
23.05	(R)	Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33)			
Proga TRST-OPCINE
ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
9.13	(E 221)	SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki)	6.52	(E 240)	VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja
		prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Za-			iz Budimpešte - Opčine (6.24) - nadaljuje v Benetke
		greb	10.58	(1C264)	KRAS - prihaja iz Zagreba Opčine (10.28)
12.02	(IC 243)	DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - na-	16.57	(E 242)	DRAVA - prihaja iz Budimpešte - Opčine (18.30) - na-
		daljuje v Budimpešto			daljuje v Benetke
17.57	(IC265)	KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb	19.51	(E 220)	SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja
0.02	(E 241)	VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja			iz Zagreba - Opčine (19.23) - nadaljuje v Ženevo
		iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto			
IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak
PROCES COOP / SEDMI DAN
Vse se vrti okrog vejice
Obramba kljubuje tezam tožilca - Danes na vrsti obtoženci
Oh ta božja vejica! Tudi včeraj je bila sedma obravnava v procesu Coop skoraj v celoti posvečena razglabljanju o manjkajoči vejici v občinskem regulacijskem načrtu: z vejico, ki bi ločevala trgovske od proizvodnih dejavnosti, bi bila dodelitev gradbenega dovoljenja za trgovski obrat nesporna, ker pa vejica (zgolj zaradi materialne napake, so predvčerajšnjim povedale nekatere priče) manjka, je tožilstvo mnenja, da je prišlo do protizakonitih pritiskov za realizacijo blagovnice Coop na področju, kjer odpiranje trgovskih dejavnosti ne bi bilo dovoljeno.
Včeraj sta dopoldne pričala takratni občinski tajnik v Gorici dr. Fabbro in načelnik deželnega
KINO
GORICA
VITTORIA Sezona Gorica kinema: 20.45 »Butterfly kiss«. Rež. M. VVinterbottom. Igra A-manda Plummer. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-12.00-22.00 »II villaggio dei dannati«. Režija John Carpenter. Prepovedan mladini pod 18. letom.
\M PRIREDITVE
SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAM-RA FEIGLA vabi nocoj ob 20.30 na srečanje z avtorjem knjige Ogledalo. Ob predstavitvi knjige bo spregovoril njen avtor Ace Mermolja.
V KATOLIŠKI KNJIGARNI bo jutri, 13. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige Jožka Šavlija Slovenija, podoba evropskega naroda. O delu bosta spregovorila avtor in predstavnik založbe Radivoj Humar.
SKD KREMENJAK vabi jutri, 13. oktobra, ob 20. uri na društveni sedež v nekdanji šoli v Jamljah (Prvomajska 20) na predavanje o gobah. Izvedenec Milko Čebu-lec bo predavanje obogatil s predvajanjem diapozitivov.
M__________ IZLETI
ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA
obvešča vse prijavljene za izlet v Caorle in na otoke Murano, Burano in Torcello, da bo odhod na izlet v soboto, 14. oktobra, ob 7. uri s Trga sv. Martina v Doberdobu.
ravnateljstva za trgovino dr. Unterweger. Zanimivejši je bil popoldanski del, ko je tožilec zaslišal svoja izvedenca, geom. Puma in geom. Dominija, da bi dokazal nepravilnosti v tehničnem in administrativnem postopku za gradbeno dovoljenje. Dveumi navzkrižni ogenj branilcev pa je nato skoraj povsem izpodbil teze tožilstva in njegovih dveh izvedencev, dodatne točke obrambi pa sta prinesli še zasliševanji odv. Benvenutija in dr. Som-marive, ki sta pojasnila postopke in predpise ter izključila, da bi v zadevi Coop prišlo do nepravilnosti. Danes bo nastopil še tretji izvedenec obrambe arh. Agostini, nakar bodo na vrsti zasliševanja obtožencev.
H SPISKE VESTI
DIIASKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da se zaključuje vpisovanje za šolsko leto 1995/96. Na razpolago sta samo še dve mesti. Informacije in prijave v upravi doma, tel.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ prireja tečaj angleščine za srednješolce. Informacije in prijave v Ul. Montesanto 84, tel.
GLASBENA MATICA -GORICA prireja tečaj za JAZZ GLASBO. Vpisi in informacije na tajništvu šole v ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka od 14. do 17. ure (tel. 531508).
El RAZSTAVE
SKD KREMENJAK obvešča, da bo na društvenem sedežu v Jamljah (Prvomajska 20) razstava starega kmečkega orodja in kraške arhitekture na ogled še v nedeljo 15. in 22. oktobra med 16. in 18. uro. Društvo prosi šole in skupine, ki si želijo ogledati razstavo, naj obisk najavijo na tel. 0481-40462.
V	GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE razstavlja slikar Krištof Zupet. Ogled do 28. oktobra po umiku knigame.
V	POKRAJINSKEM MUZEJU NA GRADU in V CORONINiJEVEM DVORCU je odprta razstava “Ot-tocento di frontiera”. Urnik: na gradu - vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.30, v Coroninijevem dvorcu ob delavnikih od 10.00 do 13.00.
□ OBVESTILA
OBČINA DOBERDOB
obvešča, da je tehnični urad odprt ob torkih in četrtkih med 17. in 19. uro.
OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoča, da bodo v ponedeljek, 16. oktobra, stopili v veljavo novi urniki občinskih uradov za stranke: 1) anagrafski urad, tajništvo in knjigovodstvo: od ponedeljka do petka 8.00-9.30 in 12.00-13.30; ob sredah tudi 15.30-18.00; ob sobotah 9.00-12.00; 2) tehnični urad: ob torkih in četrtkih 12.00-13.30, ob ponedeljkih in sredah 16.00-18.00. Občinska knjižnica bo obratovala ob torkih in četrtkih od 10.00 do 12.00; ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.00 do 18.00.
KRUT prireja plavalne ure v termalnem bazenu v Gradežu za odrasle in starejše. Informacije pri gospe Anamariji, ul. Malta 2, tel. 531644.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV iz Gorice obvešča, da se bo jutri, 13. oktobra, ob 13. uri na igrišču v Sovodnjah začel turnir v batinaju med ženskimi ekipami upokojenk iz Sovodenj, Standreža, Gorice in Solkana.
SOLA ČIPK V GORICI in SKD HRAST IZ DOBERDOBA prirejata tečaj klekljanja. Prijave v čipkarski šoti (tel. 386461) ali pri SKD Hrast (tel. 78130, 78262, 78268). Informativni sestanek bo v torek, 17. t.m., ob 18. uri v župnijski dvorani v Doberdobu.
SPD GORICA - SMUČARSKI ODSEK namerava prirediti od 27. oziroma 29. decembra do 2. januarja zimovanje s silvestrsko večerjo v Cerknem-Zaradi rezervacije hotela se prijave zaključijo 30. oktobra. Zimovanje je primemo tudi za cele družine. Namestitev bo v hotelu Eta, smučanje pa na Črnem vrhu, uporaba bazena v hotelu. Prijave sprejemajo na sedežu (tel. 33029) ob sredah od H-do 12. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure.
TRADICIONALNI PRAZNIK KOSTANJA BO.... 22. oktobra. Ne pozabite, priporoča SPD.
GODBA KRAS IZ DOBERDOBA nudi brezplačne tečaje za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. uri v glasbeni sobi v Doberdobu (tel. 78077).
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Gar-zarolli 154, tel.522032.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, Ul Rosselli 23, tel. 410340.
POGREBI
Danes: 9.30, Marianna Brumat, vd. Trampuš iz bolnišnice sv. Justa v stolnico in na glavno pokopališče; 11.00, Maria Grassi, vd. Gallaresi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Učno in neučno osebje Glasbene matice v Gorici izreka bivšemu ravnatelju prof. Silvanu Križ-mančiču iskreno sožalje ob izgubi mame Elizabete.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
razpisuje
ABONMA 95-96
Vpisovanje novih abonentov dalje v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. J. Brass 20 - tel. 33288) od 10. do 13. ure.
ŠOLSKO SREDIŠČE / DELEGACIJA PRI GORIŠKEM ZUPANU
ŠOLA TRINKO / SKUPŠČINA STARŠEV
Slovenske šole že 5. leto v stavbi brez kolovdacije
Streha pušča, cevi prav tako, na občini pa "ni denarja"
Starši pričakujejo odgovor župana
Če ga ne bo do konca oktobra, bodo posegli po odmevnejših protestnih akcijah
Slovensko šolsko središče v Ul. Puccini je odprto že peto šolsko leto, v tem času pa občina, ki Upravlja šolski kompleks, Se ni poskrbela niti za nje-.govo kolavdacijo. S tem je v bistvu povedano vse o rnalomamosti uprav, političnih in komisarskih, ki so si sledile na občini v teh letih. Kolavdacija, zaradi pomanjkanja katere so posamezni šolski prostori in telovadnica uporabni le na osnovi začasnih dovoljenj (to pa ne velja za avditorij, ki zato uradno ni uporabljiv in v katerem še vedno manjkajo sedeži) pa pravzaprav niti ni najhujši Problem. Kljub moderni zasnovi in številnim v gradnjo investiranim milijardam se na poslopjih Ze kažejo prvi znajd razpadanja in pomanjkljivosti pri gradnji: v hodnike, telovadnico in celo v nekatere učilnice pušča voda ob vsakem močnejšem dežju; izolacija je tako slaba, da dosega temperatura zlasti v južnem kraku (zavod Cankar) v Poletnem Času celo 35 stopinj Celzija; iz odtočnih cevi sanitarij v telovadnici izteka voda in drugo, kar Povzroča smrad in druge nevšečnosti. Drugi podzemeljski prostori namenjeni arhivom tudi še niso Uporabni, tako da je arhivsko gradivo slovenskih šol še vedno spakirano v zabojih. Neurejena je zunanjost, kjer bi z nasadit-vijo nekaj dreves tudi omilili sončno pripeko v izpostavljenih razredih. Središče je še “anonimno”, saj pri vhodu sploh Se ni kake table z napisom, pač pa vhod pogosto krasijo vreče z odpadki,
ker pač občina ni poskrbela niti za namestitev kakega zbiralnika v ta namen.
To je spisek, najbrž še nepopoln, problemov še vedno nedokončanega slovenskega šolskega središča. Delegacija, v kateri so bili prof. Livio Semolič kot predstavnik Sindikata slovenske šole, ravnatelj zavoda Cankar prof. Vladimir Sturm in predsednik Zzavodskega sveta iste šole Branko Černič, je v prejšnjih dneh obiskala župana Gaetana Valentija in odbornika za javna dela Alessia Rosellija, da bi ju opozorili, da je že skrajni čas, da se ti problemi rešijo. Poskuse izgovarjanja, češ da na občini niso bili seznanjeni s temi težavami, je ravnatelj Sturm takoj izpodbil z navedbo specifične pisne dokumentacije, ki so v prejšnjih mesecih in letih dostavih Občini.
Zupan in odbornik sta zato morala priznati, da bo treba v šolskem centru še marsikaj postoriti, obenem pa sta našla izgovor v pomanjkanju denarja. Tako je župan dal vedeh, da za sedeže v avditoriju ni denarja, prav tako ni denarja za večja popravila in izvedbo del, ki niso bila dokončana po stečaju podjetja, ki je zidalo center. Slovenski predstavniki so lahko slišali še obljube, da bodo pač na občini preverili, kaj se da narediti in da bodo poskrbeli vsaj za najnujnejša manjša popravila, konkretnih zagotovil o dokončni ureditvi šolskega centra pa tudi tokrat ni bilo.
Tudi peto šolsko leto naj bi se torej nadaljevalo v nedokončanem središču...
Glavni vhod v slovensko šolsko središče: nobene table z napisom, pač pa vreče z odpadki... (Fotost. Reportage)
Ponedeljkovo zborovanje staršev dijakov slovenske srednje šole Ivan Trinko za volitve svojih predstavnikov v razredne svete je bilo tudi priložnost za razgovor o problemih namestitve šole po selitvi v neprimerne prostore v Ul. Cappella. Člani odbora staršev so predstavili prve korake v akciji za dosego zadovoljive rešitve. Pri tem so podčrtali pomembnost kompaktnega nastopa staršev, ki je prišel do izraza že pri podpisovanju peticije občini in drugim oblastem (podpisalo jo je kar 95 odstotkov staršev). To strnjenost so starši potrdili tudi na ponedeljkovem srečanju.
Predstavniki odbora staršev so še poročali o
srečanju z županom, ki jim ni dal zadovoljivega niti jasnega odgovora. Na zahtevo staršev, naj se šoli dodeli šolsko poslopje v Ul. Marconi, je župan odgovoril s proti-predlogom (Ul. Masca-gni), za katerega pa se je kasneje izkazalo, da najbrž ni uresničljiv prej kot čez štiri leta. To pa je absolutno predolgo za šolo Trinko, ki po mnenju staršev ne sme ostati v sedanjih neprimernih prostorih dlje kot do konca tekočega šolskega leta. Starši so se zato strinjali s predlogom svojih predstavnikov, naj bi počakali še do konca oktobra na pisni odgovor županstva, ki naj enkrat za vselej jasno pove, kaj namerava občinska uprava s slovensko šolo. Ce
odgovora ne bo ali pa ne bo zadovoljiv, so starši mnenja, da bo treba poseči po odločnejših in odmevnih protestnih akcijah.
Zadovoljiv odgovor bi bila namestitev šole Trinko v Ul. Marconi, saj je to šolsko poslopje, ki ga danes neupravičeno zasedajo mestni redarji, primerno za takojšnjo vselitev, na razliko od drugih vanj ni treba vlagati veliko denarja za popravila, v njem pa bi šola lahko dobila svoj dokončni sedež brez novih selitev. Ce pa občina ne namerava izseliti redarjev, potem mora slovenski šoli zagotoviti vsaj enakovredno alternativo v mestu, ki bi šoli nudila primeren, zadovoljiv in trajni sedež.
Tudi sen. Romoli zaskrbljen za enotnost goriške pokrajine
Problem ohranitve enotnosti in samostojnosti goriške pokrajine pridobiva vse večjo pozornost. Vse več je znakov, ki kažejo na težnjo Trsta, da bi pritegnil pod svoje okrilje celo goriško pokrajino ali vsaj njeno tržiško polovico. To je opazno pri poskusih združevanja nekaterih javnih storitev (voda, plin, prevozi) na osi Trst-Tržič. Proti temu je v prejšnjih dneh nastopila SKP, zelo zaskrbljen je predsednik avtobusnega podjetja APT, ki se boji za usodo načrta o poenotenju prevozov na pokrajinski ravni, proti tržaškim težnjam pa gre tudi pobuda sen. Bratine, posl. Lovisonija, pokrajinskega odbornika Petiziola in občinskega Devetega o utrditvi goriške pokrajine z razširitivjo na Cervinjan.
Včeraj se je oglasil tudi sen. Romoli,
ki je prav tako zaskrbljen zaradi tržaških pritiskov. Od združitve s Trstom Gorica ne bi imela nobene koristi: izgubila bi prefekturo, kvesturo, pokrajino, šolsko skrbništvo, finančne, sodne in druge javne urade. Koristi bi morda imel Trst v svojem boju za premoč proti Vidmu, Gorica pa bi iz sedanje vloge “pepelke” med pokrajinami nazadovala na raven tržaškega rajona. Prav je združevati storitve, trdi Romoli, vendar mora biti pri tem vodilo njihova racionalna organizacija ne pa politične težnje tega ali onega. Senator FI se dotika tudi predloga o razširitvi pokrajine na Cervinjan, ki mu ne nasprotuje, a ga niti ne navdušuje. Ta razširitev, pravi, je sprejemljiva, samo če se zanjo resnično zavzame večina prebivalstva zainteresbanih občin.
NOVICE
Objava lestvic za suplente
Šolsko skrbništvo sporoča, da bodo danes objavili dokončne lestvice za dodelitev suplenc učnemu osebju v nižjih in višjih srednjih šolah za triletje 1995/98. Interesenti imajo 20 dni Časa od objave, da zaprosijo za suplenco na posameznih ravnateljstvih. Priziv zoper lestvice je možen v roku 15 dni od objave pred pristojno komisijo za prizive. Danes bodo tudi objavili koledar sklica suplentov za imenovanja.
Dve začasni delovni mesti
Na Trgovinski zbornici v Gorici nameravajo začasno zaposliti (za enajst mesecev) dva uslužbenca s strokovno izobrazbo na področju kmetijstva. Rok za predložitev prošenj zapade 16. oktobra. Pojasnila nudijo v uradu za osebje na zbornici, tel. 384257.
Zakaj je menza univerze zaprta?
Deželni svetovalec SKP Roberto Antonaz je vložil interpelacijo deželni urpavi glede zaprtja univerzitetne menze v Gorici. Upoštevajoč dejstvo, da velika večina študentov ni iz Gorice in da je prisotnost na predavanjih obvezna, hoče Antonaz vedeti, kateri razlogi še preprečujejo odprtje menze.
_ŠTANPREŽ / RAJONSKI SVET
MALCESINE / OBČUTENA SLOVESNOST V SPOMIN NA SLOVENSKEGA ZDRAVNIKA
Ocenili načrt za odpadke
Protest zaradi sobotne zapore občinskih uradov
V sestavi rajonskega sveta v Standrežu je prišlo na zadnji seji do zamenja-v®- Odstopil je Marino Ciuffarin, ki je bil izvoljen na listi Severne lige. Na njegovo mesto je stopil Ezio Cumin.
Rajonski svet je zatem razpravljal o osnutku pra-vilnika o pobiranju in Uničevanju odpadkov. Svetovalci so v glavnem izrekli soglasje k besedilu, iu ga je pripravila občina, vendar pa so predlagali tudi nekaj izboljšav. Glede uamestitve zabojnikov v Standrežu menijo, da bi jih morati postaviti po toč-Uo določenem kriteriju in Ue samo ob upoštevanju iue) razpoložljivosti pri-uiernega prostora za namestitev. Zabojnike naj bi namestili tudi na zasebnih Površinah, ker bi tako pri-spevali k rasti ekološke zavesti med krajani. Rajonski svet je tudi priporočil, naj bi Občina konkretno podpirala oza-Vescanje na področju
okolja.
V nadaljevanju seje je bil govor o podporah dejavnostim na kulturnem in socialnem področju ter o uporabi finančnih sredstev za nekatere manjše posege na področju komunale. Tako bo rajonski svet podprl izdajo publikacije o štan-dreški župniji, ponovno bodo izpeljati med osnovnošolci in otroci iz vrtcev natečaj na ekološko tematiko, rajonski svet pa bo skupaj z društvi pobudnik in prireditelj Praznika miru in prijateljstva.
Z dokajšnjo mero nejevolje pa so v Standrežu sprejeti nedavno odločitev o novem urniku občinskih uradov. Ce je bila preureditev potrebna in koristna za nekatera območja, pa se v Strandrežu ne strinjajo s popolno zaporo občinskih uradov ob sobotah, ko ima veliko krajanov edini prost dan in torej lahko poskrbi za razne listine.
Odkrili spomenik dr. Ivu Komjancu
Veliko število se nas se je v nedeljo napotilo v vas Malcesine ob Gardskem jezeru. Imeti smo čudovit dan bolj podoben pozni pomladi kot jeseni. Čakali so nas v kliničnem centru vaščani iz Malcesin, oblasti, uslužbenci bolnice in veliko število “čudežno ozdravelih”. Kapelica je bila premajhna, zato je bila maša na odprtem tik ob jezeru. Mašo za pokojnega dr. Ivota Komjanca je daroval župnik bolnice, somaše-vali so še župnik Malcesin, dekan Lazar iz Steverjana, dekan Rupnik iz Kobarida in župnik Prinčič iz Jamelj. Med mašo je ubrano prepeval mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Steverjana. Lepo je bilo slišati slovensko petje, ki ga je pokojni zelo ljubil.
Med pridigo je župnik kliničnega centra podčrtal globokost vere, ki je dr. Komjanca spremljala skozi vse življenje, še posebej ob dveh težkih preizkušnjah: ob smrti 19-letne hčerke v prometni nesreči ter ob njegovi bolezni. Ko se mu je med prošnjami zahvalila poliomielitična pacientka, ki je bila pri njemu na zdravljenju več kot 25 let, so se vsi strnili v aplavz. Ob koncu maše sta spre-
govorila še sošolca iz semenišča dekan Rupnik in župnik Prinčič.
Po maši je bilo odkritje doprsnega kipa na skali pred vhodom v halo kliničnega centra, kjer je dr. Ivo služboval celih 37 let. Kip je delo kiparja Ischie iz Arca, podstavek in ozadje pa poliomie-litiCnega arhitekta Pifferja iz Trenta. Blagoslovil ga je dekan Lazar, ki je opisal Komjančevo rojstno vas Steverjan in ljudi iz teh krajev, ter povedal nekaj podatkov o življenju dr. Komjanca. Predsednik državnega združenja
poliomielitikov je spregovoril o tem, kar je dr. Ivo zanje bil: neutrudljiv, vedno prisoten, pazljiv do njihovih problemov, poslušen, števerjanski župan Corsi pa je podčrtal vrednote in napotke, ki jih je dr. Ivo dobil že v družini in s katerimi je nadaljeval svojo življensko pot. Spregovorila je tudi pokojnikova žena dr. Mirjam Brumat in med drugim dejala, kako je moža večkrat po-• svarila naj več časa posveti družini. Njegov odgovor je bil vedno isti: otroci in pacienti v bolnici
me gotovo potrebujejo veC kot vi in se tudi zanje čutim kot oče. Vsem se je zahvalila za prisotnost, ter tudi tistim, ki so mu na katerikoli način pomagati. Govor je nadaljeval župan iz Malcesin, ki se je z rosnimi očmi ustavil ob stavku na grobu pokojnika: “Kar ste narediti enemu izmed mojih najmlajših bratov ste meni storiti”. Omenil je tudi problem zamejskih Slovencev. Nazadnje nas je presenetila poliomelitična pesnica gospa Olga Gazzetto s poezijo, ki jo je posvetila pokojnemu zdravniku. Med govori je zbor F.B.Sedej prepeval slovenske, italijanske in latinske pesmi.
Vsi domači smo se podali še na grob pokojnega, kjer se je nečak Aleš vsem prisrčno zahvalil, zbor pa je zapel pesem “Vsi so venci beti”. Tako se je zkljuCilo slavje odkritja doprsnega kipa našemu rojaku, ki mu je glavni cilj življenja bil nesebčno pomagati bližnjemu z besedo in dejanji in s požrtvovalnostjo, ki je pri dr. Ivotu Komjancu gotovo izstopala.
Na sliki: zbor Sedej, župan Corsi, podžupan Humar in župnik Lazar ob doprsnem kipu dr. Iva Komjanca

LIRA
ČET	PET	PON TOR SRE
1612,5 1610,8	16tiy	16063 1600,1
NOVICE
Samo še ta teden vpis na sejem 4T
Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča včlanjene mednarodne operaterje, obrtnike, kreditno-finanCne ustanove, prevoznike idr. povezane sektorje, da poteče ta teden rok za prijavo na sejmu 4T95 - Trieste Trade Technology Transfer, Id bo na tržaškem sejmišču od 13. do 15. novembra letos.
Po delno uspeli izdaji‘93, apelira njen glavni organizator, Težaška sejemska ustanova, na vse krajevne operaterje, da izkažejo zaupanje tej manifestaciji in se pridružijo velikim vsedržavnim grupacijam, M so že potrdile svojo prisotnost na sejmu. Na sejmu 4T bo mogoCe vzpostaviti neposredne poslovne stike s približno 400 podjetji in opera-tarji, ki prihajajo iz preko 20 srednje in vzhodnoevropskih držav. Glavni obravnavani sektorji so agroživila, gradbeništvo, tekstil, ekologija in druge splošnejše panoge (finance in zavarovalništvo, prevozi in špediterstvo, zdravstvo, inženiring, mednarodna kooperacija).
Pri pobudi sodelujeta še Trgovinska zbornica Trst in Zavod za zunanjo trgovino ICE. S prireditelji smo se dogovorili za posebni tretman za vse dane, ki bodo nastopili na 4T‘95 pod okriljem SDGZ. Obrtniki lahko koristijo posebne ugodnosti na pobudo Deželne ustanove za razvoj obrtništva -ESA. Zato so vsi morebitni interesenti vabljeni, da se cimprej prijavijo organizacijskemu tajništvu SDGZ v Trstu (tel 040/362949).
RIM / IZ POROČILA ABI
Italijanske banke se pritožujejo nad davčnim pritiskom
Ovira za privatizacijske postopke Davek IRPEG bremeni tudi zgube
RIM - Italijanske banke ne plačujejo samo rednih davkov, ampak tudi... davek na zgubo. Iz poročila bančnega združenja ABI je razvidno, da jim je davek na dohodke pravnih oseb (IRPEG) v letih 1992-94 pobral v povprečju kar 61% bruto dobička, kar pomeni, da so na vsakih 100 lir dobička vplačale davkariji 61 lir; naravnost absurdno pa je, kot piše v poročilu, da davek bremeni tudi zgube. Najznačilnejši primer tega je denarni zavod Banco di Napeli, ki je bil v lanskem letu pasiven za 1.147 milijard lir, a je kljub temu moral odšteti na račun davkov 99 milijard lir.
To je huda krivica, zatrjuje ABI in pripominja, da je to edinstven primer v Evropi. Tudi sicer pa je davčni pritisk na banke v Italiji mnogo hujši kakor v drugih državah: v Franciji znaša 46,9%, v Nemčiji 46,2%, na Nizozemskem 32,4%, v Veliki Britaniji 31,2%,
v Španiji 26,2%, v Švici 25% itd. Skratka, v navedenih državah znaša davčno breme v povprečju komaj 36% proti 61% v Italiji.
BanCno združenje polemično opozarja osrednjo izvršno oblast, da vseh 1.000 bank v državi proizvede 5% notranjega bogastva, da zaposlujejo 2% vse delovne sile in da odpade nanje kar 23% priliva od davka IRPEG, medtem ko si preostali delež deli tri milijone podjetij. ABI tudi ogorčeno zavrača obtožbo, Ceš da so zgube največkrat posledica nerazumnega upravljanja kreditnih sredstev, in spominja ministrski svet na okoliščino, da nikjer drugje v Evropi banke ne namenjajo tolikšnih sredstev za posojila podjetjem kakor ravno v Italiji, in sicer 70% -takšni krediti pa so tudi najbolj rizični. Združenje bank ugotavlja, da takšna davčna politika samo zavira privatizacijo ter internacionalizacijo bank.
BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Obveznice BTP se koristijo od 1. septembra 1995 in zapadejo 1. septembra 2005.
■	Obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive 1. marca in 1. septembra za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih BTP je znašal letno 10,23%.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih dol3.30 dne 13. oktobra
■	Obresti obveznic BTP se korostijo od 1. septembra; ob vplačilu (18. oktobra) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
ZDRUŽENJE »INVITO« / LETOS 2E PETIČ
V NadSkih dolinah spel vabijo na kosilo
Tipične jedi od 15. t.m. do 30. novembra
TRST - Združenje »In-vito« bo s svojimi petnajstimi elani tudi letos (kot v prejšnjih štirih) ponovilo jesensko pobudo »Vabilo na kosilo v Dolinah 95«. Pri njej sodeluje petnajst	elanov
združenja, ki s hoteli, restavracijami in gostilnami »pokrivajo« del Benečije in Nadiških dolin, na kosilo v svoje gostilne pa vabijo od 15. t.m. pa do 30. novembra.
Letošnjo pobudo so včeraj predstavili na tržaškem sedežu Podjetja za turistično promocijo; o ponudbi so spregovorili predsednik pokrajin-
skega Podjetja za turistično promocijo Elio Tafaro, odbornik GS Nadiških dolin in predstavnik SDGZ za Benečijo Fabio Bonini, predstavnik SDGZ Davorin Devetak in pa Teresa Covaceusza-ch za združenje »Invito«. Tokrat je že drugič, da pobudo predstavijo v Trstu: s tem v zvezi je Tafaro podčrtal, da je treba na turističnem področju za dosego večjega uspeha delovati z dogovorjenimi pobudami in med seboj sodelovati. Fabio Bonini pa je med drugim podčrtal, da Nadiške doline s to pobudo ponujajo res
kakovostne in tipične jedi, ki so pravi zaklad takoimenovane »revne kulture«, ki so si jo ljudje tekom let pridobili iz prave nuje, ko so na najboljši način v kuhinji izkoristili vse tiste sicer skromne dobrote, ki jim jih je nudila zemlja; značilnost ponudbe je torej v pristnosti in značilnosti raznih jedi.
Zgibanke s seznamom gostinskih obratov, ki vabijo na kosilo, so na razpolago pri SDGZ in pri Podjetju za turistično promocijo.
Z včerajšnje predstavitve v Trstu (Foto KROMA)
r V PRVI POLOVICI NOVEMBRA EXPO TOUR
Gostinska oprema na milanskem sejmu
MILAN - Na milanskem sejmišču priredijo vsako leto približno sto visoko specializiranih sejmov. Za vsakega je prireditelj različen. Običajno gre za interesno skupnost producentov enega ali veC sorodnih proizvodov ter trgovinskih področij. Med temi sejmi je vsako leto v februarju zelo znana turistična borza Bit. Turizma pa si sploh ne moremo zamisliti brez primernih in ustreznih naprav, ki temu služijo. Sem sodijo hoteli in gostišča ter vse kar sodi v opremo teh turističnih objektov.
V ta namen že 30 let v Milanu prirejajo sejem EXPO Tour. Na prvi videz bi se zdelo, da je ta naslov namenjen ponudbi turističnih storitev. Ni tako. Expo Tom je naj večja evropska sejemska prireditev na področju opreme za turistične in gostinske objekte. Letos napovedujejo rekordno udeležbo razstavljalcev in obiskovalcev. Razstavljalcev je že najavljenih 938. Razstavnega prostora bo letos 90.000 kv. m. kar 20 tisoč več kot lani. Pričakujejo 55.000 obiskovalcev, kar naj bi bilo za 30 odstotkov veC kot lani. Seveda naj bi to bili predvsem ljudje, ki delajo na tem področju, ne pa navadni nedeljski obiskovalci, ki jih vidimo na splošnih ali vrtičkarskih sejmih. Nadejajo si, da bodo obiskovalci prišli iz vsega sveta. Se zlasti so pozorni na obiskovalce iz držav Vzhodne ter
Srednje Evrope, kjer je sedaj v teku velika prenova kapacitet, zato za -takšne naprave velja posebno zanimanje. Nadejajo si, da bi tja prišli tudi obiskovalci iz Slovenije.
Največ bodo seveda razstavljali italijanski industrijci. Polovico razstavnega prostora bodo zasedli tovarnarji, ki ponujajo najrazličnejše naprave za gostinske kuhinje. 320 takšnih razstavljalcev bo iz Italije. Letno fakturirajo 2.000 milijard lir in so prvi na svetu. 400 milijard lir je vredna izdelava naprav za slado-ledarne. Tu prednjači znana tovarna Carpigiani, ki sama ima 30 odstotkov svetovne produkcije teh naprav. Italijani prednjačijo tudi v izdelavi strojev za kavo espresso, saj pri njih izdelajo kar 2 tretjini teh aparatov, ki jih vidimo v kavarnah po vsem svetu. Seveda bodo na ogled tudi najnovejše naprave za avtomatsko nudenje pijač in hrane ter vsega, kar je potrebno v gostinskem ter hotelskem lokalu.
Sejem Expo Tour bo v Milanu od 10. do 14. novembra. V istih dneh bodo na sejmišču še drugi specializirani sejmi, ki sodijo zraven. Med temi tudi sejem kave ter sejem kvalitetnih prehrambenih izdelkov. Mali, srednji ali veliki gostilničar ter hotelir bo torej že kar moral v teh dneh na obisk na milansko sejmišče.
Marko VValtritsch
GLEDALIŠČE VELIMIR / PREDSTAVA »STORIA Dl AUGUSTA«
ZA NAJMLAJŠE / REVIJA
Pretresljiv protest proti »normalnosti«
Predstava »Storia di Augusta«, ki je bila v soboto v bivši kinodvorani pri Sv. Ivanu, je bila za gledalce nekaj več kot navadna gledališka igra, brez pretiravanja lahko trdim, da je bila za marsikoga nenavadno doživetje. Kdor pozna gledališče Velemir, pa se ni začudil, ko so igralci prebili nevidni zid, ki navadno ločuje publiko od dogajanja na odru oziroma realnost od fikcije. Duša in gonilna sila igre je Claudio Misculin. Skupaj z Angelo Pianca je Misculin leta 1983 po zgledu Basaglieve izkušnje, ustanovil gledališče Velemir. Tekst tokratne drame je predelava pričevanj ljudi, ki so jih našli v arhivu svetoivanske umobolnice. »Storia di Augusta« opisuje resnično doživetje popolnoma zdrave Zenske, zaprte v svetoi-vanski norišnici od leta 1939 do 1944. V osrednjo zgodbo so vpletene še številne pripovedi internirancev. Kljub skromni sceni je igralcem uspelo vzpostaviti na odru utesnjeno vždušje norišnice, kjer se je čas ustavil, slabost in stalni strah bolnikov, katerim so odvzeli dostojanstvo in celo upanje, da bi se nekega dne vendar resili tistega pekla. Samo Augusta
stalno upa in se ne vda usodi. Medtem ko se drugi apatično vlačijo po norišnici, se ona prilagaja zahtevam zdravnikov, to se pravi pasivnemu sprejemanju ukazov, da bi jo končno osvobodili.
Bolj kot nosilna pripoved so
pretresljivo učinkovale izpovedi ostalih bolnikov, ljudi, katerim ni bilo dovoljeno živeti. Nastopajoči so prisilili prisotne k razmišljanju o najbolj perečih problemih družbe, in sicer o izolaciji in razčlovečenju subjekta v umobolnici in o aktualnejših odtujajočih sredstvih, kot je droga ipd.
Polagoma so utihotapili dvom, da dojemajo boljše resnico umsko prizadeti ljudje, kot »ljudje tam zunaj, ki obožujejo vojno, hinavstvo in nekega boga, ki vsili toliko trpljenja...« Kritika družbe torej, s strani tistih, katerim ni dana možnost, da izrazijo svoje mnenje. V skupini nastopajočih je bilo tudi nekaj prizadetih igralcev, ki niso izpadli »različni«, ampak pomemben del skupine mladih igralcev. Gledališče Velemir se ločuje od ostalih gledališč zaradi kočljivih tem, ki se jih loteva in še predvsem zato, ker postavi v ospredje ljubezen in spoštovanje do človeka. V teku predstave se je zvrstilo več smešnih, ganljivih in izzivalnih trenutkov, dvajsetminutni aplavz ob koncu pa je najbolj zgovoren komentar o uspehu predstave.
Luana Grilanc
Pastirček vstopa v 50. sezono
Revijo so ustanovili kateheti z Goriškega
»Pozdravljeni! Gotovo me vsi poznate. Ime mi je Pastirček. Rodil sem se pred 50. leti, v prvem šolskem letu po drugi svetovni vojni. Da sem zagledal luč sveta in se pridružil slovenskim otrokom, je zasluga katehetov z Goriške, še posebej vedno mladega g. Humarja Kazimira.« Tako se začenja pozdrav, ki ga otroška revija Pastirček naslavja na svoje mlade zveste bralce ob vstopu v novo šolsko leto, v letošnjo sezono, v kateri revija slavi izredno pomemben jubilej. Revija, ki ohranja že uveljavljeno vsebino in razpored rubrik, pa v letošnji prvi številki v rubriki Tudi mi smo rasli s Pastirčkom objavlja pisemca nekdanjih bralcev. Naslovno stran revije bo letos krasila risba Mateja Češčuta (5. razred OS »P. B. Domen« - Sovodnje). Naslovnico objavljamo tokrat tudi mi.
TRST / MUZEJ REVOLTELLA
Rosenquistova razstava odprta še do nedelje
Danes popoldne voden ogled
V tržaškem muzeju Revoltella se izteka razstava velikega sodobnega ameriškega umetnika Jamesa Rosenquista, ki je bila med pomembnejšimi kulturnimi dogodki tržaške poletne kulturne sezone. Zaradi velikega zanimaja publike, razstavo si je ogledalo veliko tujih gostov, so jo podaljšali do nedelje, 15. oktobra. Na sliki eno od razstavljenih del z obiskovalci (foto KROMA). Prikaz nekaterih najbolj značilnih Rosenquistovih del z dodatkom njegovih zadnjih stvaritev je tržaški muzej organiziral v sodelovanju z newyorskim mezejem Guggenheim in z galerijami Ropac iz Pariza in Salsburga. Danes popoldne z začetkom ob 18. uri bo voden ogled razstavljenih del, o njih in o Rosenquistu bo govorila Franca Marri.
FILM / RIMINICINEMA
Multikulturnost festivala in nagrajenec Kuslurica
Osma izdaja mednarodnega festivala Riminicinema potrjuje usmeritev, ki jo ima manifestacija od vsega začetka. Tekmovalni program novega filma poudarja manj znane, manj uveljavljene kinematografije, medkulturne in mejne vsebine. Med takimi filmi je žirija, ki ji je predsedoval veliki doku-mentarist Lionel Rogosin, izbrala delo islandskega režiserja Fridrika Thora Fridrikssona, sicer že bivšega kandidata za Oskarjevo nagrado. A kaldum klaka (Hladna vročica) je film o mladem in uspešnem Japoncu, ki se odreče svojim počitnicam na Havrajih in doleti v ledeno Islandijo, da bi na bregu reke po tradicionalnih predlogih izvedel obred v spomin pokojnih staršev. Japoncu na Islandiji se seveda pripeti marsikaj nepričakovanega, tako da nenehno ponavlja, to je čudna dežela. Fridrikssen je živ primer, da tudi v mali Islandiji lahko razviješ iz kinokluba in malega festivala svetovno uveljavljajočo se produkcijo. Lekcija za Slovenijo?
Sicer pa je marsikateri drugi film
bil zanimivejši zaradi vsebine kot zaradi dognanosti svojega filmskega izraza, ali celo ker so režiserja, v našem primeru alžirsko pisateljico Haf-so Zinai Koudil (Le demon au femi-nin), islamski integralisti obsodili na smrt. Njena teza o alžirski tragediji pa je, da so muslimanski integralisti lon-ga manus gospodarja sveta, ki hoče spraviti tudi svobodno Alžir jo pod svojo peto.
Izredno zanimiv je bil pregled južnoafriškega filma z naslovom Bela Afrika, črno srce. V polifoniji različnih avtorjev in stališč se je razgrnilo življenje južnoafriškega ekonomskega orjaka in bogata paleta njenih protislovij. Za ljubitelje noči pa so vrteli, pod zgovornim naslovom Neoroerotikon, filme lahke žanrske identifikacije. Posnel jih je Jesus Franco, španski filmski posebnež, čigar filmografija je daljša od slovenske v celoti. Med temi poslastica: tedaj še neodkrita in vendar razkrita Romina Power-Justine, ki je leta 1968 začenjala svojo umetniško pot...
A.D.
»Ne bodi razočaran, če tvoji filmi ne bodo kot Fellinijevi,« je nekoč dejal Emirju njegov oče, ko je sin hotel postati režiser.
V nedeljo, 1. oktobra, je na odru teatra Novelli v Riminiju Emir Kustu-rica s tem malim družinskim spominom počastil spomin očeta. Mednarodni festival Riminicinema mu je namreč podelil nagrado Fellini.
, Gianfranco-Miro Gori, predstavnik vodstvenega triumvirata in ravnatelj krajevne Kinoteke je sicer zagotovil, da nagrada ne gre Kusturi-
ci kot fellinijevskemu režiserju, a dejstvo je, da sarajevski filmar obožuje "maestra”, njegovo spajanje ljudskega in aristokratskega, in je pred leti tudi prišel v Rimini, da bi si ogledal mitični Grand hotel, ki ga je Fellini ovekovečil v svojem Amarcordu. Potem je tudi sam posnel svoj "amarcord”, Se spominjaš na Dolly Bell? (1980), kateremu sta sledila še Oče na službenem potovanju (1985) in Dom za obešanje (1988).
Riminicinema, festival "različnega” multikulturnega filmskega
ustvarjanja je kot nalašč za Kusturico, ki se od začetka vojne na Balkanu proglaša za nekdanjega apolido brez narodnostnih čustev s stalnim bivališčem v filmu. Kot sam pravi: film je najlepše sredstvo, da ubežiš resničnosti sveta.
Kusturica najprej ni hotel govoriti o bivši Jugoslaviji, a se je na srečanju z novinarji v Caffe delle rose nenehno vračal k temi, ki ga očitno boli. Jugoslavija podoživlja v nekaj letih to, ker je za Evropo bila zgodovina celega stoletja. On se čuti človek preteklosti, ki se sprašuje, zakaj
se to dogaja, zakaj so dopustili, da se je multie-tnična Jugoslavija razkrojila prav v času, ko Evropa stopa na pot politične integracije. Odšel je iz Jugoslavije, preden bi mu lahko kdo očital, da je mešanec, Jugoslovan - bastard. Zato pa ima vedno ob sebi zvesto "vsejugoslovansko” ekipo sodelavcev (med njimi Slovenec Vilko Filač), ker je laže delati s tistimi, ki jih poznaš. Pred Parizom, kjer sedaj živi, najprej Amerika. Tam se je spraševal o pravih razsežnostih ameriške resničnosti, ki je hollywoodski optimizem ne more odskliko-vati. Razmišljal je in rodil Arizona Dream (1992), refleksijo o duhu "ameriškega sna”, ki mu ga je navdihnilo tudi čisto ameriško nebo. Kako se lahko zoperstaviš ameriškemu materializmu, se sprašuje Kusturica. Verjetno tako, da pokažeš človečnost, ki je v vsakem. Nad Kustu-ričinimi "sanjami” je bdel predstavnik hollywoodskega majorja VVarner Bros. Režiserja je spominjal na jugoslovanske politične komisarje, ki so mu nekajkrat tudi prekinili snemanja prvih filmov, VVarner Bros mu je tudi ustavila distribucijo filma, češ da je konec le preveč žalosten.
Kusturica svojim sanjam ne išče psihoanalitične podlage, misli
pa, da so sanje tisto edino, ki ti ga ne more vzeti nihče. Objektivni svet ni v tvoji oblasti: zgodovinski dogodki so mu na primer ukradli film po Andričevem romanu Most na Drini. Zato tudi ne gleda televizije, preveč jo je že, tudi ker je televizija kjerkoli v rokah oblasti. Ne vereja-me v svobodo in humanost informiranja, ker je slednje podvrženo medijskim in političnim strategijam z lastno logiko. In ker današnja demokratizacija filmvi-deo tehnologije ne bo mogla proizvesti alternative hollywoodski industriji emocij, je ”un-derground film”, osebni, iskreni izraz, v bodoče še vedno tisti, ki bo pregazil naše "baročno” obdobje, v katerem gledaš vsega preveč.
Emir Kusturica predava z gotovostjo, še bolj pa so suvereni in močni njegovi filmi. Slovenci mu vsekakor ne moremo biti hvaležni, da je za svoj zadnji film Underground (zlata palma v Cannesu 95) v arhivih nemške U.F.A. poiskal filmske dokumente, ki prikazujejo, kako so Slovenci Hitlerjeve čete sprejeli z navdušenjem, medtem ko so bili Beograjčani do njih zadržani. Ge je vsaka informacija manipulacija, ne smemo pozabiti, da je tudi vsak film informacija...
Aleš Doktorič
Četrtek, 12. oktobra 1995
KULTURA
NOVO NA VIDEU
14
NA KRATKO
GLEDALIŠČE / TRIDESETO BORŠTNIKOVO SREČANJE
Filmski potep
LJUBLJANA - Mesec oktober bo v Sloveniji v celoti v znamenju praznovanja stoletnice filmske umetnosti. Gauloises Blondes Images je ob tem skupaj s podjetjem Mladina film pripravil vrsto prireditev, ki so jo poimenovali Filmski potep. Od 18. oktobra bo v večjih slovenskih mestih - Ljubljani, Celju, Mariboru, Kopru, Kranju, Novi Gorici in Novem mestu - na sporedu pet svetovno znanih filmov. To bodo Casablanca Michaela Curtiza, Ameriški grafiti Georga Lucasa, Taksist Martina Scorseseja, Lasje Miloša Formama ter Thelma in Louise Ridleyja Scotta. Vseh pet kopij je novih, kupljenih in podnaslovljenih posebej za ta namen. Po izteku licence filmi ostanejo v trajno last Slovenski kinoteki. Filmski potep se bo zaCel v Ljubljani v kinu Vic s projekcijo filma Thelma in Louise. Cene vstopnic bodo nekoliko nižje kot običajno, kupci kompleta petih vstopnic bodo plačah le štiri, povrh pa prejeli še liCen komplet razglednic z motivi iz vseh petih filmov. (I. P.)
Razprave o družbenih dilemah
LJUBLJANA - Društvo 2000 je izdalo novo dvojno številko Časnika za mišljenje, umetnost, kulturna in religiozna vprašanja. V tokratni številki o družbenih dilemah razpravljajo Boštjan Horvat, Denis Poniž, France Križanič in Ivan Kosovel. Peter KovaCiC-Per-šin v Članku z naslovom Za prihodnost razpravlja o krizi, ki pretresa človeštvo. V reviji so objavljeni tudi pogovori z Alojzijem Šuštarjem. Francem Krambergerjem in Maksom Ipavcem, pesmi Mirka Zupančiča in Jurija Kovica ter meščanska tragedija v petih stopnjevanjih z naslovom Stari Rimljan, katere avtor je Ivan Mrak. Literarna tema je namenjena nemškemu pesniku Josephu von Eichendorfu, o katerem pripoveduje Lojze Krakar. (A. Z.)
Tutta in Golijeva v Parizu
LJUBLJANA - V razstavišču Cite intemationale des arts - Galerie des arts v Parizu bodo 17. oktobra odprli obsežni razstavi Klavdija Tutte in Klementine Golije. Umetnika se bosta pariški likovni javnosti predstavila s po tridesetimi deli; Tutta je pripravil izbor akvarelov, Klementina Golija pa dela, izdelana v tehnikah gvaša in kolaža na papirju. , Razstava, ki bo odprta do 28. oktobra, bo obsegala dela z letošnjo letnico nastanka, med njimi tudi tista, ki so nastala v Parizu. (V. U.)
IZŠLO JE / KNJIGI
Anej Sam:
Balade zavrženih
Proza. Izdala in založila Anej Sam ter Izobraževalni svetovalni center in grafična dejavnost Domžale, d. o. o., natisnil Izobraževalni svetovalni center in grafična dejavnost Domžale, d. o. o., Ljubljana 1995, mehka vezava, 13 x 20 cm, 137 strani.
Knjiga obravnava problematiko zavrženih psov v Sloveniji in pripoveduje o globljih problemih današnjega časa. Sestavljena je iz treh delov. Prvi del z naslovom Ljudje in psi avtor začne z nenavadno zgodbo o psici iz Tokia, ki so jo prejšnje leto -po japonskem koledarju je to leto psa - objavili nekateri Časopisi. V drugem delu knjige, ki ima naslov Žalostni zbor, je deset zgodb o usodi psov, katerim je bila priča Milena Močivnik. Večinoma so to žalostne zgodbe, in kot je zapisal avtor v knjigi: »Če bi psi znali govoriti, bi vsak dan slišali veliko takih zgodb.« Zgodbe so resnične, opremljene so tudi s fotografijami njihovih junakov. Resnica o Mileni Močivnik je naslov tretjega dela knjige, v katerem avtor pripoveduje o ženski, ki je posvetila življenje skrbi za zapuščene ter izgubljene pse in mačke. V tem delu knjige so odlomki iz različnih slovenskih časopisov, ki so objavljali reportaže in poročila o njenem pasjem zavetišču od leta 1993, ko so jo mediji odkrili, pa do danes. Na koncu knjige je objavljenih še nekaj fotografij Milene Močivnik in njenih psov. (A. Z.)
K. Šalamun-Biedizycka: Umetniški vzpon Alojza Rebule
Razprava. Založila in izdala Založba Lipa, natisnila Tiskarna Jože MoškriC, Koper 1995, mehka vezava, 13 x 20 cm, 186 strani.
V knjigi si je Katarina Sal-mun-Biedrzycka postavila za nalogo sledenje umetniškem razvoju tržaškega pisatelja Alojza Rebule od začetka njegovega pisateljevanja pa vse do vrha. Njegovo umetniško pot začne spremljati v štiridesetih letili dvajsetega stoletja, ko je bil Alojz Rebula še študent in je v ljubljanski reviji Novi svet prvič objavil besedilo z naslovom Srečanje s penadorom, nadaljuje s prvimi pesmimi in prvo prozo. Avtorica nadaljuje razpravo z razkriva-njem njegove nadaljnje umetniške poti v začetku petdesetih in nato v šestdesetih letih. V tem času je Rebula napisal besedila, kot so Odčarani vrt, Sreča, Zemlja brez blagoslova, Ura poklica, novelo Votel je Kras in roman Vrnitev. Razpravo o umetnikovem ustvarjanju avtorica zaključi z romanom, ki nosi naslov V Sibilinem vetra. Za ta roman je Rebula leta 1969 dobil nagrado Prešernovega sklada, v Trstu pa nagrado kluba slovenskih izobražencev z imenom Vstajenje. Delo je znanstveno zasnovano in razkriva Rebulov umetniški razvoj na nov naCin, zato prihaja do popolnoma novih ugotovitev o njem. Avtorica je poskusila z obravnavo omenjenih besedil v knjigi narediti antologijo najboljšega, kar je Rebula ustvaril. (A. Z.)
MARIBOR - Včerajšnja slavnostna seja sveta Borštnikovega srečanja, ki so jo naznanile fanfare, je bila posvečena dvestoletnici smrti Antona Tomaža Linharta, začetnika žlahtne komedije v slovenščini, in tridesetletnici Borštnikovega srečanja. Kot je uvodoma dejal Rudi Šeligo, predsednik sveta BS, bo seja slavnostna le, če bo potekala »brez banalnih profanih besed«. K sreči je bilo tako.
Za prijeten uvod v predstavitev programa je poskrbela dobitnica Borštnikovega prstana Milena Muhič, ki je z odlomki iz monodrame lizika, pred leti prave gledališke uspešnice, duhovito aktualizirala težave današnjih Lizik, ki so v bistvu ostale nespremenjene. Med prelistavanjem letošnjega programa Borštnikovega srečanja lahko ugotovimo, da bo ob tekmovalnih predstavah, ki so znane že nekaj mesecev, pravzaprav potekalo veC drugih spremljevalnih prireditev. Te bodo dneve od 17. do 29. oktobra, kolikor bo trajalo BS '95, nedvomno popestrile in duhovno-umetniško obogatile. Kot na novosti na letošnjem Borštnikovem srečanju velja opozoriti na uvedbo tako imeno-
vanih okroglih miz, strokovnih pogovorov o predstavah in gledališču, ter razglasitev najboljšega besedila za slovensko komedijo. Za to je bil letos ob 200-letnici Linhartove smrti razpisan natečaj, za naslov najboljše slovenske komedije pa bomo izvedeli zadnji dan BS, ko bodo podelili tudi nagrade za gledališke dosežke. V trinajstih dnevih, ko bo Maribor slovenska gledališka prestolnica, se bo poleg sedmih tekmovalnih predstav, ki jih je že pred meseci izbral selektor dr. Andrej Inkret, zvrstilo še štirideset gledaliških predstav, enajst razstav, štirje strokovni pogovori in predstavitev knjig z gledališko tematiko. Gre za knjigi v izdaji založbe Mihelač, in sicer delo Razveza Rudija Šeli-
ge ter dramo GrmaCe Daneta Zajca. Letos bodo prvič en dan posvetih odrskim delavcem, ko bodo predstavili knjigo Jura Kislingerja Zgodovina, spomini', odlomki. Prvič bo Borštnikovo srečanje gostilo tudi tuja gledališča, in sicer gledališče Scena Theatre iz Washingtona s štirimi predstavami, videli pa bomo tudi tri predstave iz Rusije in dve iz Hrvaške. Zadnji dan srečanja, namenjen igralcem, bodo letos podaljšali še za en dan, ko bo v Novi Gorici proslava 40-letnice tamkajšnjega gledališča.
Generalni pokrovitelj Petrol ter pokrovitelji Henkel Zlatorog, Zavarovalnica Maribor, Dravska tiskarna in Kastner&Ohler so s podpisom pogodbe omogoCih letošnjo največjo gledališko prireditev, ki jo bodo požlahtni-li jazzovski glasbeniki Musiča Brasileira Joao Bosco e Grapo iz Rio de Janeira, John Abercrombie Organ Frio iz Bostona in Roy Ayers VVbi-qity iz New Yorka.
Martina Pavšič
Slovensko narodno gledališče Maribor
erosa v žemki poeziji
LJUBLJANA - Založba Amalietti je v novi zbirki Slovenske poetese izdala tri novitete slovenskih pesnic: Pahljačo Bogdane Namestnik, Vrtnice večnih trenutkov Vide BešliC in Ko sem bila drevo Vanje Sterle. Pesnice, ki pripadajo mlajši in srednji generaciji, so na zelo raznolik način ubesedile svoj krhki intimni svet, prežet z misterijem moškega in ženske.
Pahljača je druga pesniška zbirka štajerske pesnice Bogdane Namestnik iz Ruš, ki je kot pranečakinja velikega slavista Janka Glazerja očitno nasledila izreden občutek za jezik in rimo. V dolgih, ritmičnih verzih izpoveduje predvsem hrepenenje po svetu erotične izkušnje, ki je minil zaradi izgube njenega najdražjega, vendar kot je napisal recenzent Denis Poniž, ljubezenske besede kličejo iz niCa ne samo ljubljeno osebo, marveč ljubezen samo. »Nikar ne beži! S srpom plani name! / Požanji me! Požanji zadnjo ped! Bogat bos. Mak ti zažari spod rame, / v temi od zasije sinji cvet«
Mlada pesnica Vanja Sterle prav tako ni novinka v pesniškem svetu, saj je pred dvemi leti izdala že svoj prvenec Pesmi. Tokratna zbirka Ko sem bila drevo prinaša izvirne, samonikle pesmi, ki kljub preprostemu pesniškemu izrazu učinkujejo misteriozno in nenavadno. Bolj kot na rimi gradi pesnica na moči besed, ki se spajajo v organsko celoto, polno animističnega duha. »Tistikrat, ko sem bila drevo /z ve-
jami od neba do ptic / in s koreninami vseh poti, / so moji listi Šumeli / resnico drevesa.«
Vrtnice večnih trenutkov so prvenec 22-letne ljubljanske študentke bibliotekarstva in primerjalne književnosti Vide BešliC, ki se je pri snovanju pesmi zgledovala po Jacquesu Prevertu. Ljubezen je tudi tokrat osrednja tema, vendar pa v njenih prispodobah srečamo tudi občečloveške bivanjske dileme, ki niso le plod mladostnih iskanj.	(A. P.)

Kruta
resničnost
Reality Bites, romantična komedija, scenarij: Helen Childiess, producenta: Danny DeVito in Michael Schamberg, režija: Ben Stiller, igrajo: Winona Ryder, Ethan Hawke, Ben Stiller, distribucija: Karantanija film, 1993,95 minut Ce ste dvajsetih let in Ce imate radi glasbo, si morate pred ogledom filma obvezno kupiti CD s filmsko glasbo, kajti ta je prav gotovo najboljša stvar te komedije o ljubezni v devetdesetih. Med dragim v filmu slišite My Sharona skupine The Kwack, Baby I love your Way skupine Big Mountain, Ali I want is you irskih U2 in Nine Stories. V stranskih vlogah se v filmu pojavijo še fant Wino-ne Ryder Dave Pirner, Evan Dando, nekdanja voditeljica na MTV Karen Dufly ter igralci Keith David, Anne Meara in David Spade. Sicer pa glavni junaki filma, dvajsetletniki, ves film iščejo same sebe in na koncu, po izgubi in iskanju novih služb, romantično spoznajo, da kot so dejali Be-atli, »Ali you need is love«.	(J. P.)
Obtožena
The Accused, drama, scenarij: Tom Topak, glasba: Brad Fiedel, režija: Jonathan Kaplan, igrajo: Kelly McGiltis, Jo-die Foster, Bernie Coul-son, distribucija: Karan-tanija film, 1988,106 minut
Jodie Foster je za vlogo posiljene Sarah leta 1988 dobila oskarja. Saj ne da igra slabo, ampak tistega leta je bila za oskarja nominirana tudi Sigoumey Weaver za vlogo antropologinje Dian Fossey v filmu Michaela Apteda Gorile v megli. Dama je sicer odlična v vsakem filmu, ampak v Gorilah je odigrala svojo življenjsko vlogo. Do dandanes ostaja dejstvo, da Sigoumey takrat ni dobila oskarja, ena največjih krivic, ki se je zgodila na podelitvi Oskarjev. Obtožena si zastavlja povsem pravilna vprašanja v povsem moškem svetu, kjer je biti žrtev, kot se je izrazila Jodie Foster, ženska usoda. Verjetno se bodo mnenja med spoloma precej kresala, ko bosta razpravljala, ali je Sarah s svojim izzivalnim vedenjem in oblačenjem izzivala moške in je zgolj dobila tisto, kar si je zaslužila.	(I. P.)
Najbolje prodajane družboslovne in humanistične knjige v izbranih slovenskih knjigarnah (v prejšnjem mesecu)
Na lestvici najbolje prodajanih družboslovnih in humanističnih knjig se je prvič pojavila nova knjiga Antona Trstenjaka z naslovom Slovenska poštenost. Avtor v knjigi govori o poštenosti Slovencev, s katero smo preživeli stoletja in naj bi z njo tudi zanesljiveje gledali v prihodnost. Prav tako je novost na lestvici knjiga Odpiranje notranjih vrat avtorice Eileen Caddy. Knjiga je sestavljena iz psiholoških misli za vsak dan v letu, id naj bi pripomogle k pozitivnemu mišljenju in reševanju teZav, s katerimi se bralci srečujejo. Znova sta med najbolje prodajanimi knjigami Poslovno komuniciranje več avtorjev in Vodnik po idejah Linde Smith in VViHiama Reaperja. Na lestvici je tudi Slovenska kronika XX. stoletja za obdobje od 1900 do 1941, ki je pred kratkim izšla pri založbi Nova revija.
Knjigama Založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor
1.	Anton Trstenjak: Slovenska poštenost, Inštitut Antona Trstenjaka, 1995
2.	Hans J. Morgenthau: Politika med narodi, DZS, 1995
3.	Linda Smith in William Reaper: Vodnik po idejah, Jutro, 1994
4.	Janez Kranjc: Latinski pravni izreki, Cankarjeva založba,
1994
5.	Arthur Kaufinann: Uvod v filozofijo prava, Cankarjeva založba, 1994
DZS, Knjigama in papirnica, Šubičeva 1, Ljubljana
1.	Donald Palmer: Ali središče drži, Uvod v zahodno filozofijo, DZS, 1995
2.	B. M. Zupančič: Prvine pravne kulture, Fakulteta za družbene vede, 1994
3.	T. Hunt, James E. Grunig: Tehnike odnosov z javnostmi, DZS, 1995
4.	Sergej Flere, Marko Kerševan: Religija in sodobna družba, Znanstveno in publicistično središče, 1995
5.	Milan Balažič: Gospostvo, Znanstveno in publicistično središče, 1995
Knjigama Libris, Prešernov trg 1, Koper
1.	Eileen Caddy: Odpiranje notranjih vrat, Rea, 1995
2.	S. Možma, M. TavCar, A. Knežević: Poslovno komuniciranje, Založba Obzorja, 1995
3.	Slovenska kronika XX. stoletja, 1900-1941, Nova revija
1995
4.	S. Rakočevič: Državna uprava, Časopisni zavod Uradni list RS, 1994
5.	Walter Liibeck: Reiki, Quatro, d. o. o., 1995
DZS, Čopova knjigama, Čopova 3, Ljubljana
1.	Luise L. Hay: Življenje je tvoje, Iskanja, 1994
2.	Walter Liibeck: Reiki, Quatro, 1995
3.	Zev Ben, Simon Halevi: Kabala, Mihelač, 1994
4.	Ken Keyers, jr.: Moč brezpogojne ljubezni, Rea, 1994
5.	Mitja Peniš: Vse v enem, eno v vsem, DZS, 1995
Pripravila: Aleksandra Zorko
			
ŠVEDSKA / NOBELOVI NAGRADI
V fiziki in kemiji največ nagrad Američanom
Za odkritja subatomarnih delecev in kemije ozona
STOCKHOLM - Švedska akademija je včeraj izbrala letošnje dobitnike Nobelove nagrade za fiziko in kemijo. Prvo prestižno nagrado bosta prejela ameriška fizika Martin Perl in Frederick Reines, Nobelovo nagrado za kemijo pa nizozemski meteorolog Paul Crutzen, njegov ameriški kolega mehiškega rodu Mario Molina in ameriški kemik Frank Shervvood Row-land.
Martin Perl, ki se je rodil leta 1927 v New Vorku in je profesor na stanfordski univerzi, je v sedemdesetih letih odkril elementarni leptonski delec »tau«, M je 3.500-krat težji od elektrona. Frederick Reines, ki se je rodil leta 1918 v nevvjerseskem Patersonu, pa je leta 1956
odkril nevtrine, brezmesne nenabite elementarne delčke. Skoraj vso svojo znanstveno kariero je preživel do upokojitve leta 1987 na kalifornijski univerzi v Irvinu, s krajšim obdobjem od leta 1954 do leta 1959, ko je bil šef laboratorija v Los Alamosu.
Nobelovo nagrado za kemijo pa je prejela hojica, M se ukvarja s kemijo ozračja s posebnim poudarkom na nastanek in razgrajevanje ozona. Nizozemec Paul Crutzen dela v nemškem Mainzu na Max Planckovem inštitutu, v Mehiki rojeni Mario Molina na Massachusetts Institute of Technology in Frank Shervvood Row-land pa je odgovoren za kemijo na kalifornijski univerzi v Irvinu.
ZDA / PRVIČ PO OPROSTITVI
Nbc intervjuval OJ. Simpsona
Družine žrtev in javnost ogorčeno vprašujejo, zakaj ni spregovoril že med sodno razpravo
NOVICE
Na Nizozemskem enako število ljudi kot prašičev
DEN HAAG - Na Nizozemskem redijo 14,1 milijona prašičev, kar pomeni, da je v deželi tulipanov enako število ljudi kot prašičev. Kot so spročili vladni viri, je na Nizozemskem kar 6.000 prašičjerejcev, ki imajo na svojih farmah vsaj 800 glav prašičev. Taka gostota seveda povzroča hude ekološke probleme, ker morajo večino odplak prašišjih farm prečistiti.
Divji seks med Jacksonom in njegovo ženo Liso Marie
LONDON - Poroka med Michaelom Jacksonom in Liso Marie Presley je vse prej kot navidezna, ker se par dobesedno divje ljubi. To vsaj trdi zadnja biografija hčerke Elvisa Presleyja, kot je navedel včerajšnji britanski Sun. Michael in Lisa se poznata od kar je bila ona le otrok, spoznala pa sta, da se ljubita Sele lani, ko je bil Michael zaradi obtožbe pedofilije v globoki depresivni krizi. Kot je zapisal avtor življenjepisa Anthony Gregoreli, je Michael zaprosil za njeno roko, a ona ga je prej hotela preizkusiti v postelji. Kot zgleda, je bil poskus uspešen, saj je Lisa Marie priznala nekemu prijatelju, da je bila vsa zadeva divja in nepozabna, saj je Jackson med orgazmom celo pel.
Za dva švicarska franka dobil kar 401.286 frankov
COMO (ITALIJA) - Neki milanski borzni agent (imena niso sporočili) je v nedeljo zvečer v casinoju mesta Campione d’Italija z dvema švicarskima frankoma zadel na slot machine kombinacijo »Gigant«, ki mu je prinesla čedno vsoto 401.286 švicarskih frankov. Taisti borzni operater je lani v isti igralnici prav tako na slot machine zadel 40 tisoč švicarskih frankov.
Trgatev v Švici
Pod gradom Aigle v švicarskem kantonu Valois so začeli nabirati grozdje, trgatev je v tem indijanskem poletju kar ugodna, prav tako bo kakovostno vino. (Telefoto AR)
LOS ANGELES - Ameriška televizijska mreža Nbc si je zagotovila enourni pogovor z O.J. Simpsonom, ki je s svojim primerom razklal Ameriko. Čeprav je že prepričal 12-člansko poroto, sedaj skuša prepričati še vso javnost. Televizijske studije v Los Angelesu so ob priložnosti spremeniti v nekakšno trdnjavo, potem ko so dobiti ploho pisemskih in telefonskih protestov. V intervjuju so Simpsonu postavili najboljša vprašanja gledalcev in seveda novinarjev, oddaja pa je izjemoma bila brez reklamnih prekinitev, da televizijske mreže ne bi obsojali dobičkarstva. Tudi O.J. ni dobil nobenega honorarja. Ogorčene družine žrtev so v zvezi s tem pravilno dejale, zakaj ni spregovoril med sodno razpravo, če je že hotel kaj povedati.
Na stiki: Simpsonova hči vzhajno brani očeta.
H NIKARAGVA / POSLEDICE BANDINISJIČNE REVOLUCIJE LETA 1979
Sandinisfični borci pred doslej najzahtevnejšo nalogo: obstankom
Medtem, ko so vodilne osebnosti revolucije ohranile pomembna mesta, je država v razsulu, polovica prebivalstva pa brezposelnega
MANAGUA - Ramon Cabrales je v svojem življenju poskusil vse mogoče: bil je ropar, revolucionar in celo minister, sedaj pa je ustanovil tiskarno. Njegove izkušnje za nikaraške razmere sploh niso izjemne. Medtem ko sandinistič-na revolucija iz leta 1979 tone v pozabo, se morajo nekdanji revolucionarji boriti na povsem drugi fronti; boj, ki je Sedaj za vse najpomembnejši, je bitka za preživetje v državi, kjer je polovica oseb brezposelnih.
Nekateri od tistih, ki so jim pred leti posvečali naslovnice vsega sveta, se niso odpovedali boju za nekdanje ideale. Bivši predsednik Daniel Ortega je še vedno nesporni vodja Sandini-stične stranke nacionalne osvobodilne fronte, njegov minister za notranje zadeve Tomas Borge pa izdaja sandinistični časopis »Bar-ricada«. Stvari pa so bistveno drugačne za njihove podrejene. »Velika večina jih je brezposel-
nih, mnogi se ukvarjajo z malo trgovino, veliko jih je zapustilo državo in odšlo v tujino za boljšimi možnostmi, nekateri pa so ostali v vojski,« pripoveduje Tomas Borge.
Joel Martinez je 34 let star bivši sandinistični borec, ki so ga na Kubi za zaupne naloge izurili vietnamski strokovnjaki. Bil je telesni stažar najpomembnejših osebnosti, po revoluciji pa si je kot mnogo drugih moral poiskati novo pot. Sedaj prodaja avtomobilske rezervne dele. S tem poslom zasluži skoraj 400 dolarjev na mesec. »Sandinisti so nas zapustili. Lastnino so osvajali zase, ne pa za revolucijo,« trdi Martinez. Izgubil je vsako zaupanje v politiko. »Vsi so umazani in pokvarjeni, tako da ne verjamem več nobeni stranki,« poudarja. Z njim se strinja precejšen del prebivalstva, ki namerava na prihodnjih predsedniških volitvah glasovati za Arnolda Alemana, kljub temu,
da je osumljen sodelovanja z diktatorskim režimom Anastasia So-moze. Aleman se je po mnenju mnogih izkazal kot župan Mana-gue; ljudje so zaradi tega prepričani, da se bo potrudil tudi na vladi.
Najslabše pa se danes godi sandinističnim borkam. Tudi tiste, ki so bile nekoč na res pomembnih položajih, so se po revoluciji morale znajti, kakor so vedle in znale. Mnoge so danes prostitutke, še tako pa se komaj preživljajo, saj je prostitutk in transvestitov toliko, da ni dovolj strank za vse. Druge delajajo v nočnih klubih ali kot hišne pomočnice. Spet tretje kradejo ali prekupčujejo z mamili.
Državo je preplavil najhujši val nasilja, terorizma in kriminala v tem stoletju, ljudje pa nimajo časa, da bi se ukvarjali s temi vprašanji. Politika je postranska zadeva, glavni problem je preživetje.

MEHIKA / SEDAJ SO ZASKRBLJENI V ZDA
Orkan Roxanne podobno kot Opal prešel Jukatan
Sedaj naj bi se okrepil in usmeril proti ameriški obali
MIAMI - Po prehodu nad mehiškim polotokom Jukatanom je orkan Roxanne izgubil na moči, tako da je center za harikene v Miamiju sporočil, da se je veter umiril in piha s hitrostjo 130 kilometrov na mo. Izvedenci pa so prepričani, da bo orkan pod vplivom toplega morja in zraku pridobil prvotno moč. Ko je orkan dosegel jukatansko obalo je bila namreč hitrost vetra 175 kilometrov na uro, valovi so dosegli višino šestih metrov, celotno območje pa je bičal tropski naliv. Vesti o žrtvah in gmotni škodi so zaradi prekinjenih telefonskih povezav zelo pomanjkljive. Preden je orkan dosegel Jukatan je opu-stošil turistični otok Cozumel. V
mehiški zvezni državi Quintana Roo so oblasti izselile 20 tisoč ljudi, od teh kar polovico domačih in tujih turistov. Mehiško ministrstvo za prevoze je iz previdnosti zaprlo tudi 25 pristanišč. Z morskega naftnega nahajališča na Kampeški plitvini pa so iz previdnosti izselili osebje in prekinili črpanje nafte.
Roxanne je že deseti letošnji orkan | in se v glavnem pomika v isto smer kot orkan Opal, ki je prešel Jukatan pred dvema tednoma in ki je v Mehiki in v ZDA povzročil smrt 30 ljudi in ogromno gmotno škodo. Ker na Karibih nevihtno obdobje traja od 1. junija do 30. novembra so ljudje zaskrbljeni, saj čakajo Se hujše orkane.
Posledice potresa
Pred orkanom je Mehiko, točneje njegovo tihomorsko obalo, prizadel tudi hud potres, katerega posledice še sedaj odpravljajo (Telefoto AP)
LETNO ZASEDANJE MDS «N SVETOVNE BANKE
Clinton potolažil dižave v razvoju
ZDA bodo izplonjevale mednarodne obveznosti
VVASHINGTON (Reuter, dpa, AFP) - Čeprav bodo za svetovno ekonomijo prihodnja leta kritična, je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj v VVashing-tonu obljubil, da Združene države tudi v prihodnje ne bodo pozabile na preostali svet in njegove najrevnejše prebivalce. »Živimo v svetu, polnem obljub in nevarnosti,« je na rednem letnem zasedanju Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada (MDS) ameriški predsednik nagovoril predstavnike iz več kot 175 držav.
V govora je tudi opozoril, da v svetovnem gospodarstvu ne delujejo samo integracijske sile, ampak tudi dezintegracijske. »In prav na te moramo pripraviti svetovno gospodarstvo. Zgraditi moramo sistem, ki bo hkrati trden in prilagodljiv,« je izjavil predsednik Clinton. Kot primer na poti do takšnega sistema pa je navedel tudi načrtovani novi mehanizem, ki bi ga svetovni denarni instituciji uporabili v primeru finančnih kriz.
2e iz uvodnih govorov je bilo Čutiti bojazen, da Združene države v priho-
dnje ne bodo veC igrale vodilne vloge v obeh finančnih institucijah, kar bi pomenilo predvsem manj denarne pomoCi za najrevnejše države. Toda predsednik Clinton je odposlancem na zasedanju zagotovil, da se bo njegova administracija še naprej držala mednarodnih obvez, in kritiziral tiste ameriške glasove, ki govorijo v prid izolaciji.
Clintonova administracija se mora namreč v zadnjem Času soočati z zanjo neugodnimi mnenji kongresnikov o prihodnji vlogi Združenih držav v svetu in o tem, ali si Združene države še naprej lahko privoščijo vlogo vodilnega posojilodajalca. Republikanski kongresniki so tako že hladnokrvno predlagali, da bi Združene države za polovico zmanjšale prispevke v Mednarodno združenje za razvoj (IDA), podružnico Svetovne banke, ki brez obresti posoja denar najrevnejšim državam. Toda Clinton je IDA označil za »ključno« institucijo in dodal, da bo zagotavljanje denarja za revne ena od prednostnih nalog njegove administracije.
Prav usoda Mednarodnega združenja za razvoj je tudi ključna tema konference v VVashingtonu. Navzoči predstavniki revnih in bogatih držav so že ostro protestirali proti morebitnemu zmanjševanju ameriških sredstev, saj naj bi to ogrozilo demokracijo in razvoj podjetništva v svetu.
Srečaje ameriškega in mehiškega predsedniškega para je potekalo v sproščenem ozračju (Telefoto: AP)
__________AMERIŠKO - MEHIŠKI SESTANEK NA VRHU______________
Clinton in Zedillo nazdravila »ozdravljeni« Mehiki
Ameriška južna soseda se je z izposojenimi dolarji izvleklo iz uničujoče finančne krize
VVASHINGTON - Ameriški in mehiški predsednik Bill Clinton in Emesto Zedillo sta v VVashingtonu nazdravila okrepljenemu mehiškemu gospodarstvu in prihodnjim trgovinskim dobičkom. Mehiški peso je namreč še pred desetimi meseci na svetovnih finančnih trgih doživljal hudo krizo, kar je ogrožalo tudi položaj novega predsednika Zedilla.
Da bi si mehiška denarna valuta opomogla in da bi se na položaju obdržal tudi Zedillo, so Združene države Amerike Mehiki posodile dvanajst in pol milijard ameriških dolarjev. Zdaj, ko naj bi bilo najhujše mimo, je mehiški predsednik Zedillo vrnil prvih 700 milijonov ameriških dolarjev za odplačilo
ameriškega posojila.
Predsednika sta na slovesni večerji govorila o medsebojnih odnosih. »Združenih držav Amerike in Mehike ne povezuje le najdaljša meja, paC pa tudi prepričanje, da je napredek obeh držav obojestransko koristen,« je dejal Zedillo.
Ameriški uradniki so nju-
ne besede označili kot poglobitev sodelovanja med državama, ki sta imeli v preteklosti hude težave pri urejanju ekonomske in imigracijske politike.
Da je bilo ameriško posojilo Mehiki slaba poteza Clintonove administracije, še vedno trdijo republikanci. »Denarja ne bi smeh posoditi,« je izjavil republikanski predsednik odbora za bančništvo v senatu Alfonse D’Amato. Dejal je še, da je bilo posojilo majhno in dodeljeno z napačnim namenom. »Politične trdnosti ni
mogoče doseči s tako uporabljenim denarjem davkoplačevalcev.«
Se veC kritičnih besed na račun ameriškega posojila Mehiki je bilo slišati, ko je ameriški urad za delo ta teden objavil, da so v Združenih državah, odkar velja Se-vemoamerško prostotrgovinsko območje Nafta, odpraviti 41 tisoč delovnih mest. Toda urad ni upošteval 340 tisoč novih delovnih mest, ki jih je po januarju leta 1994 omogočil povečan ameriški izvoz v Mehiko in Kanado.
Steve Holland / Reuter
... ameriških podjetij bo naslednjih pet let upravljalo s kapitalom v vrednosti 150 milijard ameriških dolarjev, piše v študiji Goldman, Sachs & Co. Lani je bilo takšnih podjetij le pet, še pet pa je bilo takšnih, ki so upravljala s kapitalom, ki je znašal od sto do 150 milijard ameriških dolarjev. Studija je pokazala, da se je večina investicijskih družb razvila iz majhnih podjetniških organizacij. Toda v prihodnje bodo lahko vodilna samo podjetja, ki bodo sposobna povečevati svoj kapital. »Druge družbe bodo iskale tržne niše, ati pa bodo morale posel prepustiti drugim,« še piše v študiji, ki napoveduje spremembe v ameriški podjetniški strukturi. V naslednjih petih letih naj bi bilo v ZDA manj upravljalskih družb, vendar bodo te večje. Spremembo bodo povzročili naraščajoči stroški, trend globalnega vlaganja in sredstva, ki bodo na voljo. Zaradi vseh teh dejavnikov se bo spremenila tudi struktura industrije. Studija opozarja, da bodo te spremembe ugodne za potrošnike, saj se bodo zanje s čimvečjo ponudbo potegovale vodilne družbe.
NOVICE
Estonski premier odstopil
MOSKVA (AFP) - Estonski premier Tiit Vahi je vCeraj predsedniku Lennartu Meriju sporočil, da namerava odstopiti s svojega položaja. V skladu z estonsko ustavo bodo morati odstopiti tudi drugi elani vlade. Po pisanju tiskovne agencije Baltic News Service se je predsednik vlade odločil za odstop potem, ko so v tej državi zaradi vpletenosti v prisluškovalno afero razrešili ministra za notranje zadeve.
Juppeju ne bo treba odstopiti
PARIZ (Reuter) - Javni tožilec je vCeraj umaknil obtožnico proti francoskemu premiera Alainu Juppeju, zato ta ne bo prisiljen odstopiti; Juppe je namreč tožilstvo obvestil, da se bo do konca leta izselil iz razkošnega, 189 kvadratnih metrov velikega stanovanja na Rue Jacob, ki mu je bilo dodeljeno takrat, ko je bil sedanji predsednik Chirac še pariški župan, Juppe pa njegov pomočnik. Preden se je premier vselil v stanovanje, je mestna oblast za njegovo obnovo plačala dober milijon frankov. Če bi pravosodni minister Cotte vztrajal pri nadaljevanju preiskave, bi moral Juppe v skladu s francosko zakonodajo odstopiti.
Evropska unija potrebuje predsednika
BONN (Reuter) - Nemški in francoski parlamentarci so znova poudariti nujnost imenovanja predsednika EU, pod vodstvom katerega bi tri leta po maastrichtskem sporazumu izvedli določene reforme unije. Predsednik naj bi vsakih šest mesecev vodil sestanke petnajsterice, na katerih bi Članice oblikovale prihodnjo evropsko politiko. »Mr. ati Mrs. Europe« bi imel večje pristojnosti, kot jih imata danes evropski komisar Santer ati ministrski svet, na Čelu katerega je vsakih šest mesecev drug predstavnik države clanice EU. Po mnenju nemškega strokovnjaka za politična vprašanja iz vrst vladajočih krščanskih demokratov bi bila dosežena večja kontinuiteta vodstva EU, predsednik pa bi stališča petnajsterice zastopal tudi v tujini.
Papandreu sprt s strankarskimi kolegi
ATENE (Reuter) - Grški premier Andreas Papandreu je včeraj skušal zatreti upor vplivnih elanov socialistične stranke. Strankarski kolegi mu namreč očitajo, da vlada avtokratsko. Na posebnem srečanju vodstva stranke je Papandreu opozoril, da strahopetnosti in nehvaležnosti ne bo veC dopuščal. Ugledni socialist in nekdanji finančni minister Covolos je že napovedal, da bo izstopil iz stranke Pasok, Ceš da je ministrski predsednik predvolilnim obljubam obrnil hrbet. Jezni Papandreu pa mu je zabrusil, da ne namerava postati zgolj lutka in da bo preostati dve leti mandata izkoristil predvsem za izvedbo začrtanega vladnega programa.
PREBIVALCI POSTKOMUNISTIČNIH DRŽAV ŠE DOLGO NE BODO ŽIVELI KOT SOSEDJE IZ EU
. _______________________________________________________________________.___________________________;__________________________________________/__________________________________________________________________________
Slovenija je edina vzhodnoevropska dižava, ki se ji obeta zahodna življenjska raven
PRAGA - Po petih letih gospodarskih težav se vzhodna Evropa začenja postavljati na noge, vendar je zahodni življenjski standard za večino njenih prebivalcev še vedno le oddaljen sen, v nekdanji Sovjetski zvezi, Ce odštejemo baltske države, pa bi že najmanjša gospodarska rast pomenila velik dosežek. Ekonomisti napovedujejo, da se le Sloveniji obeta življenjski standard, ki so ga danes deležni državljani v EU, pa še to šele Cez dobrih 15 let.
Leta po propadu komunističnega sistema v vzhodni Evropi so bila za prebivalstvo v postsocialističnih sistemih, zlasti v nekdanji Sovjetski zvezi, izredno težavna. Vse države si prizadevajo, da bi obseg proizvodnje obdržale na ravni iz prejšnjih let. Po rezultatih raziskave Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki je med seboj primerjala 25 držav, nobena od njih še ni dosegla stopnje bruto domačega proizvoda (BDP) iz leta 1989. Poljska se je iz gospodarskega nazadovanja, ki ga je povzročil razpad komunističnega sistema, izvlekla prva. Pa vendar podatki, ki bodo naslednji mesec objavljeni v poročilu EBRD za leto 1995, kažejo, da poljski BDP v tem letu dosega 97 odstotkov BDP iz leta 1989. Slovenija s 94 odstotki ne zaostaja veliko, Madžarska, Češka in Slovaška pa se jima približujeta s 85 odstotki. Pri nekdanji Sovjetski zvezi je slika najtemnejša. Ruski BDP znaša manj kot 50 odstotkov obsega poizvodnje iz leta 1989, Gruzija pa je s 17 odstotki na zadnjem mestu.
Podoba ne bi bila tako mračna, če bi boleti prehod iz državnega socializma obrodil sadove. Napovedi EBRD so optimistične. Z izjemo Skupnosti neodvisnih držav (SND) se vsem postkomunističnim državam obeta gospodarska rast. Leon Podkaminer, ekonomist Dunajskega inštituta za primerjalne študije, pravi, da obstaja upanje za ekonomsko rast in utrditev nekakšnega tržnega gospodarstva v teh državah. »Spremembe institucij so dosegle točko, s katere ni vrnitve,« je povedal za Reuter.
David Stamp/Reuter
Stopnja reform se seveda raztilcuje od države do države. Češka je z množičnim lastninjenjem daleč spredaj, Bolgarija pa je zaradi vlade, ki jo sestavljajo nekdanji komunisti, šele na začetku reform. Pa vendar je Podkaminer prepričan, da se vse države premikajo v pravo smer. »Vse države že pripadajo klubu tržnih ekonomij, to pa ne velja za Skupnost neodvisnih držav, ki so "živali” posebne vrste.«
EBRD napoveduje, da bodo Poljska, Slovenija in Estonija v tem letu s šestimi odstotki gospodarske rasti absolutne zmagovalke, pridružuje pa se jim Albanija, ki je, glede na osiroma-šenost v preteklosti, presenetljivo okrevala. Večina držav je znižala stopnjo inflacije, razen Madžarske.
Rusija je spet poseben primer. Po napovedih EBRD se bo ruski BDP v tem letu skrčil za tri odstotke, vendar je to napredek v primerjavi z obdobjem med letoma 1991 in 1994. Mednarodni denarni sklad (MDS) je na začetku tega meseca objavil podatek, da se kažejo znamenja okrevanja ruskega gospodarstva. Dunajski in-
štitut pa napoveduje, da bi se obseg BDP v Rusiji lahko nehal zmanjševati čez dve ati tri leta.
Zdi se, da so nekatere države, na primer Češka, že pripravljene na gospodarsko rast v prihodnosti in možnosti padca ne upoštevajo. Drage, kot Madžarska, ki se otepa visoke zadolženosti in proračunskega primanjkljaja, pa ničesar ne jemljejo v zakup. »Igra se imenuje stabilna gospodarska rast in je politično izredno težko izvedljiva, saj je madžarski ekonomski sistem eden najbolj varčnih in surovih v Evropi. Ce nam bo igro uspelo odigrati do konca, lahko pričakujemo izvozno usmerjeno in stabilno gospodarstvo,« je v svojih izjavah previden madžarski finančni minister Bokros.
Kdaj, če sploh kdaj, bo torej življenjski standard v vzhodni Evropi enak tistemu v zahodni? Se zelo dolgo ne, pravijo strokovnjaki.
Primeri azijskih držav kažejo, da je preskok iz tretjega sveta v prvega mogoč v obdobju ene generacije. Hongkong ima na primer danes višji bruto domači proizvod na prebivalca kot Velika Britanija. Vendar je za izvedbo takega preskoka potrebno vsaj desetletje dvojne gospodarske rasti, predvsem pa veliko trdega dela.
Slovenija - najbogatejša od nekdanjih jugoslovanskih republik - ima edina možnost, da zahodno Evropo v doglednem času ujame, saj ima že zdaj šest tisoč dolarjev BDP na prebivalca. Na Dunajskem inštitutu so izračunali, da bi v primeru vsakoletne petodstotne rasti dosegla povprečje Evropske unije v letu 2010. Tudi Cehom ne kaže slabo, Čeprav povprečni delavec na Češkem zasluži le tri tisoč dolarjev na leto, torej desetino zaslužka povprečnega Nemca.
Podatki kažejo, koliko je Vzhod v obdobju komunizma zaostal za Zahodom. Pred drugo svetovno vojno so biti namreč Cehi med najbogatejšimi narodi v Evropi. Na tak položaj pa bodo morali, tako kot vsi dragi prebivalci postkomunističnih držav, še dolgo čakati.
PREMIRJE V BOSNI IN HERCEGOVINI
Orožje na bojiščih naj bi utihnilo opolnoči
Zveza Nato sprejela podrobnosti o bosanski operaciji
SARAJEVO, BRUSELJ (Reuter, dpaj - Večkrat preložena ustavitev ognja med sprtimi stranmi v Bosni in Hercegovini je danes minuto po polnoči le začela veljati.Bosan-ski Srbi so včeraj popoldne predstavnikom Združenih narodov izročili dokumente o ustavitvi spopadov. Se nekaj ur pred tem je bila napovedana ustavitev bojev spet vprašljiva, saj je bosansko-hercegovska vlada Srbom postavila rok za podpis sporazuma do 16. ure.
»Zunanji minister« Republike Srbske Aleksa Buha je ukaz o ustavitvi spopadov dvajset minut Pred rokom le podpisal, Čeprav je vodstvo na Palah svoj odgovor prvotno nameravalo sporočiti šele zvečer. Poveljstvo enot ZN v Sarajevu je kljub temu previdno pri napovedi nadaljnjega razvoja dogodkov. »Predvidevamo, da ukaz o ustavitvi bojev ne bo pravočasno prišel do vseh vojaških enot sprtih strani, zato se bodo spopadi verjetno nadaljevali še nekaj ur po uradni ustavitvi,« je dejal tiskovni predstavnik ZN Chris Vemon. Ustavitev spopadov naj bi trajala vsaj šestdeset dni, v tem času pa
naj bi predstavniki sprtih strani začeli prirave na mednarodno mirovno konferenco o BiH. Prvi sestanek zunanjih ministrov BiH, Hrvaške in ZRJ je napovedan za 31. oktober.
Na severozahodu Bosne so vladne in hrvaške sile izkoristile še zadnje ure pred ustavitvijo spopadov. Srbski viri so tudi uradno potrdili, da sta Sanski Most in Mrkonjič Grad padla, več deset tisoč srbskih civilistov pa je pobegnilo v Banjaluko. Hrvati in Bošnjaki zdaj v celoti nadzorujejo cesto Bihač-Sarajevo. Poveljstvo srbskih sil na območju Banjaluke je pozvalo k obrambi mesta, saj se mu enote vojske BiH in HVO
PORTRET
Annanu se nasmiha mesto generalnega sekretarja ZN
NEW YORK (dpa) - Ganec Kofi Annan, ki bo 1. novembra na položaju posebnega odposlanca ZN za nekdanjo Jugoslavijo zamenjal Jasušija Akašija, ima pred svojim predhodnikom odločilno prednost: Američani se strinjajo z njegovim imenovanjem. Madeleine Albright, veleposlanica ZDA pri OZN, ima »izredno dobro mnenje« o Annanu, je dejal njen predstavnik James P. Rubin. Albrightova pa je vedno javno izražala nasprotovanje AkaSiju.
Kofi Annan, ki je star 57 let in prihaja iz Gane, je v Ženevi in Bostonu diplomiral iz ekonomije in menedžmenta. Od leta 1962 zaseda vodilne položaje pri OZN, med drugim je za ZN delal v Adis Abebi, Ženevi, Kairu in New Yorku. Generalni sekretar OZN Butros Gali ga je 1. marca 1993 imenoval za namestnika sekretarja za mirovna prizadevanja, ki je že dolgo najpomembnejše področje delovanja ZN.
Diplomati v New Yorku zelo cenijo strokovnega in vedno resnega Annana. Nekateri opazovalci ocenjujejo, da ima Annan veliko možnosti, da bo postal naslednji generalni sekretar OZN, če se Butros Gali jeseni leta 1996 ne bo več potegoval za ta položaj. To se bo morda celo zgodilo, saj obstaja možnost, da bodo Američani Galiju jasno pokazali, da se ne strinjajo z njegovo vnovično izvolitvijo. Butros Gali namreč z Akašijem deli usodo: Madeleine Albright ju nikakor ne ceni.
hitro približujejo.
Veleposlaniki zveze Nato so včeraj v Bruslju rešili še zadnja politična vprašanja v zvezi z mirovnim načrtom za Bosno. Vrhovni poveljnik zveze Nato za Evropo, general George Joulvvan, je že začel priprave na pošiljanje do 60 tisoč vojakov v Bosno. Načrt, ki ga morajo strokovnjaki izdelati v naslednjih dneh, bo vseboval obseg uporabljenih sil, sestavo enot, strukturo poveljevanja in pet osrednjih točk, kjer bodo enote prišle v Bosno.
»Zveza bo načrt izvajala odločno. V Bosno nameravamo takoj poslati večje število vojakov,« je dejal neki vojaški strokovnjak. »To bo dolgoročno ceneje, kot da pošljemo v Bosno manjše število vojakov in nato postopoma širimo svojo navzočnost na tem območju.« Sile zveze Nato bodo dobile dovoljenje za obrambo pred morebitnimi napadi
in preprečevanje spopadov med sprtimi stranmi, za to pa bodo tudi usposobljene. Strokovnjaki so od veleposlanikov dobili potrdilo, da so podrobnosti načrta doslej v skladu s političnimi smernicami, ki jih je zveza sprejela pred dvema tednoma. ZDA naj bi v Bosno poslale 20 tisoč vojakov, Velika Britanija pa 15 tisoč. Rusija sicer še vedno ni zadovoljna, ker bo mirovnim enotam poveljevala zveza Nato, a bo v mirovnem načrtu sodelovala. Dvema bataljonoma, ki zdaj delujeta v Bosni v okvira mirovnih enot ZN, bo dodala še en bataljon. Zadnje nerešeno vprašanje je, kdo bo plačal izvajanje mirovnega načrta. Sile bodo delovale pod mandatom ZN, ki bodo torej kljub finančnim težavam morali prispevati nekaj sredstev, večino stroškov pa bodo morale pokriti države, ki bodo prispevale vojaške enote.
Sarajevo ponoči ni več zavito v temo (Telefoto: AR)
NAPREDOVANJE VLADNIH IN HRVAŠKIH SIL
Tik pred začetkom veljavnosti ustavitve spopadov so enote vojske BiH in HVO zasedle velik del ozemlja na severozahodu Bosne.
Hrvaški Srbi vabljeni na volišča
ZAGREB (STA) - »Pozivamo vse hrvaške državljane srbske narodnosti, da izkoristijo svojo nacionalno pravico in gredo na volišča,« je izjavil predsednik Samostojne srbske stranke Milorad Pupovac na včerajšnji novinarski konferenci v Zagrebu. Pojasnil je, da imajo vsi volilci srbske narodnosti na Hrvaškem možnost izbirati kandidate s posebne liste za srbsko manjšino in tako »prvič v zgodovini neposredno izvoliti svoje poslance«. Pupovac je poudaril, da hrvaški Srbi ne bodo dovolili, da bi se ponovilo leto 1992, ko je o njihovih predstavnikih v saboru odločalo ustavno sodišče. Samostojna srbska stranka nasprotuje pohtični getoizaciji Srbov na Hrvaškem, je dejal Pupovac in opozoril, da ni jasno, na kakšni osnovi je bilo določeno, da srbsko manjšino predstavljajo le trije poslanci (prej 13), ko pa nihče ne more zanesljivo vedeti, kolikšno je njeno volilno telo.
V BOS N j SOLJUDJE J^Z GUBILI VSE, LE UPANJA J4 E
Feniks vstal iz pepela Bosanske Krupe
BOSANSKA KRUPA - Novi nogometni klub Feniks iz Bosanske Krupe sestavljajo preživeli člani dveh nekdanjih mestnih klubov, saj je med bosansko vojno padlo trinajst njunih igralcev. Tako kot druga bosanska mesta je tudi Bosansko Krupo zaznamovala vojna, vendar njeni prebivalci upajo v uresničitev z ameriškim posredovanjem doseženega premirja.
Ko se je leta 1992 začela vojna, so se igralci obeh nogometnih klubov pridružili bosanski vojski; trinajst jih je izgubilo življenje, večina preživelih pa je bila med dvainštirideset mesecev trajajočo vojno ranjena. Nogometaši Zeljezničarja in Bratstva, ki se bojujejo v vrstah 511. krupske brigade, so svoj novi nogometni klub poimenovali z mitološkim imenom ptice - feniksom, ki večno živi.
V vojni je bilo ubitih veliko meščanov, preživeli si želijo le mira in normalnega življenja. Srbi so zavzeli polovico mesta, drugo pa neusmiljeno obstreljevali, zato je povsem porušena. Skozi mesto teče reka Una, ki je postala razmejitvena črta med srbskim in muslimanskim delom Bosanske Krupe. Na desnem bregu je tudi nogometno igrišče, ki ga je prerasel plevel. Od treh cerkva, ki so nekoč stale v središču mesta, je ohranjena le še srbska
Davor Huič/Reuter
pravoslavna cerkev, od mošeje in katoliške cerkve so ostale le ruševine. Na levem bregu so vse hiše poškodovane, na ozkih ulicah so kupi ruševin in smeti. Ko je mesto zavzela vladna vojska, se je vanj vrnilo več tisoč beguncev. Začeli so popravljati hiše, odpadni material pa odlagajo kar na ulicah, kot da bi pozabili, da mesto premore le en tovornjak za odvažanje smeti. V mestni bolnišnici zdravniki skrbno pregledujejo zdravila, ki so jih v naglici pustili Srbi.
Zdravnik Sali Sahinovič je presenečen nad njihovo količino, saj je bližnja muslimanska bolnišnica, kjer je delal doslej, v zadnjih treh letih namesto rešilnega vozila uporabljala konjsko vprego, vsak mesec pa je za 20 tisoč ljudi dobila le zavoj zdravil. Sahinovič je ocenil, da bi tolikšno količino zdravil, kot so jo pustili Srbi, Muslimani dobili v desetih letih. Veliko konvojev s hrano in zdravili za Bihać so namreč zasegli Srbi in Abdičevi vojaki.
Dr. Suad Mesič iz mestne bolnišnice je povedal, da mestu grozi epidemija, saj je Bosanska Krapa brez tekoče vode in elektrike, nabralo pa se je tudi ogromno smeti. Ljudje uporabljajo onesnaženo vodo, zato narašča število okužb. Vendar pomanjkanje neoporečne vode ni edini problem, ki pesti
prebivalce. Veliko je neaktiviranih min in nedavno so morali dvema dečkoma odrezati obe nogi. Po ocenah predstavnikov vladne vojske je ob Uni med Bosansko Krupo in Otokom zakopanih približno deset tisoč min; nekatera mesta so že označili z rdečimi trakovi.
Po treh letih pomanjkanja so ljudje izmučeni, saj niso imeli dovolj hrane, Srbi pa so mesto tudi vseskozi obstreljevali.
»Postali smo vzdržljivi, navadili smo se trpljenja,« je povedala Senada, ki je bila kot novinarka pred vojno zaposlena v lokalnem časopisu, zdaj pa je tiskovna predstavnica bosanske vojske. Najbolj je ljudi prizadela smrt ali izginotje svojcev, prijateljev, sosedov. S tresočim glasom je pripovedovala, kako je umrl njen oče: iz bližnjega srednjeveškega gradu je nanj streljal srbski ostrostrelec.
Vsi ljudje ne podpirajo brezpogojne ustavitve spopadov; tako kot dr. Mesič zahtevajo pravično rešitev bosanske vojne.Neki dvajsetletni mladenič, ki je sedel pred bolnišnico, je med tistimi, ki verjamejo v konec vojne: Emir Sedič, kapetan nogometnega kluba Phoenix, je bil nedavno že drugič ranjen. »Upam, da bom nekoč rekel, da sem doživel začetek in konec vojne,« je optimistično izjavil Sedič.
ZAHODNI BREG
Izraelci se umikajo
Palestinci napolnili ulice
JATA - Izraelski vojaki so včeraj v treh palestinskih vaseh izpraznili vojaške urade in jih, kot je predvideno v sporazumu o razširitvi palestinske samouprave, prepustili na voljo PLO. Izraelski umik iz Jate, Kabatije in Harbate pomeni nov korak k razpustitvi vojaške uprave na Zahodnem bregu.
Ko so Izraelci odhajali, so Palestinci v vasi Jata, ki leži 40 kilometrov južno od Jeruzalema, plesali in vzklikali nacionalistična gesla. »Veseli smo, ko vidimo, da odhajajo. Upam, da to pomeni začetek boljšega življenja,« je dejal petdesetletni Ali Abu Kbaita, ki ga je Paelstinska osvobodilna organizacija izbrala za člana občinskega odbora.
V Kabatiji, ki leži na severu Zahodnega brega in je tradicionalno žarišče palestinskega nacionalizma, so Palestinci napolnili ulice, medtem ko so Izraelci odstranjevali vojaške opazovalnice. »Počutimo se, kot da bi stopili na svobodo, in imam občutek, da se rojeva palestinska država,« je ob opazovanju odhoda vojaških tovornjakov de-
jal Mohamed Zakarneh.
Izraelci so s civilno upravo nadzorovali vsakodnevno življenje, izdajali osebne izkaznice in dovoljenja ter registrirali prebivalce. Po sporazumu, ki so ga Izraelci in Palestinci podpisali 28. septembra, bodo Izraelci ' še naprej odgovorni za varnost na podeželskih območjih. Čeprav bodo v vaseh Palestinci skrbeli za red in spoštovanje zakonov, pa bodo izraelski vojaki ohranili pravico do vstopa v vasi.
Izraelci so sporočili, da so v prvi stopnji osvobajanja palestinskih zapornikov, kljub pričakovanju PLO, da bodo številni Palestinci zaradi solidarnosti do drugih zapornikov ostali v zaporu, spustili skoraj 900 Palestincev.
Mazen'Dana / Reuter
Palestinski policisti so navdušeno pozdravili rojake, ki so se vrnili iz izraelskih zaporov (Telefoto: AP)
SIRSKO-IZRAELSKI ODNOSI
Asad si ne beli glave s prihodnjimi židovskimi pariamentamimi volitvami
DAMASK (Reuter) - Sirski predsednik Hafez Asad je včeraj izjavil, da se njegova država zaradi splošnih volitev v židovski državi, ki so predvidene za naslednje leto, v pogajanjih z Izraelom ne počuti pod pritiskom.
Na vprašanje, ali utegne vprašanje časa vplivati na pozicije Sirije v mirovnih pogajanjih, je Asad po pogovorih z egiptovskim predsednikom Mubarakom dejal: »Sploh ne. Naša stališča niso odvisna od izraelskih volitev.«
Štiriletna pogajanja med Sirijo in Izraelom se zaradi različnega razumevanja usode Golanske planote zavlačujejo. Sirija zahteva popoln umik izraelske vojske z Golanske planote, Izrael pa si prizadeva za ohranitev omejenega nadzora. Sirski predse-
dnik kljub sklenitvi pale-stinsko-izraelskega sporazuma leta 1993 in jordan-sko-izraelskega mirovnega sporazuma leta 1994 ne namerava spremeniti svojih pogajalskih stališč.
Pretekli teden se je sirski zunanji minister Faruk Sara z ameriškimi uradnimi predstavniki pogovarjal o oživitvi sir-sko-izraelskih pogajanj, o katerih pa ni spodbudnih novic.
ČEČENIJA
Uporniki
prekinili
pogajanja
GROZNI, MOSKVA (dpa) - Včeraj je čečenski komite za obrambo v Groznem objavil izjavo, v kateri je zapisano, da bodo čečenske sile začasno ustavile razorožitev svojih sil in da bodo njihovi predstavniki prekinih mirovna pogajanja z rusko stranjo.
Čečenski komite za obrambo, ki ga vodi Džo-har Dudajev, je v izjavi zapisal, da bo mirovna pogajanja prekinil »zaradi ruskega obstreljevanja čečenskih vasi in nenehnih provokacij ruskih sil, ki ne izpolnjujejo pogojev sklenjenega vojaškega sporazuma«. Vodja ruske uprave v tej uporniški kavkaški republiki Vladimir Sorin pa je včeraj v zvezi s tem dejal, da Rusija še ni prejela uradne izjave čečenske strani, zato namerava nadaljevati mirovni proces. Sorin je včeraj v intervjuju za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass zahteval izpolnjevanje določil vojaškega sporazuma in se hkrati zavzel za »taktično izboljšavo« vojaškega sporazuma, ki je bil sklenjen 30. julija ter predvideva razorožitev čečenskih sil in sočasen umik ruskih vojakov.
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je včeraj izrazila zaskrbljenost zaradi čedalje večjih napetosti med rusko in čečensko stranjo. Včeraj je stalno svetovalno telo OVSE, ki se je včeraj sestalo na Dunaju, objavilo uradno izjavo, v kateri poziva »vse politične sile v Čečeniji k zmernosti«.
Zaradi raketnega napada na stavbo OVSE v Groznem 7. oktobra so se predstavniki organizacije odločili, da bodo začasno zmanjšali število svojih opazovalcev v Groznem. Poleg tega bo predstavnik madžarskega zunanjega ministra Laszla Kovacsa, ki trenutno predseduje OVSE, odpotoval v Moskvo in Grozni, kjer bo »skušal umiriti napeti položaj in omogočiti nadaljevanje političnega procesa za dosego mirne rešitve čečenskega spora«.
NOVICE
Castro bi rad v New York
VVASHINGTON (Reuter, telefoto: AP) - Kubanski predsednik Fidel Castro je v ponedeljek zaprosil za ameriški vizum, da bi se lahko udeležil slovesnega zasedanja Združenih narodov ob 50. obletnici njihovega delovanja. Ameriški uradniki so že sporočili, da bo vizum verjetno dobil, čeprav republikanci temu odločno nasprotujejo. Castro, kot pravi senator Bob Dole, bo obisk v ZN izkoristil za to, da bo poskušal doseči umik ameriškega embarga, ki velja za Kubo. Če bodo Castru prošnjo za vizum odobrili, se bo to zgodilo v prihodnjih dneh. Kubanski predsednik bi tako že tretjič obiskal ZDA.
Iraški Kurdi bodo pripravili volitve
NIKOZIJA (Reuter) - Sprti kurdski stranki, Domoljubna zveza Kurdistana in Kurdska demokratska stranka, sta se sporazumeli o izvedbi parlamentarnih volitev v kurdskem predelu Iraka, ki naj bi potekale maja 1996. Dogovorili sta se, da bosta brezpogojno upoštevali izide volitev, ki jih ne bodo nadzorovali tuji opazovalci, temveč domači in tuji novinarji. V Bagdadu so Iran obtožili, da se s posredniško vlogo prilizuje ZDA.
V Tajpehu preprečili katastrofo
TAJPEH (Reuter) - Tajvanska policija se je podala v lov za neznanci, verjetno nasprotniki tajvanske neodvisnosti, ki so na dan državnosti v središču Tajpeha podstavili bombo, ki pa so jo strokovnjaki za eksplozive pravočasno onesposobili. Peklenski stroj je bil skrit v ženski torbici pri enem od vhodov na trg, kjer je potekalo praznovanje, na katerem je bilo zbranih več sto tisoč ljudi.
______AFGANISTAN / VOJNA VIHRA SE NEZADRŽNO BLI2A PRESTOLNICI____
Telebanska vojska je začela oblegati Kabul
Sile predsednika Rabanija se pripravljajo na protiofenzivo - Prizadevanja ZN za sklenitev premirja so splavala po vodi
KABUL - Muslimanska vojaška organizacija Ta-lebanov, ki se bojujejo se proti silam afganistanskega predsednika Rabanija, je včeraj začela napadati afganistansko prestolnico Kabul. Predstavnik afganistanskega obrambnega ministrstva je sporočil, da je telebanska vojska že zgodaj zjutraj zavzela mesto Čarasijab, 20 kilometrov južno od Kabula.
»Vojna pozna vzpone in padce. Pripravljeni smo na protiofenzivo,« je povedal. »Talebani so imeli v vladnih vrstah ovaduha, komandanta, zato vladne obrambe ni bilo težko prebiti. Izdajalec, ki je Telebanom prodal dušo, je že priprt,« je obrazložil predstavnik afganistanske vlade.
Talebani so zasedli tudi del gorovja Riskor med Kabulom in Čarasi-jabom, ki leži le 20 kilometrov od mesta, vendar ne predstavlja pomembnejše strateške točke. Vladni predstavnik je trditve, da so vladne sile izgubile bitki v mestih Pagman in Argandi, 15 kilometrov od Kabula, zanikal.
Napad Talebanov je uničil prizadevanja Združenih narodov, da bi ogenj začasno ustavili in da bi bojujoče se strani sedle za pogajalsko mizo. Poleg stalnega streljanja zahodno od Kabula, kot je poročal eden od vladnih vojakov, je telebanski MIG-21 včeraj zjutraj bombardiral vladne bojne črte v dolini Pagman. V mestu Kabul je bilo sicer mirno. Trgovine so bile odprte, na cestah je bilo veliko ljudi, o paniki pa ni bilo sledu.
Telebanski vojaki so dolgo pričakovano ofen-
zivo začeli že v torek zvečer iz mesta Mohamed Aga, 45 kilometrov južno od Kabula, so sporočili vladni viri. Topništvo je ponoči obstreljevalo glavno mesto z
okoliških hribov, Raba-nijevi vojaki pa so skušali ofenzivo ustaviti. Ena raketa je eksplodirala v jugozahodnem predelu mesta in ubila deset ljudi, pravijo prebivalci. Afganistanski obrambni minister pa je sporočil, da sta bila ubita vsaj dva vladna vojaka, pet pa jih je bilo ranjenih. Telebanski vojaki ujetnikov niso zajeli, prisvojili pa so si dva
tanka, dve raketi BM-12 in štiri tovornjake.
Včeraj zjutraj so izčrpani provladni vojaki s tanki zasedli glavno cesto, ki vodi iz južnega predmestja Kabula do Carasijaba. »Ko sem se vračal k svoji enoti na fronti Mohamed Aga, sem odkril, da so bili vsi moji tovariši pobiti,« je dejal eden od vojakov.
Prvi vojaki gibanja Taleban so bili afgani-
stanski begunski učenci islamske šole iz Pakistana, čeprav pakistanska vlada zanika, da bi skupino podpirala. Telebanski voditelji želijo vzpostaviti čisto islamsko državo, potem ko so se razšli z mudžahe-dinskimi gverilskimi enotami, ki se spopadajo med seboj od padca komunistične vlade aprila 1992.
Peter Greste / Reuter
Osvobodilni boj proti Rdeči armadi se je hitro prelevil v krvavo državljansko vojno
KABUL - »V Afganistan sem prišel zato, da bi se boril v sveti vojni proti komunizmu,« pravi 19-letni Palestinec Hamza Mustafa Mohamed in žalostno dodaja: »Prevarali so me. Tukaj ne poteka sveta vojna proti brezbožnim komunistom, ampak državljanska vojna med sprtimi afganistanskimi frakcijami.«
Hamza je eden izmed tujcev, ki so po mnenju afganistanskih oblasti »živi dokaz o vmešavanju tujih dejavnikov v afganistanske notranje zadeve.« Poleg njega stojita dva Pakistanca, in sicer 19-letni Sardar Kamran iz Rawalpindija ter 24-letni Mohamed Nadim Sahzard iz Kala-bagha. Vsi trije so namreč povedali, da so se borili v vrstah opozicijske stranke Hizb-i-Islami (Islamska stranka), ki jo vodi islamski skrajnež Gulbuddin Hekmatyar.
Hamzo so za odhod v Afganistan pridobili predstavniki Islamske stranke v saudskem mestu Tarbuk, Kamrana in Sahzarda pa so rekrutirali pakistanski islamski skrajneži. »Rekli so nama, da bova najprej odšla na vojaško urjenje v Afganistan, nato pa naju bodo poslali v Kašmir,
kjer naj bi se borila za pravice kašmirskih muslimanov, ki jih indijski neverniki hudo zatirajo,« sta povedala mlada Pakistanca.
Tudi Hamza se je sprva nameraval pridružiti borcem islamske svete vojne proti Izraelu. »Ko sem skupaj s starši živel v Saudski Arabiji, so me obiskali predstavniki afganistanskih mudžahidov ter mi predlagali, naj odidem na vojaško urjenje v Afganistan. Zatrdih so mi namreč, da je islamska sveta vojna proti komunizmu potrebnejša kot sveta vojna proti sionistom. V Afganistan sem prispel skupaj s petimi mudžahidi iz Jemna in Saudske Arabije. Prve tri mesece sem preživel v zbirnem taborišču, kjer sem skupaj s pripadniki Islamske stranke spoznaval različne vrste orožja ter se uril v ravnanju z njim. Nato so me poslali na bojišče v bližini Kabula, kjer sem se boril vse leto, dokler nisem bil ranjen v obe nogi in ujet,« nam je zaupal Hamza, ki se zdravi v vojaški bolnišnici v Kabulu.
Zgodba dveh mladih Pakistancev je na las podobna prejšnji. Predstavniki pakistanske funda-mentalistiCne stranke, ki podpira
boj kašmirskih muslimanov za odcepitev od Indije, so jima zagotovili, da bosta odšla najprej na vojaško urjenje v Afganistan, nato pa ju bodo, vsaj tako so jima obljubili, poslali v Kašmir. Kmalu po njunem prihodu v Afganistan so ju zajeli pripadniki vladnih sil.
»Pakistanski islamski skrajneži goljufajo mlade Pakistance, ki hrepenijo po mučeništvu in slavi. Naivnim, mladim ljudem obljubljajo, da jih bodo poslali v Kašmir, dejansko pa jih pošljejo v državljanjsko vojno v Afganistanu. Znano je, da Hizb-i-Islami svojim pakistanskim somišljenikom plačuje za pakistanske rekrute,« z glasom, polnim ogorčenja, pove Sahzard.
Večina takoimenovanih borcev islamske svete vojne, ki se borijo v državljanjski vojni v Afganistanu, prihaja iz bližnjevzhodnih držav in Pakistana, včasih pa se jim pridruži tudi kakšen zahodnjak. Državljanski vojni, ki to osrednjeazijsko državo pretresa že šestnajsto leto, kljub vsem diplomatskim naporom mednarodne skupnosti še ni videti konca.
Peter Greste / Reuter
PODKOREN / NADOMESTNA GRADNJA
ILIRSKA BISTRICA / ZELENI O PRORAČUNU
Oman dobil dovoljenje za gradnjo apartmajev
Čeprav se domačini in občinski svetniki z novogradnjo ne strinjajo
Premalo za naložbe
Prav tako je zanemarjena tudi ekološka problematika
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju je julija 1983 izdal soglasje za gradnjo nadomestne stanovanjske stavbe v Podkorenu na mestu, kjer je stala stara stanovanjska hiša.
Izdelana je bila tudi arhitekturna dokumentacija stare stavbe, tako da bi ohranili njene stavbne značilnosti, ki naj bi bile vodilo pri arhitekturnem oblikovanju nadomestnega stanovanjskega objekta. Objekt stoji v vaškem jedru vasi Podkoren, investitor za soglasje pri Zavodu pa je bil Nicholas Oman, razvpiti blejski »graščak«. Projektant pbjekta Miklavž N. Mušič je oktobra 1991 zavodu v Kranju predložil idejni načrt za nadomestni objekt - stanovanjsko hišo z apartmaji. Na osnovi idejnega načrta in študijske makete je projektant
Mušič obrazložil želeno namembnost investitorja za razširitev stavbe, pri čemer je poudaril, da bodo pri načrtovanem objektu upoštevali vse značilnosti ljudskega stavbarstva v Podkorenu. Začelo pa je rasti nekaj povsem drugega, čeprav naj bi »upoštevali vse stare značilnosti lokalnega stavbarstva in izkoristili vse možnosti sodobne gradbene tehnologije in gradbenih materialov«. Ob tem naj bi upoštevali še nekatere druge vidike pri širjenju objekta, ki se ne nanašajo neposredno nanj, ampak na njegovo okolico. Novonačrtova-ni stanovanjski objekt z
NOVICE
Poslanski večeri Boruta Pahorja
NOVA GORICA -Poslanec Borut Pahor je na svoj poslanski večer povabil predsednika državnega zbora Jožefa Školča in svojega poslanskega kolega Toneta Partljiča. Govor je bil o ugledu poslancev, denacionalizaciji, odnosih z Italijo, nestrpnosti do drugače mislečih in drugih temah. Denacionalizacija je vzpodbudila poseganje Cerkve v sfero državnega, posredno pa tudi italijanske zahteve po vračanju nepremičnin, sta menila gosta. Jožef Školč je s primerom Bosne in Hercegovine podkrepil trditev, da pretekla junaštva ne odtehtajo dobrega sporazuma: vsak dan novi zemljevidi ne ponazarjajo dejstva, da na posameznih območjih zdaj živijo povsem drugi ljudje. Prav zato je bolje opozarjati na sprejete in potrjene sporazume. Pri-tttorcem ni treba pozabiti na obdobje fašizma, vendar sodobna politika ne more biti produktivna, če temelji na očitanju starih grehov sedanji generaciji, je menil Školč, ki ne odobrava takšnih ali drugačnih italijanskih apetitov. Jožef Školč in Tone Partljič sta menila, da sta ključni težavi slovenskega naroda nestrpnost do vseh, ki so drugačni, in hlapčevstvo. Gosta nista mogla mimo ugotovitve, da je ugled poslancev resda precej načet -vseeno pa državljani prihajajo iskat pravico pred parlament in ne pred sedež nadškofije.(A. L.)
Singapurci ne vedo za Slovenijo
KOPER - Predstavniki Luke Koper in Slovenskih Železnic so sodelovali na konferenci o zabojniškem menedžmentu in spremljajoči sejemski prireditvi, ki sta potekali prejšnji teden v Singapuru. Na njej je sodelovalo več kot 250 udeležencev z vseh celin. Luka Koper se je predstavila s prispevkom o možnostih in alternativah sevemojadranskih luk. Na sejmu so predstavili slovensko transportno pot in njene prednosti pri prometnih povezavah med Daljnim vzhodom in srednjo Evropo.
Slovenski predstavniki so ugotovili, da na tem koncu sveta ne Slovenije ne Luke Koper še ne poznajo. Tri omembi Kopra so namreč navečkrat menili, da je to mesto v Jugoslaviji ah Hrvaški. Zato so svojo poslovno predstavitev na konferenci in sejmu razširili s tem, da so udeležencem in obiskovalcem prikazali in predstavih Slovenijo. (B. V.)
Predmejo naj bi prijavili na razpis
AJDOVŠČINA - Odbor za gospodarstvo in urejanje Prostora je predlagal ajdovskemu občinskemu sve-|u, naj se prijavi na razpis ministrstva za kmetijstvo m gozdarstvo, s čimer bi sofinancirah izdelavo programa celostnega urejanja podeželja in obnove vasi- Na temelju potrjenih programov bi v naslednjih letih lahko dobivali sredstva za program in za po-oioc pri gradnji vodovoda na območju Gore, za katero so že izdelani projekti za razvoj turizma, gozdarstva in drugih dejavnosti. Vrednost projekta znaša 1, 7 milijona tolarjev, od tega bi polovico zagotovili prek rebalansa iz proračuna občine, delno iz sredstev krajevne skupnosti Predmeja, na katero Se program nanaša, delno pa v obliki pokrivanja stroškov pri pripravi dokumentacije. (A. L.)
apartmaji naj bi bil zgrajen v starem vaškem jedru, kjer je večina stanovanjskih hiš enodružinskih s pripadajočimi kmetijskimi in gospodarskimi prostori ali poslopji, in zato bi bilo treba pretehtano ovrednotiti mesto apartmajev v obstoječem vaškem okolju. Tega očitno niso storili, saj novogradnja sploh ni podobna temu, kar je bilo dogovorjeno. Poleg tega je, kot se je izkazalo, seštevek stavbnih površin v apartmajskem objektu nekajkrat večji od običajnih stanovanjskih hiš, kar bo povečalo tudi količino odpadnih voda in odplak, zagotoviti bi bilo treba zadostno količino energije, kar pomeni natančno opredelitev načina ogrevanja, v objektu pa je predvi-
den tudi bazen. Ker je no-vonačrtovani objekt vkopan v teren in je zato treba material odvažati stran, odvoz poteka prek mostu čez potok Krotnjek, ki ni primeren za obremenitve tovornjakov. Tudi občina Kranjska Gora nad apartmaji ni bila preveč navdušena, čeprav so z investitorjem le našh skupni jezik. Graditi mu bodo pustili toliko časa, dokler se bo držal pravil gradbenega dovoljenja, so zatrdili na občini. Teh pa se za zdaj graditelj še drži, zato bodo verjetno nove apartmaje v Podkorenu dokončali. Apartmaji pa niso povzročili hude krvi samo med domačini in na občini, ampak so imeli za posledico tudi neimenovanje ravnatelja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišči-
ne v Kranju, dipl. etnologa Vladimirja Knifica. Ta je namreč Nicholasu Omanu izdal soglasje zavoda, na osnovi katerega je ta pridobil lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Po njihovem prepričanju namreč apartmajski objekt kot nadomestna gradnja za staro pritlično kmečko hišo s svojo gmoto, ki je »vrinjena med potok Krotnjek in globoko vkopana v teren, bistveno posega v medčloveške odnose ter utečeno strukturo in obliko naselja, s tem pa je bistveno spremenjena arhitekturna podoba vaškega jedra«. Mnenje Vladimirja Knifica za soglasje k nadomestni gradnji apartmajev v Podkorenu je bilo tako po mnenju občine Kranjska Gora povsem nestrokovno.
Mateja Faletič
IDRIJA / MUZEJSKO DRUŠTVO
Decentralizacija kulturne politike
Približno 150 slovenskih muzealcev se je včeraj zbralo v Idriji na tridnevnem zborovanju Slovenskega muzejskega društva, ki letos poteka že tretjič. Navzoče je v poslopju najstarejšega slovenskega gledališča pozdravil minister za kulturo Sergij Pelhan, ki je v nagovoru napovedal precejšnje spremembe na področju kulture.
Opozoril je, da bodo pri ohranjanju slovenskega kulturnega bogastva morale prevzeti večjo vlogo občine, ki jih centralistično okrilje države na področju kulture ne moti, same pa se raje ukvarjajo z asfaltiranjem cest, denar pa namesto za knjige namenjajo za kanalizacijo. Med redke izjeme, ki ne čakajo le na državni denar, je minister Pelhan poleg Ptuja in Novega mesta uvrstil tudi Idrijo, ki iz svojega občinskega proračuna za kulturo namenja kar sedem odstotkov denarja. Prav po'zaslugi tega je Idrija postala pravo muzejsko mesto. Muzealce sta v imenu društva pozdravila predsednik Stane
Mrvič in Taja Cepič, v imenu državnega zbora pa poslanec Zmago Jelinčič, ki je obljubil podporo pri sprejemanju nove kulturne zakonodaje v državnem zboru.
Z uvodnim predavanjem na temo Idrija skozi čas je zgodovino najstarejšega slovenskega rudarskega mesta predstavil prof. Janez Kavčič, popoldne pa so udeleženci po skupinah obdelali prvi del tematike. Pripravili so več predavanj o novih stalnih postavitvah v slovenskih muzejih, pridobivanju gradiva, vprašanju tehniške dediščine v slovenskih muzejih in inte-raktivnosti v muzejski pedagoški praksi. Danes bo-
do na okrogli mizi spregovorili o pridobivanju finančnih sredstev za muzejsko dejavnost, na odprtem forumu pa so predstavili nekatere muzejske projekte. Na popoldanskem skupnem zasedanju bodo predstavili sklepe, ki so jih v minulih dveh dneh oblikovali v delovnih skupinah. Slovenski muzealci bodo tridnevno delovno srečanje v Idriji izkoristili tudi za ogled številnih znamenitosti na Idrijskem in Cerkljanskem. Jutri se bodo udeležili strokovnega ogleda bolnišnice Franja, Ravenske jame in Zakojce, največ pozornosti pa so pritegnile številne idrijske zanimivosti, zlasti stalne muzejske zbirke na gradu Gevverkenegg, kjer je potekal shokovni del srečanja, in Antonijev rov. Na slovesnem delu srečanja bodo zvečer podelili Valvasorjeve nagrade.
Roman Bric
KOPER / KOMISIJA ZA NARODNOSTI
Za neokrnjene pravice manjšin
O predlogu zakona o osebni izkaznici in predlogu zakona o gimnaziji
Na včerajšnji seji komisije za narodnosti koprskega občinskega sveta so obravnavali problematiko v zvezi s predlogom Zakona o osebni izkaznici in predlogom Zakona o gimnaziji.	v
Po določbi 6. člena novega zakona naj bi upravni organi na dvojezičnih območjih izdajali dvojezične osebne izkaznice le na izrecno zahtevo posameznega državljana. To je v nasprotju z dosedanjo prakso, ko so dvojezične dokumente imeli vsi prebivalci dvojezičnih območij. V komisiji so menili, da je to še en poskus zmanjševanja manjšinskih pravic, ob tem da je takšno določilo
zakona tudi v nasprotju z ustavo in občinskim statutom. Poskus podobnega posega v manjšinske pravice po mnenju članov komisije predstavljajo tudi nedavno vloženi amandmaji o poučevanju jezika okolja v srednjih šolah na dvojezičnih območjih. Ce bodo ti amandmaji sprejeti, bo v teh šolah italijanščina (oziroma madžarščina v Pomurju) le izbirni predmet, in ne več obvezni
kot doslej. S tem bi jezik okolja dobil status tujega jezika, pripadniki manjšine pa bi tako uradno postali tujci v svoji domovini.
Komisija je sklenila, da se v obeh primerih pridružuje predlogom in stališčem, ki jih je v svoji intervenciji že podal poslanec državnega zbora Roberto Batelli, s svojimi sklepi in zahtevami po ohranitvi že uveljavljenih pravic narodnosti pa bo seznanila vse pristojne organe, med drugim tudi varuha človekovih pravic.
Boris Vuk
Stranka Zelenih iz občine Ilirska Bistrica je povsem nezadovoljna s predlaganim občinskim proračunom, saj meni, da tako izrazito nera-zvojno naravnanega proračuna bistriška občina ni imela vse od osamosvojitve Slovenije.
O tem so predstavniki Zelenih spregovorili na torkovi novinarski konferenci. Kljub dokaj zajetni proračunski mošnji - proračun znaša nekaj več kot pet milijonov mark - je le pol milijona mark namenjenih naložbam v gospodarsko infrastrukturo, kar dober milijon pa bodo »pojedle« družbene dejavnosti. Denarja za naložbe v gospodarstvu in odpiranje novih delovnih mest je zelo malo, te pa so nujne, če se želi občina razvijati in izvleči z dna slovenske družbe, kamor jo mnogi upravičeno uvrščajo. Pika na »i« pa je po mnenju Zelenih popolno zapostavljanje ekološke problematike, saj v prora-
čunu pomeni pokop vseh upov za razvoj bistriške občine. Zeleni se čudijo občinskim svetnikom, saj so njihove stranke v predvolilnih programih vse po vrsti obljubljale razvoj in odpravo največjih ekoloških problemov občine, kot so sanacija Globovni-ka, divjih odlagališč odpadkov in gradnja čistilne naprave. Predlagani proračun pa z njihovimi obljubami nima nič skupnega. Po mnenju Zelenih so od leta 1991 naprej v občini prednostne samo družbene dejavnosti, v zadnjem času pa delno še krajevne skupnosti. To dejstvo pa je posredno že pripeljalo do velike fluktuacije delovne sile; socialno ogroženi občani morajo iskati delo v sosednjih občinah in celo v Trstu. Zeleni so ob koncu še poudarili, da bodo za proračun glasovali le v primem, če bi polovico denarja v njem namenili razvojnim naložbam in ekologiji.
Mateja Godejša
VIPAVA / TURISTIČNO DRUŠTVO
Izdali predstavitveni prospekt vipavske občine
Čeprav je bilo doslej delo Turističnega društva Vipava usmerjeno predvsem v pripravo večjih turističnih dogodkov, se že nekaj let kaže potreba po turistični publikaciji ali prospektu, ki bi opozarjal na kraj.
Prospekt so tudi vsebinsko zasnovali tako, da zajema celotno območje nove vipavske občine, vpenja pa jo tudi v širše območje Vipavske doline, Goriške in Primorske. Izdaja publikacije je bila nujna, saj doslej niti kraj niti občina nista imela ničesar, s čimer bi se lahko predstavila, je dejal predsednik društva Marjan Zavadlav. Prospekt je izšel v nakladi petnajst tisoč izvodov, javnosti pa ga bodo predstavili na petkovem dnevu občin Vipava in Ajdovščina na sejmu Gosttur v Mariboru. Izdaja prospekta, katerega izdajatelj in založnik je Turistično društvo Vipava, je stala približno dvanajst tisoč tisoč nemških mark, društvo pa ga je financiralo s pomočjo vipavskih podjetij in obrtnikov. V novembru bodo izdali še drugi prospekt v izvedbi Geodetske uprave.
Najpomembnejša turistična prireditev, ki jo organizira društvo že od_ svoje ustanovitve pred 25 leti, je vsekakor tradicionalna Vipavska trgatev, ki je tudi med največjimi prireditvami v Sloveniji. Letošnja zahtevna prireditev, vredna približno 75 tisoč nemških mark, je bila raztegnjena na tri konce tedna in je potekala v dobrem sodelovanju z vipavsko kle-
tjo, ki je bila pred četrt stoletja tudi ustanoviteljica društva. Tudi za klet je postala Vipavska trgatev dober način promocije. Letos so med njo zvrstile kulturne (nastop japonskih opernih solistov ipd.) in zabavne prireditve ter razstave. Senco na zadnji dan osrednje prireditve na vipavskem trgu pa je vrglo to, da so najeti redarji pretepli enega od obiskovalcev. Predstavniki društva so fanta obiskali in obžalovali neljubi dogodek, je povedal predsednik društva, ki je doslej redarstvo vedno oddajalo domačim klubom in društvom; letošnji dogovor s kolesarskim klubom ni uspel, zato so se na hitro odločili za najem zunanjih redarjev. Turistično društvo sicer dobro sodeluje z drugimi domačimi klubi in društvi, ki priskočijo na pomoč pri organizaciji ali v programu. Tudi letos so razdelili približno 1.800 vstopnic predvsem domačinom. Vsekakor pa želi društvo, ki šteje 29 rednih in 14 novih članov, pritegniti k sodelovanju tudi druge kraje v občini in nove sodelavce. Turizem namreč v vipavski občini postaja dejavnost, ki jo bo oživila ter obogatila dosedanjo ponudbo ne le gostincev, pač pa tudi Trga, kot se imenuje občinsko središče po domače, in okoliških krajev. Na Vipavskem so namreč nekoč že bili poznani turistični kraji, ki so obiskovalce privlačili prav s svojimi posebnostmi.
Artur Lipovž
® RAI 1
RETE 4
	Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes	
	(7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30,	
	9.00) dnevnik	
	; Nan.: Cuori senza eta	
	Dnevnik	
	j Film: Vacanze al Messico	
	(glas., ZDA ’46), vmes	
	(11.30) dnevnik	
	Vreme in dnevnik	
	Nan.: Gospa v rumenem	
	Dnevnik	
	Kviz: Fronto? Sala giochi	
	Variete: prove e provini a Scommettiamo che?	
	Fronto? Sala giochi (2.)	
	Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke	
	Danes v Parlamentu	
	Dnevnik	
	Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana	
	Variete: Luna Park	
	Vreme, dnevnik in šport Glasba: Primofestival ’95	
		
	- Novi glasovi iz Castro-	
	cara (vodi G. Sabani)	
	Dnevnik	K
	Dok.: Velike bitke - Bitka za Milan (2. del)	
Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori in-, vremenska slika Dok. Videosapere: Ruanda, v iskanju miru Aktualno: Sottovoce
RAI 2
Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Cuore ferito, 10.30 Felicita, 11.15 II prezzo di una vita, vmes (11.30) dnevnik Variete: Adam proti Evi Dnevnik Tg 4 Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Madame X (dram., ZDA ’66, i. L. Turner) Aktualno: Perdonami Dnevne aktualnosti: Giorno per giorno, vmes (19.00) dnevnik Film: Verdetto finale (krim., ZDA ’88, i. J. Woods, R. Downey jr.) Aktualno: Ciak Film:	Primo amore
(kom.. It. 78, r. D. Risi, i. O. Muti, U. Tognazzi), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Medicine a confronto
CANALE 5
Na prvi-strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa)
Dnevnik TG 5 Sgarbi puotidiani .
Nad.: BeautiM Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash
afl	Otroški variete		Kviza: OK, il prezzo 6
	Film: Alta marea a mez-		giustol, 19.00 La ruota
	zogiorno (dram., ’57)		della fortuna
	Nan.: Saranno famosi		Dnevnik TG 5, vreme,
nm	TG2 33,11.45 dnevnik		20.25 Striscia la notizia
	Aktualni variete: I Fatti		Variete: Bravo Bravissi-
	Vostri (vodi G. Magalli)		mo (vodi M. Bongiomo)
	Dnevnik, rubrika o		Večerni dnevnik TG 5
	zdravju in vreme	RIS	Variete: Maurizio Costan-
	Variete: I Fatti Vostri		zo Show, vmes (24.00)
	Nad.: Quando si ama,		nočni dnevnik TG 5
	14.50 Santa Barbara		Sgarbi quotidiani
	Dnevnik - flash		Striscia la notizia
	Aktualno: Tutti i colori del cielo		
	Dnevnik Nan.: Zdravnik med	# ITALIA 1	
	medvedi		
	Sport in vreme		
	Sereno variabile - Oddaja		Otroški variete, vmes ri-
	o potovanjih		sanke in nanizanke
	Nan.: Hunter		Nan.: Le strade di San
	Dnevnik in šport		Francisco (i. M. Douglas)
	Variete: Go-Cart		Odprti studio, Fatti e mi-
	Film: Non pario piu		sfatti, 12.50 Sport studio
	(dram., It. ’94, i. L. Indo-	mm	Variete za najmlajše,
	vina, L. Deliberti, 2. del)		vmes risanke
	Aktualno: Format - Zbo-		Variete: Generazione X
	gom, Mafija		Dok.: Nati liberi
	Dnevnik in vreme		Nan.: Acapulco Heat,
	Danes v Parlamentu		17.45 Primi baci
	Variete: Zvečer, na trgu		Odprti studio, vreme,
	Italija (vodi G. Magalli)		18.45 Sport studio
RAI 3
Jutranji dnevnik, vreme Drobci
Film: Mogli e buoi.. (kom., It. *56, i. G. Cervi) Dok.: Obrtništvo, Italija na kolesu, Ciak, pišemo,
11.30	Znanost in narava Dnevnik
Pred premiero Deželne vesti, dnevnik Aktualna odd.:Articolo 1 Nan.: Capitan Nice Sport: hokej, triatlon, smučanje na vodi Aktualno:	Davvero,
17.30	Glas gospodarja, 17.55 Rocky Mountains Nan,: Superman Vreme, dnevnik, deželne vesti, Blob Cartoon Aktualna odd.: Tempo reale (vodi M. Santoro) Dnevnik, deželne vesti Srečanje predstavnikov it. dežel s predsednikom
I Dnevnik, pregled tiska. J nočna kultura in vreme IFnori orario
Nan.: Baywatch Variete: Appuntamento al buio (vodi Amadeus) Nan.: Beverly Hills, 21.40 Mehose Place Film: L’ anno del terrore (dram., ZDA *91, i. A. McCarty, V. Golino, S. Stone), vmes (23.40) Fatti e misfatti Italija 1 šport
S TELE 4
17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi Film: La dama e il cow boy, 22.00 gospodarstvo
<$>
MONTECARLO
18,45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Furia (dram., ’36) Film: Flashpoint (pust., ZDA ’84, i. T. VVilliams) .Sport: TM Sea Variete: Tappeto volante
BORIS S
popravila TV - VCR antene - SAT
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
Jelefon: (040) 214867 - 214871^
IT SLOVENIJA 1
	Tedenski izbor:-Čarobna košara
	Batman, 1. del ameriške nanizanke
	Odkrivanje zemlje, 21. del ameriške izobraževalne serije
	Po domače, ponovitev
	Poročila
	Oči kritike
	Frančišek Ašički, 2. oddaja: Sončna pesem
	Primer Paragon, 2. del švedske drame
	Slovenski utrinki, oddaja madžarske televizije
	TV dnevnik 1
	Živ zav
	Samo za salo, 6. del
	Umetnost in civilizacija
	Lingo, tv igrica.
	Risanka
	TV dnevnik 2, vreme šport
	Primer z dva, 6. del koprodukcijske serije
	Tednik
	Nikar!, oddaja o prometu
gll	TV dnevnik 3, vreme, Sport
	Žarišče
$Bi	Sova
g	Alfred Hitchcock vam predstavlja, 12. del serije
H	Med vrsticami zakona, 5. del angleške serije
Ir SLOVENIJA 2
13.00
16.05
16.15 1640
17.10
18.00
18.45
19.05
19.15
20.05
21.10
22.05
22.55
00.45
Euronevvs Tedenski izbor:
Umetniki za svet - ob 50-letnici OZN, pon.
Samo za šalo, 5. del angleške nanizanke Noro zaljubljena,
3.	del ameriške serije Med vrsticami zakona,
4.	del angleške serije Regionalni program Znanje za znanje: Učite se z nami
Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Tok tok,
kontaktna oddaja Moški, ženske Objem, ob 30-letnici umetniškega dela Vojka Vidmarja Podoba podobe Oče gospodar, ital. film Umetniki za svet ob 50-letnici OZN
KANAL A
10.25
11.45 12.15 16.10 16.30
17.25 18.20
18.45 19.00
Luč svetlobe, ponovitev
Benny Hill, ponovitev
A-shop, spot tedna
Spot tedna, A-shop
Dance Session,
ponovitev
Sirene, pon. 4. dela
Generacija transforme-
rjev H, ponovitev
A-shop
Novice
19.10
20.00
20.00
21.50
22.20
23.00
; Luč svetlobe, 532. del i Vreme Mediterraneo, italijanski film t Dežurna lekarna,
146. del španske serije ! Magnetoskop, i glsbena oddaja [ Novice
IB Koper
16.00
16.10
17.30 18.00
18.45
19.00 19.25 2000
20.30
21.30
22.00 22.15
22.30
Euronevvs
, Košarka - kvalifikacije za evropsko prvenstvo, Celje: Slovenija - ČeSka Vesolje je...
Slovenski program, Primorski forum Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je...
■Slovenski magazin Meridiani, aktualna tema s Četrtkova športna oddaja i-TV. dnevnik : Euroturismus : Slovenski program I Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno glasbe-|na oddaja
(□MF Avstrija 1
1	Otroški program
Saj!	Umor, je napisala, pon.
	Baywatch, pon.
	Vesoljska ladja Enterpri-se, ponovitev
	Aladinova čudežna svetilka, italijanski film, 1961
	Otroški program: Tjučenjček Albert
	Konfeti
	Mila Superstar
	Am dam des
	Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija: Telepat
	Baywatch: Peklenski načrt
	Strašno prijazna družina: Moč, ki prinaša radost
	Zlata dekleta: LaZ in prevara
	Iz dobrega gnezda
	Pri Hmctablovih: Mojster romantike
	Cas v sliki, kultura
	Vreme
	Pogledi od strani
	Rex spet prihaja, reportaža pred začetkom novih epizod
	Cobra, 4. del: Lov na fantoma
	Avstrija, Avstrija, iz stare frankfurtske opere
	Skrivnost, avstrijski TV film, 1991
	Philadelphijska zgodba, ameriška komedija, 1940 Režija: George Cukor
	Schiejok, ponovitev
	Dobrodošli v Avstriji ponovitev
(MHF Avstrija 2
10.05
12.35
13.00
13.10 14.25
15.10
16.00 17.00
| Sara med kopnim in mo-! rjem, pon. ameriškega TV | filma, 1992 I Živijo nevarno Gas v sliki Poročilo
; Doktor Trapper John: Očetovska figura | Umor, je napisala, serija j Mafija v Bostonu Vsak dan s Schiejokom 1 Cas v sliki
17.05
19.00 19.30
20.00 20.15
21.10
22.00
22.30
23.00
1 Dobrodošli v Avstiji ' Zvezna dežela danes 1 Cas v sliki, kultura ; Šport
Moja najljubsa pesem, koncert domače glasbe I po Željah i Vera,
talkshovv z Vero Rus-swurm j Cas v. sliki 2 I Šiling,
gospodarska oddaja [ Prišel je z dežja, [francdsko-italijanska kriminalka, 1979 Režija: Rene Clement
Slovenija l
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, N.00, 12.00,
14.00,	18.00,21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeld tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in. obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	četrtkov večer;
21.05	Literarni večer;
22.30	Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.30, 7.30, 8,00, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30.16.30.17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 8.45 Radio Most; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.05 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.09 Stergo ergo; 17.10 Kdo ve; 17.50 Sport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Jazz;
21.00	Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00. 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Glasbena matineja;
10.05	Komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost;
18.05	Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30,10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
17.30.19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen;
8.00	Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Izmenično Od otroštva do mladosti in Zdravnikovi nasveti ; 10.45 Zanimivosti;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...: 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah: 16.40 20 Modrih; 17.00 Tema; 17.15 Borza; 17,30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Nori val; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19,30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna odd.; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah;.14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus;
16.00	Modri val ; 18.45
Jazz; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.20 Borza; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Avto-market;16.10 Spoznajmo se; 18.15 Aktualnosti iz studia; 19.25 Vreme;
20.00	Poslovni radio;
22.00	Magic eye; Satelit.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Varuh človekovih pravic (L Bizjak);
10.40	Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna: 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 18.20 Musič machine; 79.30-
24.00	Študentski pr. RK.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00. 14.00,
15.00,	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...;
14.00	Osmrtnice, obvestila ; 15,10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte;
17.30	Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak;
18.00	Pokličite 101 555;
19.30	Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr..
Radio Študent
8.00	RoboKaki; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, Joculator);
17.00	Borzni parket; 19.00 TB: Tenko - Dragan Blue;
22.00	Omiljeni DJ Jure predstavlja: Ouatebriga!.
Radio Trst A
7.00,	13.00,19.00 Dnevnik,
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zdravje v rokah tretjepolčasnikov;
8.40	Glasba; 9.15 Odprta knjiga: Humor na slovenski način (r. A. Rustja, 6. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 cecilijanka '94: MPZ Št-maver; 13,20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Kulturne diagonale; 15.00 Soft mušic;
15.30	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: VS Ars Cantica;
18.00	Dopisnice z naj-, bližjega vzhoda; 18,40 Made in ltaly; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.00 Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.).
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož-Podjuna - Žila.
MENJALNIŠKI TEČAJI
11. oktober 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	85,20	86,05	11,97	12,24	7,40	7,92
A banka Koper	85,20	86,25	11,95	12,25	7,39	7,91
A banka Nova Gorica	85,20	86,05	11,96	12,24	7,39	7,89
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	85,20	86,25	11,90	12,19	7,40	8,20
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	85,00	85,80	12,00	12,20	7,35	7,85
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	85,20	85,80	12,03	12,21	7,38	7,57
Come 2 us _ Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12	85,35	85,65	12,07	12,17	7,35	7,80
Credifanstalf d. d.	85,40	86,00	12,05	12,25	7,50	8,00
Ilirika Ljubljana,!: 12-51-095	84,40	85,53	12,10	12,13	7,56	7,68
Kompas Hertz Celje Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-13	85,15	85,65	12,00	12,15	7,40	7,60
Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	85,20	85,70	12,00	12,15	7,40	7,60
Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	85,20	85,70	11,80	12,05	7,40	7,60
Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13	85,20	85,70	12,00	12,15	7,40	7,60
Kompas Hertz Bled Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13	85,20	85,70	12,00	12,15	7,40	7,60
Kompas Hertz Nova Gorica Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13	85,20	85,70	11,80	12,05	7,40	7,60
Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13	85,20	85,60	12,00	12,15	7,40	7,60
Nova kreditna banka Maribor d.d.	84,50	85,85	11,90	12,18	7,35	7,90
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009*	85,30	85,90	12,05	12,20	7,35	7,80
M.B. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603	85,40	85,65	12,12	12,18	7,58	7,69
Poštna banka Slovenije	84,00	85,80	10,80	12,15	6,70	7,80
Publikum Ljubljana, t: 3.12-57	85,53	85,62	12,12	12,14	7,57	7,64
Publikum Piran, t: 066/ 747-370	85,50	85,67	12,13	12,21	7,57	7,65
Publikum Celje, t: 063/ 441-485	85,30	85,58	12,08	12,15	7,55	7,95
Publikum Maribor; t: 062/ 222-675	85,50	85,60	12,10	12,12	7,55	7,90
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	84,20	85,75	12,10	12,15	7,40	7,95
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	85,35	85,69	12,04	12,14	7,43	7,53
Publikum NM, t: 068/ 322-490	85,35	85,75	12,10	12,17	7,45	7,70
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	85,55	85,85	12,10	12,20	7,54	7,70
Publikum Portorož, t: 066/747-240	85,45	85,66	12,10	12,19	7,55	7,67
Publikum Ljubljana Miklošičeva	85,54	85,58	12,11	12,13	7,59	7,65
SKB d.d.,***	84,55	86,25	11,98	12,33	7,25	7,75
SHP Kranj, t: 064/331-741*	85,40	85,60	12,10	12,14	7,60	7,80
SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320	85,35	85,80	12,00	12,20	7,44	7,83
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	85,15	86,05	11,98	12,28	7,45	7,90
Upimo Ljubljana, t: 212-073	85,51	85,58	12,11	12,12	7,60	7,67
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*** Včerajšnji tečaji *
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131
U1'OKTOBER 1995	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1573,00	1637,00
nemška marka	1109,00	1154,00
francoski frank	317,00	330,00
holandski gulden	990,00	1030,00
belgijski frank	53,90	56,10
funt sterling	2483,00	2585,00
irski Sterling	2536,00	2640,00
danska krona	285,00	297,00
grška drahma	6,74	7,10
kanadski dolar	1179,00	1227,00
japonski jen	15,60	16,20
Švicarski frank	1367,00	1423,00
avstrijski šiling	157,60	164,00
norveška krona	251,00	262,00
Švedska krona	226,00	236,00
portugalski escudo	10,60	11,00
Španska pezeta	12,80	13,50
avstralski dolar	1203,00	1252,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	12,70	14,00
__hrvaška kuna	260,00	295,00
		
U. OKTOBER 1995	v LIRAH	I	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1580,00	1630,00
nemška marka	1118,00	1153,00
francoski frank	318,00	329,00
holandski gulden	993,00	1023,00
belgijski frank	54,00	55,80
funt Sterling	2493,00	2583,00
irski Sterling	2546,00	2641,00
danska krona	286,00	296,00
grška drahma	6,70	7,30
kanadski dolar	1182,00	1222,00
Švicarski frank	1378,00	1413,00
avstrijski šiling	158,10	163,00
slovenski tolar	12,60	13,30
			
11. OKTOBER z1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Zelema Kapla	8,20	8,60
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,70
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,10	8,60
			
10. OKTOBER 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4172	1.4212	1.4252
funt Sterling	2.2383	2.2453	2.2523
irski funt	2.2830	2.2900	2.2970
kanadski dolar	1.0582	1.0622	1.0662
nizozemski gulden	89.151	89.261	89.371
švicarski frank	123.19	123.29	123.39
belgijski frank	4.8483	4.8583	4.8683
francoski frank	28.481	28.541	28.601
danska krona	25.685	25.745	25.805
norveška krona	22.597	22.657	22.717
švedska krona	20.222	20.482	20.542
italijanska lira	0.8791	0.8831	0.8871
avstrijski šiling	14.190	14.210	14.230
španska peseta	1.1494	1.1534	1.1574
portugalski escudo	0.9483	0.9513	0.9543
japonski jen	1.4087	1.4102	1.4117
finska marka	32.990	33.070	33.150
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 12.10.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj TU DEM 85.55	86.10
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviun tolarje.
Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 196 z dne 11. 10. 1995-Tečaji veljajo od 12. 10. 1995 od 00.00 ure dalje
država
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška
Portugalska
Portugc
švedske
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
šifra
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
191
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
valuta
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt Sterling
dolar
ECU
peseta
enota
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
ZA DEVIZE
nakupni
srednji
prodajni
91,1558
1187,9645
406,2118
88,7358
2153,9014
2758,6255
2392,9823
8359,4711
7,3947
117,8853
7461,8311
1898,4359
79,6240
1709,7627
10313,9154
187,2522
118,7630
153,3294
96,5936
91,4301
1191,5391
407,4341
89,0028
2160,3825
2766,9263
2400,1828
8384,6250
50,9701
191,9828
7,4170
2255,2126
118,2400
7484,2840
1904,1483
79,8636
1714,9074
10344,9503
187,8156
119,1204
153,7908
96,8843
91,7044
1195,1137
408,6564
89,2698
2166,8636
2775,2271
2407,3833
8409,7789
51,1230
192,5587
7,4393
118,5947
7506,7369
1909,8607
80,1032
1720,0521
10375,9852
188,3790
119,4778
154,2522
97,1750
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 12.10.1995
dospelost blag.	Število dni do	tečaj za vpis v %			tekoča nominalna vrednost (v SIT)			
zapisa	dospelosti	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
20.3.96	160	98.3965%	97.0657%	97.7311%	1,700,000 170,000	836,371 83,637	825,058 82,506	1,661,429 166,143
i r u; t7T7"7T Tečajnica borznega trga
št.: 193 Datum: 11. 10. 1995
UltUAN* STOCI UCHA>CL fC
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon Stdat.(3)	enotni teCaj	% sprem	datum povpraš ponudba			Max,	Mm.	ni« sir
	M?!	mr.T.g	MTTinm	itn mri						
LEKC	800	(11.5.95)	11300		11.10.	11.300	11.500	11.300	11.300	113
PRB	665	113.6.95)	17.519	1,68	11.10.	17.480	17.590	17.680	17.270	4.923
SAL	500	(2)(11.9.95)	19.501	,17	11.10.	19.470	19,640	19.690	19.320	14,430
SKBR	1000	124.2.95.)	36.064	,81	11.10.	35.850	36.000	36.150	35.640	26.940
		SEB	.■JiTZW							
RCEl	10,0	2.(1.10.95)	103,4	,24-	11.10.	103,2	103,9	103,8	103,2	161.187
RSOl	8,0	5.(30.6.95)	102,0	,23	11.10.	102,0	102,3	102,3	101,8	1.091
RS02	9,5	9.(1.4.951	112,0	,09-	11.10.	111,8	112,1	112,2	111,7	53.311
RS08	5,0	4.(31.5.951	92,5	,05-	11.10.	92,3	93,5	92,5	92,5	1,324
RSll	7,0	5.(15.7.95)	98,2	,20	11.10.	97,0	99,0	98,2	98,0	4.359
RSL1D	8,0	5.(30.6.95)	101,5	,05	11.10.	100,4	101,5	101,5	101,5	1.645
RSL2D	9,5	9.(1.4.95)	110,5		11.10.	109,5	111,5	110,5	110,5	93
SKBl	10,0	4.(111,94)	103,0	,01	11.10.	102,8	103,0	103,0	103,0	3.075
SKR1	5,0	3.(30.6.95)	81,0		6.10.	77,3	81,6			
nnnrarei	MS			jimntf!						
BTBR	300	(2)(28.7.95.)	13.905	,75	11.10.	13.990	14.350	14.000	mr	14.711
PAD	10.MO	(16.94.1	122,067	1,35	11.10.	124.000	124.200	124.950	120,950	83,372
MD	tfts	(24.5.95.)	16.266'	8,20	11.10.	16.530		16.530	15.050	10.036
1PGR		M	22.950A	1,21-	11.10,	21.000	23.150	23.140	21.050	252
MR		(D	14.603	,65	11.10.	14.710	14.900	14.600	14.500	14.822
iKZ	218	(30.3.93.)	13.291'	8,75	11.10.	13.440		13.440	12,900	36.855
m	200	(26.6.95.)	4.225	4,21	11.10.	4.206	4,270	4.269	4.096	2.497
rciR		(5)	874,6	4,52	11.10.	881,0	886,0	896,0	843,0	42,303
	Ms			£3$						
KBTP	2750	(22.6.95)	35.429	1,38	11.10.	35.220	36.000	35.580	35.220	4.606
’FNP		M	34.748	5,20	11.10.	34.320	35,000	35.880	33.000	4.830
UBKP	720	(25.5.95.)	12.995	3,13	11.10.	12.570	13,000	13.000	12.950	130
EP		(D	42,850		10.10.	41,510	43.000			
	MS	siKne		ta*						
LEO	12,0	4.(1.11.94)	99,4		10.10.	99,4				
IZG	11,0	4.(1195)	101,1A	,04	11.10.	101,1	103,5	101,1	101,1	783
a	12,0	7.(16.95)	100,1		5.10.	100,0				
=00	10,0	2.(16.95)	101,2A	,33-	> 11.10.	. 101,2	101,9	101,2	101,2	113
SZB1	10,0	2.(15.9.95)	104,5		27.9.	102,6	104,9			
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 193/95- 11. 10. 1995												
Vrednost. papir		obr. m.div.	IS 13	enotni teCaj	1 B ^	datum	povpraš	ponudba	Max.	Min.	um srr	
		Tira										
SEAR				3.856		5,10.	3.530	4.000				
GRDO		200	(7)(30.6.95.)	5.220		4.9.	4.500	10.000				
H1R0		55	(1.6.95)	3.790		9.10.	3.015	3.700				
m				2.350A	,83	11.10.	2.222	2.640	2,350	2.350		17
RDR0			(15.6.95)	ll.OOOA	8,37	11.10.	9.700	12.400	12.500	9,500	440	
RGSR				611,2	2,40	11.10.	612,0	621,0	623,0	606,0	1.730	
ninjonn		Tra«i										
ALDP				2,000		9.10.	2.001	2.130				
HBP0		320	(1.6.95)	2,923	,41	11.10.	2.652	3.050	2.925	2.922	1	18
KUPI							20.010					
KBPP				25.781	3,01	11.10.	27.000	27.900	27.490	25.600	2.784	
RGP0			(6)	908,0		10.10.	910,0	1.190				
11BKC		360	(25.5,95)	6.293	4,92	11.10,	5.650	6.900	6.400	6.000	724	
HlUJrkilU												
LOK		10,0	6.(14.95)	' 102,9		11.10.	102,0	102,7	102,9	102,9		15
ML|0		10,0	6.11.4.95)	102,5		4.10.	101,0	104,0				
OSMO		10,0	4.(19.95)	102,0		6.10.	100,0	104,9				
0LS0		10,0	4.(1.10.94)	101,5A	,97	11.10.	100,6	104,0	101,5	101,5	201	
ONM		11,0	3.(19.95)	103,2	,19	11.10.	102,8	103,4	103,2	103,2	473	
3P0		10,0	7.(18.95)	103,0		10.10.	102,0	103,4				
UBKK		8,50	2.(15.4.95)	100,0"		14.9.	55,0	109,0				
mo		10,0	3.(14.95)	103,6	1,58-	11.10.	103,4	■03,8	103,8	103,4	| 7,630 1	
											G	
											'	
|60 dnevni (v SIT)												1
KO dnevni (v SIT)												
|120 dnevni (v SIT)				94,1		19.4.						J
				irmsTr								
BSB3breznaLbona(1.12.95)				*977		10.10.	97,1	97,8			n	n
delnak.bona(vSrr)NBS2				602,0		5.10.	1 650,0	10.000				
|delnak.bQna(vSrr)NBS3				4.968	,96	11.10.	4.645	4.748	4.750	4.650	1 2.354 1	
1 'ITT1 F) film imu-ililflUlftE					EZ51B	linžBT	Ul'«'-)"1	BOH	■Ul	MB	■■	-
BMT5				101,4		4.9.						
BMD5				100,3		6.10.	96,(1					
BMS												
BVT5				100,9		18.8.						
BVD5				95,9		4.9.						
BV5												
BMD6				96,5		6.10.						
	1 1.10.91					prejšn	ii 1	d T			i%1	
SBI	TT3057T5				1.k!bb,1ti |			46,	tib	3,98		
BIO	11.10.95				prejšnji			d T		d%		
	106,/9				106,60			-0,01		-0,01		
Vse pravice pridržane. Op: Obv., komer, in blagaj. zapisi kotirajo v odst(osnova je najnizja nominacija), delnice kotirajo v SIT: obv. kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritm. sredine; (0) - izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.; * - dosežena lOodstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosež. 3»odstotna omejitev-trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSll, SKBl, 0ZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (l)-za leto 1994 div. ni bila izplačana; (2}-izplaCilo vmesne dividende; (3)-obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4)-kupon, ti je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5K>d 12.4.94 delnica kotira brez kupona za L93; (6)-uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7}rian izplačila dividende; (Shdividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (lOho dividendi ho odločala skupSC. delničarjev; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. -di-videnta (delnice) v Stf, Ce ni navedeno drugače; max.jnin-najvisji oz. najnižji tečaj doloc. vrednostnega papirja;
					
»'i -i: .m.m .f.l					
11,10.1995 ob 18. uri	valuta	tekodi		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMČIJA	marka	1.4251	1.4256	1.4271	1.4150
JAPONSKA	jen	100.85	100.95	101.18	100.68
V. BRITANIJA	funt	1.5728	1.5738	1.5790	1.5710
ŠVICA	frank	1.1550	1.1560	1.1578	1.1470
FRANCIIA	frank	4.9655	4.9670	4.9820	4.9585
NIZOZEMSKA	gulden	1.5958	1.5968	1.5986	1.5882
ITALIJA	lira	1605.25	1606.00	1611.75	1602.00
BELGIJA	frank	29.310	29.330	29.330	29.185
AVSTRIJA	šiling	10.0250	10.0200	10.0400	9.9780
ŠPANIJA	pezeta	123.03	123.07	123.40	122.71
SVEDSKA	krona	6.9465	6.9440	6.9740	6.9315
NORVEŠKA	krona	6.2650	6.2680	6.2530	6.2530
DANSKA	krona	5.5245	5.5275	5.5250	5.5080
FINSKA	marka	4.3019	4.3069	4.3220	4.2973
PORTUGALSKA eskudo		149.58	149.69	149.70	148.90
IRSKA	funt	1.6080	1.6090	1.6125	1.6040
GRČIJA	drahma	234.57	234.00	234.97	232.73
KANADA	dolar	1.3368	1.3373	1.3392	1.3327
AVSTRALITA	dolar	0.7627	0.7632	0.7657	0.7602
EVROPA	ECU	1.2884	1.2891	1.2947	1.2835
zlato		384.65	385.15		
srebro		5.43	5.40		
MILANSKI DEVIZNI TRG
11. OKTOBER 1995		v LIRAH	
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1609,070	—
ECU	—	2070,710	—
nemška marka	—	1129,730	—
francoski frank	—	323,530	—
funt Sterling	—	2532,680	—
holandski gulden	—	1008,510	—
belgijski fronk	—	54,894	—
šponska pezeta	—	13,047	—
danska krona	—	291,100	—
irski funt	—	2588,830	—
grška drahma	—	6,867	—
portugalski escudo	—	10,759	—
kanadski dolar	—	1204,840	—
japonski jen	—	15,914	—
švicarski frank	—	1392,890	—
avstrijski šiling	—	160,540	—
norveška krona	—	256,530	—
švedska krona	—	230,960	—
finska marka	—	373,330	—
avstralski dolar	—	1230,460	—
		
11. OKTOBER 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,8000	10,3000
kanadski dolar	7,3500	7,7500
funt Sterling	15,5000	16,3000
švicarski frank	851,0000	883,0000
belgijski frank	33,5000	34,8000
francoski frank	197,5000	205,5000
holandski gulden	616,0000	640,0000
nemška marka	690,6000	716,6000
italijanska lira	0,6070	0,6410
danska krona	177,0000	185,0000
norveška krona	155,5000	162,5000
švedska krona	139,7000	146,3000
finska marka	226,5000	236,5000
portugalski escudo	6,5800	6,9200
španska peseta	7,9800	8,4200
japonski jen	9,6000	10,1000
slovenski tolar	8,10	8,60
hrvaška kuna	180,0000	215,0000
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute,		
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
SNG LJUBLJANA
Veliki oder
Danes, 12. oktobra, ob 11. in 19. uri: I. Cankar: HLAPCI, zaključeni predstavi.
Petek, 13. oktobra, ob 20. uri: La dea: JANEZ NEUSTRAŠNI (JAN ZONDER VREESJ, za-izven (konto) - otvoritvena predstava festivala Mesto žensk! Gostovanje belgijsko-španske gledališke skupine. Zgodba se na izrazito humoren način poigrava s konfliktom med moškim in ženskim polom človekove identitete. Predstava je v angleškem, francoskem, španskem in izmišljenem japonskem jeziku, vendar popolnoma razumljiva, Čeprav ne obvladate nobenega od teh.
Sobota, 14. oktobra, ob 19.30: I. Cankar: HLAPCI, abonma SOBOTA in IZVEN.
Mala drama
Danes, 12. oktobra, ob 20. uri: D. Mamet: OLE-ANNA, za izven (konto). Režiser Matjaž Zupančič, igrata Ivo Ban in Maja Sever.
Naslednja ponovitev: petek, 13. oktobra, ob 20. uri.
Sobota, 14. oktobra, ob 20. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA, za izven (konto). .
Vpis abonmajev za študente smo podaljšali do etka, 13. oktobra. Abonmaje vpisujemo od 8. o 14. ure, vhod s Slovenske ceste (službeni-vhod). Brezplačne programske knjižice dobite pri vratarju gledališča.
Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Drame od 10. do 13. in od 18. ure do začetka večerne predstave, telefon: 061/221-511.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE,
predpremiera, petek, 13. oktobra, ob 19.30 za abonma K in izven;
predpremiera, sobota, 14. oktobra, ob 19.30 za abonma VIKEND in izven.
Mala scena MGL
Petek, 13., in sobota, 14. oktobra, ob 22.30:
L. VVilson: ZAŽGI, za IZVEN in KONTO.
Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo pri blagajni-MGL. Tel.: 061/210 852.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Veliki oder
Danes, 12. oktobra, ob 17. uri. Z. KriliC: JAJCE, za izven.
Sobota, 14. oktobra, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič: KORENČKOV PALČEK, za izven.
Gledališka blagajna je odprta danes in jutri od 11. do 12. ure m uro pred predstavo, informacije ob istem Času na telefonski številki 061/314-962, mobitel 0609/633-073.
SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Vpis abonmajev
Vljudno vabimo k vpisu abonmajev za sezono 1995/96, in sicer:
-	DOSEDANJI ABONENTI od 16. do 21. oktobra (v tem Času si lahko zagotovite svoje dosedanje sedeže ali si izberete nove);
-	NOVI ABONENTI od 23. do 28. oktobra.
Vpis bo pri blagajni Opere na Zupančičevi 1 (-tel: 061/331-950) vsak delavnik on 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure ter ob sobotah od 9. do 12,-ure.
Za dijake in študente bo vpis v sredo, 18., in v četrtek, 26. oktobra, neprekinjeno od 9. do 18,-ure.
UPOKOJENCI, STUDENTI IN DIJAKI IMAJO POPUST!
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI.
Četrtek, 12. oktobra, ob 19.30, za abonma MODRI, IZVEN in konto - RAZPRODANO!
Petek, 13. oktobra, ob 19.30, za abonma PETEK 2, IZVEN in konto.
Sobota, 14. oktobra, ob 19.30, za abonma SOBOTA 2, IZVEN in konto.
Prodaja vstopnic: od 10, dp 12, ura in utq pred začetkom predstav „pri gledališki blagajni (vhod z Glavnega tiga); informacije po tel: 064/222-681.
DRAMA SNG MARIBOR
Sobota, 14. oktobra, ob 19.30: Franz Kafka: AMERIKA, premiera.
KD ŠPANSKI BORCI
Danes ob 20. uri: Carlo Goldoni - Andrej Rozman: SLUGA DVEH GOSPODOV.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče
Danes, 12. t. m., ob 20.30 (red E) Aishilova tragedija »Sedmerica proti Tebam« v prevodu Alojza Rebule. Režija Mario Ursic.
Prodaja abonmajev: ob delavnikih od 10. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma (tel. 632664).
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 V petek, 20. t. m., ob 20.30 (red A) koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Emilia Pomarica. Pianistka Martha Noguera. Na programu Dallapiccola, Mozart in Bmckner.
Se danes, 12. im. so pri blagajni gledališča Verdi na razpolago novi abonmaji in eventuelne rezervacije preostalih prostih mest. Abonmaje delijo tudi po šolah, na univerzi in raznih podjetjih.
Jutri, 13. t. m., ob 20.30 koncert orkestra in zbora gle-
dališča Verdi. Izvajali bodo Dvorakovo »Stabat Mater«. Zbor vodi Ine Meisters, orkester pa Julian Kovatchev. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 12. t. m., ob 20.30 narečna komedija »UnTsotta nel giardino« Nini Pemo in Francesca Macedonia. Nastopajo Ariella Reggio, Orazio Bobbio, Gianfranco Sa-letta in Mimmo Lo Vecchio. Režija Francesco Mace-donio.
Ponovitev jutri, 13. trn., ob 20.30 in 14. im., ob 16.30. Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča, pri UTAT v Galeriji Protti, pri podjetjih, šolah in na univerzi.
Gledališče Rossetti
Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19), pri podjetjih, šolah in na univerzi. Do 12. t. m. lahko potrdite stalne sedeže.
KOROŠKA
CELOVEC: V Mestnem gledališču bo jutri. 13. t. m., ob 19. uri ponovitev drame »Tri sestre« (Drei Schvvestem). V soboto, 14.t.m„ ob 19.30 -» Cavalleria msticana/Pagliacci»; v nedeljo, 15. t.m., ob 20.00 -1. Cankar »Ples nad prepadom«, praizvedba plesnega teatra Ikams. Mladinski dom SŠD-KDZ: danes, 12. t. m., ob 20. uri ponovitev filma »Slovenska beseda na Koroškem«. Ponovitev 13. t. m.
VRBA OB VRBSKEM JEZERU
Danes, 12. t.m., ob 19.30 - Kulturna prireditev »Samo ena domovina je, namreč Zemlja«.
DOBRLA VAS
Kulturni dom: Jutri. 13. t.m.. ob 18.00 - Redni obCni zbor Posojilnice Bank Podjuna.
ŽELEZNA KAPLA
V petek, 13. t.m., ob 20.00 - Jubilejni koncert ob 10-letnici bratov Smrtnik.
	
SLOVENIJA	
EX-TEMPORE »PREM '95«
Galerija na Vidmu in ZKO Ilirska Bistrica organizirata letos sedmi EX-TEMPORE »PREM '95«,Id bo na Premu in v Ilirski Bistrici od 14. do 21. oktobra. Slovesna otvoritev razstave in podelitev nagrad bo v petek, 10. novembra, v Galeriji na Vidmu. Razstava bo odprta do 25. novembra.
Priglasitev in žigosanje podlag bo v soboto, 14. oktobra, od 10. dol3. ure v gradu Prem in od ponedeljka, 16. oktobra, do vključno sobote, 21. oktobra, od 10. do 12. ter od 15. do 18. ure v Galeriji na Vidmu, Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica.
Vsak udeleženec sme žigosati največ tri podlage. Izbira tehnike je prosta. Dimenzije izbranih delne smejo presegati velikosti 200x200 cm. Vsa dela morajo biti opremljena za razstavo. Na hrbtni strani vsakega defa mora biti označeno ime avtorja, njegov naslov, naslov dela in prodajna cena (bruto v SIT). Dela morajo biti oddana do 30. oktobra do 15. ure v Galeriji na Vidmu.
Nagrade: velika odkupna nagrada v visini 140 tisoč SIT, pet prvih odkupnih nagrad v vrednosti 100 tisoč SIT in pet častnih diplom.
XX. STOLETJE, ČAS SLOVENCEV
Zgode in nezgode, padce in vzpone, velike in male dogodke Slovencev Vam bosta danes, 12. oktobra, ob 19. uri na Mestnem gradu v Murski Soboti predstavila dramski igralec Roman Končar in
zgodovnar
dr. Marjan Drnovšek.
Srečanje z njima bosta s svojo živo besedo dopolnila gospoda Feri LainšCek in
Andrej Mlakar.
Sodelovali bodo tudi glasbeniki Glasbene šole Murska Sobota
Vljudno vabljeni!
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Avditorij Muzeja Revoltella
V sredo, 18. t.m., ob 20.30 - ciklus »Trikrat v sredo ob slovenski izvirnosti«: Veliki Prešeren v novih prevodih. Sodelujejo: Marija Pirjevec, Giorgio
Depangher, Juan Octavio Prenz, Klaus Detlef Olof, Mira SardoC in Tržaški oktet.
Muzej Revoltella- Umetnost Video TV Do 15. t. m, bo na ogled mednarodni pregled video filmov.
Nocoj ob 20. uri v Gledališču Koper gostuje Mestno gledališče ljubljansko s predstavo Lanforda VVilsona ZAŽGI v režiji
Zijaha A. Sokolovića.
OLASBA
SLOVENIJA
CANKARJEV DOM. LJUBLJANA
Ponedeljek, 16. oktobra, ob 20.30: ZELENI ABONMA -Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut, solistka Irena Grafenauer, flavta. Program: Pendrecki, Šostakovič.
Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/ 222-815.
LJUBLJANA
Danes, 12. oktobra, ob 19. uri bo v dvorani Podstreha Vodnikove domačije koncert Domna Jevšenaka na diatonični harmoniki.
Danes, 12. oktobra, ob 21. uri bo v diskoteki Palma koncert skupine NOXIRE.
Akademija za glasbo prireja
SLOVENIJA
danes, 12. oktobra, ob 19.30 v Veliki dvorani Slovenske filharmonije koncert študentov komornega zbora in orkestra Collegium Musicum iz Bologne. Dirigenta: David VVinton, Barbara Manfredini. Program: Purcell, Mozart, Copeland.
V	soboto,
1 4 . oktobra, ob 22. uri
bo v okviru festivala Mesto-žensk nastopil francoski trio Pied de Poule. Zasedba: Mic-hele Bubette, harmonika, Ge-nevieve Cabannes, kontrabas, Dominique Fonfrede, vokal.
CAFE BELVEDERE. BLED
V	soboto, 14. oktobra, ob 21,-uri bosta v Titovi Čajnici nad Vilo Bled nastopila Mia Žnidarič (na sliki) in Steve Klink. Mia bo predstavila svoj novi
CD Hold my Hand, ki bo kmalu izšel. Soustvarjal ga je tudi ameriški pianist Steve-Klink, ki bo tokrat nastopil s svojim triom.
MKNŽIURSKA BISTRICA
Jutri, 13. oktobra, bo v Mladin-s k e m domu N a d e -2 g u r koncert anarho-
punk glasbe. Nastopili bosta skupini HellKmsher (na sliki) iz Anglije in Hiatus iz Belgije.
FJK
TRST
Gledališče Mlela Danes, 12. t.m., ob 21.00 -Koncert tria Giorgio Marcos-si (flavta), Lino Urdan (klarinet) in Vojko Cesar (fagot), ki ga organizira Zadruga Bo-nawentura v sodelovanju z Glasbenim združenjem So-nora. Na programu Viđali> Gianneo, Osterc, Lobanov,
Udi.
Prihodnji koncert bo 8. novembra ob 21.00 - Koncert pianistov - Claudia Mattioto in Gnido Scano.
Jutri, 13. t. m., ob 20.30 bo nastopila skupina The Billy Tipton Memorial Saxopho-ne Quartet.
V	soboto, 14. t. m., ob 21.00 - Koncert zbora 40 pevcev -The Kefar Sirkin Choir - iz Tel Aviva.
V	nedeljo, 15. t. m., ob 11-uri koncert posvečen Ludvigu van Beethovnu. Nastopil bo pianist Giampaolo Shrani. Koncerte organizira gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bonaventura in bodo trajali do 17. decembra. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 koncert Vladimira Spivakova (violina) in L Tchetoneva (klavir) iz Moskve.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 31. t. m., ob 20.30 otvoritev koncertne sezone z nastopom moskovskih virtuozov pod vodstvom Vladimira Spivakova. Na programu Šostakovič, Schnittke in Čajkovski).
ČEDAD
St. Lenart: V soboto, l4-t.m., ob 20.30 - Zborovska revija petja. Ponovitev revije bo v soboto, 21. t.m., ob 20.30 v občini Como di R°' sazzo.
RAZSTAVE
CANKARJEV DOM
V	Mali galeriji je do 20. oktobra na ogled fotografska razstava Kumbhu mela Smiljana Šiške in Boruta Sraja.
V	Galeriji CD je na ogled razstava CHRISTO in JEANNE-CLAUDE: projekti 1961-1995.
MALA GALERIJA. Slovenska 35
V	galeriji je na ogled razstava slik nemškega umetnika Imija Knoebla.
NARODNI MUZEJ. Prešernova 20
Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - Svet predmetov. Razstava bo danes odprta do 21. ure, ob 18. uri pa bo po njej vodila Goja PajagiC-Bregar.
GALERIJA ESIURNA, Gregorčičeva 3
V	galeriji je na ogled razstava Palčki kiparke in docentke na Pedagoški akademiji v Ljubljani Dragice Čadež.
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ. Slovenska 9
Na ogled je razstava Pisemski papirji, znaki, logotipi.
GALERIJA ILIRIJA. Tržaška 40
V	galeriji je na ogled razstava makedonskega umetnika Goceta Kalajdžiskega Ikone.
Avla Nove ljubljanske banke.-Trg republike 2
V	avli razstavlja akademski slikar Miha Boljka.
MESTNA GALERIJA. Mestni trg 5
V	galeriji je v okviru Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti - Mesto žensk do 26. oktobra na ogled razstava Stereo-Tip.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA. Vodnikova 65
V	galeriji je na ogled razstava akademskega
slikarja Maria Petriča in akademske kiparke Štefke Košir Petrič.
GALERIJA BELVEDERE. BLED
V	galeriji je na ogled razstava Zvezda in Odeon pijeta kavo v Titovi Čajnici Petre Varl Simončič.
POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA
Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo na ogled do 20. novembra.
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC. KOSTANJEVICA NA KRKI
V	grajski cerkvi galerije je predstavljeno življenjsko delo akademskega kiparja Staneta Jarma.
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI SLOVENJ GRADEC
V	galeriji je na ogled razstava Slike in risbe koroškega slikarja VVernerja Berga.
GALERIJA MAJOLKA. KAMNIK
Danes ob 19. uri bodo odprli razstavo kiparskih del akademske slikarke Sabe Skaberne. (na sliki: Črni Orfej, 1992, barvana žgana glina, medenina)
GALERIJA SKUC
V galeriji je na ogled razstava Budimpešta -Ljubljana, .skozi steklo.
A

FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27):
do 15.t. m. razstavlja James Rosenquist; danes, 12. t. m., ob 18. uri voden obisk razstave z dr. Franco Marri.
Palaca Costanzi: do 5.11. bo na ogled razstava »Od gosenice do metulja: na poti ponovnega odkrivanja sveta žuželk«. Urnik: vsak dan 9-13, 16-20, ob nedeljah samo zjutraj.
Galerija Art Light Hall: do 28. t.m. je na ogled razstava risb umetnika Roberta Bertoluccija. Urnik: vsak dan razen ponedeljkov in praznikov od 18.00 do 22.00.
Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od GORICA0 118 razstava izkopanin antične Eble.
V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. Galerija Katoliške lenjigarne: do 28. t. m. razstavlja akademski slikar Krištof Zupet.
ŠTANJEL
Galeriji Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19.
PASSARIANO
V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju.
KOROŠKA
CELOVEC
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. t. m. Kunstfonun (ViUacherstrasse 8/H): do 14. t. m razstavlja Ahmet Oran. Galerija Freund: razstavlja Johannes Zechner.
Evropska hiša: kiparski simpozij Krastal-Celovec.
Galerija Ars temporis: razstavljata Vlastimila Teške in Angele Hiibd-
PLIBERK
Galerija Falke/Kuhn: do 14. t. m razstavlja VVemer Berg.
TINJE
Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga.
SPITAL OB DRAVI
Grad Porcia: do 15. t. m. bo na ogled razstava »50 let Akademije za likovno umetnost v Ljubljani«
NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA NASTOP NA ZAKLJUČNEM DELU EP
TENIŠKE VESTI
Tudi Rusija na vlaku za Anglijo Ponekod položaj še nejasen
Rusi so ob Španiji (skupina 2) že zanesljivi zmagovalci svoje sklupine - V nekaterih skupinah bodo končne odločitve padle šele v zadnjem kolu
MOSKVA - Rusija in Španija sta si .včeraj, ob domačinu Angliji, tudi matematično zagotovili vozovnico za zaključni del evropskega nogometnega prvenstva Prihodnje leto v Angliji.
Rusi so včeraj v Moskvi
Skupina 1
Izrael - Azerbajdžan 2:0, Slovaška - Poljska 4:1, Romunija - Francija 1:3 VRSTNIRED 1. Romunija 18 (9), 2. Francija 17 (9), 3. Slovaška 14 (9), 4. Poljska 12 (9), 5. Izrael 12 (9), 6. Azerbajdžan 0 (9). PREOSTALE TEKME Francija - Izrael, Azerbajdžan - Poljska, Slovaška - Romunija (vse 15.11.1995)
Skupina 2
Ciper - Makedonija 1:1, Danska - Španija 1:1 VRSTNIRED 1. Španija 23 (9), 2. Danska 18 (9), 3. Belgija 14 (9), 4. Makedonija 7 (9), 5. Ciper 6 (9), 6. Armenija 5 (9),
PREOSTALE TEKME Ciper - Belgija (15. 10.), Danska - Armenija, Španija - Makedonija (obe 15.11.1995)
Sklupina 3
Švica - Madžarska 3:0, Islandija - Turčija 0:0 VRSTNIRED 1. Švica 17 (8), 2. Turčija 14 (7), 3. Švedska 8 (7), 4. Madžarska 5 (7), 5. Island 5 (7) PREOSTAU TEKMI Madžarska - Islandija (11. 11.), Švedska -Turčija (15.11.1995)
premagali Grčijo z 2:1 (strelci so bili Juri Kovtun v 36 . in Viktor Onopko v 71. minuti za Rusijo in Yotis Tsa-louhides v 64. min. za Grčijo) in si s 23 točkami že zagotovili prvo mesto v skupini. Tudi če Rusija v zadnji tekmi doma izgubi s Finsko in Škotska po pričakovanju premaga San Marino, bodo Rusi ob istem številu točk pred Skoti zaradi boljšega medsebojnega obračuna (0:0 v Moskvi in 1:1 v Gla-sgovm), ki pa bodo tudi odpotovali v Anglijo.
V prvi skupini bo odločitev o zmagovalcu skupine padla v zadnjem kolu. Včeraj se je namreč Francija z zmago v Bukarešti spet vpletla v boj vsaj za drugo mesto, saj zdaj za vodilno Romunijo zaostaja samo še za točko. Francozi so povedli z golom Karambeuja v 30. minuti, le dvanajst minut kasneje pa je Djorkaeff dosegel še drugi gol za Francijo. Upe Romunov, da bi si že včeraj zagotovili prvo mesto v skupini in pot v Anglijo, je spet vzbudil Lakatus z golom v 54. minuti. Toda ko so propadli poskusi domačih, da bi izenačili, je usodo Romunije v 72. minuti s tretjim golom zapečatil Zidane. Romuni se bodo v zadnjem kolu pome-
Skupina 5
Luksemburg - Belorusija 0:0, Malta - Nizozemska 0:4
VRSTNIRED
I.	Norveška 20 (9), 2. Češka 18 (9), 3. Nizozemska 17 (9), 4. Luksemburg 10 (9), 5. Belorusija 8 (9), 6. Malta 2 (9) PREOSTALE TEKME Malta - Belorusija (12.
II.	), Nizozemska - Norveška, Češka - Luksemburg (obe 15.11.1995)
rili v gosteh s Slovaško, ki je včeraj z zmago s 4:1 premagala Poljsko in jo izločila iz boja za drugo mesto. Naloga Francozov je na papirju lažja, saj bodo doma igrali z Izraelom, ki pa je Francozom že zagrenil življenje v kvalifikacijah za SP v ZDA.
V Kopenhagnu si je Španija z neodločenim izidom tudi matematično zagotovila prvo mesto v skupini. Strelca sta bila Femando Hierro v 19. minuti iz enajstmetrovke za Španijo in Kirn Vilfort, ki je z golom v 46. minuti Danski zagotovil točko, s katero je Danski že zagotovil drugo mesto in s tem najbrž tudi pot v Anglijo, če računamo na skoraj zanesljivo zmago Dancev v zadnji tekmi proti skromni Armeniji. Stadion v danski prestolnici je bil izpolnjen do zadnjega kotička, gledalci pa so glasno zahtevali zmago domačih ljubljencev. Toda že v 19. minuti so doživeh hladen tuš. Češki sodnik je zaradi nenamernega igranja z roko danskega branilca Jacoba Laur-sena dosodil enajstmetrovko, ki jo je Hierro hladnokrvno realiziral. Spanci so bili tehnično boljši, toda Danci, ki so v zadnjih štirinajstih letih samo dvakrat izgubili doma, so hitro prevze-
Skupina 6
Liechtenstein - Severna Irska 0:4, Irska - Latvija 2:1, Avstrija - Portugalska 1:1 VRSTNIRED 1. Portugalska 20 (9), 2. Irska 17 (9), 3. Avstrija 16 (9), 4. Severna Irska 14 (9), 5. Latvija 12 (10), 6. Liechtenstein 1 (10) PREOSTAU TEKMI Severna Irska - Avstrija, Portugalska - Irska (obe 15.11.1995)
li pobudo. Imeli so tudi nekaj priložnosti za izenačenje, toda Beck in Niel-sen nista bila dovolj natančna. Danci so zasluženo izenačili takoj na začetku drugega dela, proti koncu pa je ritem igre močno popustil, saj sta bili obe ekipi očitno zadovoljni z neodločenim rezultatom.
V	tretji skupini so Švicarji že končali z nastopi. Trenutno so prvi v skupini, da bi na tem mestu tudi ostah pa morajo upati v zmago ah remi Švedske proti Turčiji.
Precej zapleten je položaj v peti skupini, kjer se je Nizozemska spet vključila v boj za prvi dve mesti, seveda pa bo morala 12. novembra premagati Norveško. Tri dni kasneje bo Češka najbrž opravila formalnost z Luksemburgom in se v primem nizozemske zmage nad Norveško veselila prvega mesta in poti v Anglijo.
V	šesti skupini so si z remijem na Dunaju Portugalci že skoraj zanesljivo priborili prvo mesto v skupim, saj jim je za to dovolj že točka v zadnji tekmi doma proti Irski. Zelo zanimiv bo v tej skupini boj za drugo mesto, odločitev pa bo padla prav v zadnjem kolu, ko se bo Avstrija v gosteh pomerila s Se-
Skupina 7
Gruzija - Bolgarija 2:1, VVales - Nemčija 1:2 VRSTNI RED 1. Bolgarija 22 (9), 2. Nemčija 22 (9), 3. Gruzija 15 (9), 4. Albanija 7 (9), 5. VVales 7 (9), 6. Moldavija 6 (9) PREOSTALE TEKME Albanija - VVales, Nemčija - Bolgarija, Moldavija - Gruzija (vse 15.11.1995)
vemo Irsko, Irska pa bo gostovala na Portugalskem.
Se naj večje presenečenje je v 7. skupini pripravila Gmzija, ki je v Tbilisiju zadala prvi poraz Bolgariji, ki je nastopila močno oslabljena in ima vozovnico za zaključni del EP dejansko že v žepu. Zato je morda nekoliko bolj ležerna igra tudi razumljiva. Gruzijci so povedli že v 1. minuti z golom Arve-ladzeja, na 2:0 je v 48. minuti iz enajstmetrovke povišal Georgij Kinkladze, ki igra za angleški Manchester City, poraz pa je minuto pred koncem omili Hristo Stojčkov. Z zmago v Cardiffu nad VValesom pa so Bolgare po točkah dohiteh Nemci, ki pa imajo slabšo razliko v golih. V Cardiffu se je vse odločilo v zadnjih petnajstih minutah srečanja. Najprej je Melville v 75. minuti popeljal domače v vodtsvo, toda že štiri minute kasneje je Helmer izenačil, devet minut pred koncem pa je kapetan nemške reprezentance Jiirgen Klinsmann Nemčiji zagotovil zmago, ki istočasno pomeni tudi uvrstitev na EP. O prvem mestu v skupini bo tako odločalo prav srečanje med Nemčijo in Bolgarijo 15. novembra v Berlinu.
Skupina 8
Rusija - Grčija 2:1, S. Marino - F. otoki 1:3 VRSTNI RED 1. Rusija 23 (9), 2. Škotska 20 (9), 3. Grčija 15 (9), 4. Finska 15 (9), 5. Ferski oroki 6 (9), 6. San Marino 0 (9) PREOSTALE TEKME Grčija - Ferski otoki (15. 10.), Škotska - San Marino, Rusija - Finska (obe 15.11.1995)
Rusi bodo plačali kazen
LONDON - Ruska teniška zveza mora plačati 25.000 dolarjev kazni zaradi »nočne vodne akcije«, M so jo ruski igralci izvedli na polfinalni tekmi Davisovega pokala proti Nemčiji. To je včeraj sporočil komite za Davisov pokal v Londonu. Hkrati so rusko teniško zvezo opozorili, da bodo vsako nadaljnje kršenje pravil Davisovega pokala kaznovali z odvzemom pravice do izbire podlage teniških igrišč za eno ali več srečanj. V noči pred prvima posamičnima tekmama je Tatjana Naumko, trenerka Andreja Cesnokova, peščeno podlago na igrišču polila z vodo, da bi imel njen varovanec v tekmi z Borisom Beckerjem prednost. Toda sodnik Gilbert Ysem je odločil, da je igrišče prenevarno in je srečanje preložil za eno uro. Opozoril je tudi na posledice takšnega početja - kazen, ki jo je sedaj izrekel komite za Davisov pokal. Zanimivo pa je, da mska prizadevanja niso bila uspešna. Oba njihova tenisača, ki sta prvi dan nastopila v posamični konkurenci, sta izgubila. Cesnokov proti Beckerju, Jevgenij Kafelnikov pa proti Michaelu Stichu.
Ulihrach izkoristil prednost domačega igrišča
OSTRAVA - V prvem krogu mednarodnega moškega teniškega turnirja v Ostravi na Češkem je domačin Bohdan Ulihrach presenetljivo premagal prvega nosilca Rusa Jevgenija Kafelnikova s 6:2 in 6:4. Izidi -1. krog: Ulihrach (Ceš) - Kafelnikov (Rus, 1) 6:2, 6:4,; 2. krog: VVinnink (Niz) - Prinosil (Nem) 7:6 (7:4), 6:2, Ferreira (JAR, 3) - Damm (Ceš) 6:4, 7:6 (7:5), Rafter (Avs) - Jiri Novak (Ceš) 6:3, 6:2.
Izpadla Gaudenzi in Muster
TEL AVIV - V nadaljevanju 1. kroga mednarodnega moškega teniškega turnirja v Tel Avivu je neznani Uzbekistanec Oleg Ogorodov presenetljivo ugnal drugega nosilca Italijana Andreo Gaudenzija, še večje presenečenje pa je pripravil Danec Frederik Fetterlein, ki je v drugem krogu izločil prvega nosilca Thomasa Mustra. Izida - 1. krog: Ogorodov (Uzb) - Gaudenzi (Ita, 2) 6:7 (1:7), 6:4, 7:6 (9:7); 2. krog: Fetterlein (Dan) - Muster (Avt) 6:2, 6:7 (1:7), 6:1.
I Philippoussis izločil Edberga
TOKIO - V dragem krogu mednarodnega moškega teniškega turnirja v Tokiu z nagradnim skladom milijon dolarjev je Avstralec Mark Philippoussis izločil petega nosilca Šveda Stefana Edberga s 6:0 in 6:2.
Nosilke v Filderstadtu uspešne
FILDERSTADT (dpa) - Na teniškem turnirju v nemškem Filderstadtu (430.000 dolarjev nagradnega sklada) so bile nosilke uspešne. V četrtfinale so se že uvrstile Nemka Anke Huber (5), Argentinka Gabriela Sabatini (3), Rusinja Nataša Zvereva (6) Francozinja Mary Pierce (2) in Nizozemka Brenda Schulz McCarthy (8).
Izidi - 1. krog: Majoli (Hrv, 7) - Gigi Fernandez (ZDA) 6:4, 6:4; 2. krog: Huber (Nem, 5) - VVerdel Witmeyer (ZDA) 6:2, 6:1, Sabatini (Arg, 3) - Halard Decugis (Fra) 7:6 (7:2), 6:2, Zvereva (Rus, 6) - Ore-mans (Niz) 4:6, 7:5, 7:6 (10:8), Pierce (Fra, 2) - Ap-pelmans (Bel) 6:2, 6:3, Schulz McCarthy (Niz, 8) -McGrath (ZDA) 3:6, 6:3, 6:3.
ALPSKO SMUČANJE / SKLEP FIS
Od letos najboljših trideset v obratnem vrstnem redu
ZURICH (STA) - V novi smučarski sezoni bo vodilni po prvem teku v slalomu, veleslalomu in tudi v vseh smukih, ki se bodo vozili v dveh vožnjah, v drugem teku štartal kot zadnji. Mednarodna smučarska zveza (FIS) se je za ta korak odločila, da bi na vsaki dirki ohranila napetost do konca. Doslej je bilo pravilo, da v obratnem vrstnem redu nastopi prvih petnajst tekmovalcev, smučarji, ki so bili v prvem teku uvrščeni od 16. do 30. mesta, pa so Startali v »normalnem« vrstnem redu. Po mnenju FIS je druga polovica tekmovalcev v lanski sezoni nastopala, ko je bilo tekmovanje pravzaprav že končano,
njihove vožnje pa so zanimale le malo gledalcev ob smučišču ali pred televizijskimi zasloni. Alpski komite FIS je odločitev sprejel v švicarskem Interlak-nu in nekako izpolnil tudi staro tekmovalno pravilo, da tekma doseže vrhunec na koncu in ne v sredini. V FIS seveda pričakujejo nasprotovanja trenerjev in najboljših tekmovalcev, ki bodo poslej izgubili dobro štartno pozicijo v drugem teku. Nekoč je v obratnem vrstnem redu štartalo samo prvih pet tekmovalcev, nato nekaj let najboljših petnajst, zdaj pa najboljših trideset. Jasno je, da bo imel najboljši po prvem teku na slabših smučiščih res nezavidljiv položaj.
_______ŠAH / KONEC DRUGEGA SVETOVNEGA PRVENSTVA PCA
Po dvanajstih potezah polna mošnja Kasparova
Gari Kasparov in Viswanathan Anand odigrala najkrajšo in najdražjo partijo za naslov v zgodovini
NEW YORK (dpa) - Z najkrajšo in naj dražjo partijo v zgodovini bojev za svetovni naslov sta Gari Kasparov (Rusija) in Indijec Visvvanathan Anand sklenila drugo svetovno prvenstvo PCA. Svetovni prvak Kasparov, ki je že v prejšnji partiji ubranil naslov, si je v 18. partiji z remijem po dvanajstih potezah zagotovil tudi veliko denarja. Končna zmaga 10.5:7.5 mu je prinesla nagrado milijon dolarjev, Anand pa si je prislužil pol milijona. Ce bi se dvoboj končal z 10:10, bi Kasparov ostal prvak, velemojstra pa bi si razdelila nagradni sklad 1, 5 milijona dolarjev.
Tekmeca sta v sklepni partiji dvoboja v VVorld Trade Centru sedela za šahovnico le dvajset minut. Po dvanajsti potezi z lovcem Lf3 je Kasparov z nasmeškom ponudil remi. Indijec je razmišljal pet minut, preden je privolil v remi. Kljub porazu je »tiger iz Madrasa« deloval olajšano. »To je veliko ničel,« je dejal Anand, ko je v roki držal ček za 500 tisoč dolarjev, in na
kratko povzel dvoboj za svetovni naslov: »Kasparov je izkoristil svojo priložnost, jaz pa ne.«
Za večino analitikov dvoboj ni postavil novih šahovskih meril, kot je pred njegovim začetkom napovedoval Kasparov. Po previdnem taktiziranju obeh velemojstrov in nizu osmih remijev zmaga Ananda v deveti partiji Indijcu ni prinesla pričakovane gotovosti. Kasparov se je zbral, v petih partijah dosegel štiri zmage in dvoboj zanesljivo dobil.
Medtem ko se je svetovno prvenstvo PCA po zapletenem iskanju prireditelja dvoboja -prvotno naj bi se velemojstra pomerila v Dortmundu ali Kolnu - vendarle uspešno končalo, svetovna zveza FIDE še zmeraj išče prireditelja svojega dvoboja med Anato-lijem Karpovom (Rusija) in Gato Kamskim (ZDA). »Uradno se pri FIDE še ni prijavil nihče. Mislim, da o prireditelju ne bomo odločali na kongresu, ki bo od 18. do 25. novembra v Parizu,« je pove-
dal generalni sekretar FIDE, Nemec Horst Metzing. Vodstvo nemške šahovske zveze (DSB) na čelu z Egonom Dit-tom se je konec prejšnjega tedna na mladinskem svetovnem prvenstvu v Halleju srečalo s predsednikom FIDE Florenciom Campomanesom. Filipinec pa glede »združitvenega« dvoboja ni odkril kart. »Želimo si enotnost v svetovnem šahu. Dvoboja za naslov
svetovnega prvaka FIDE ne bomo mogli pripraviti pred aprilom ali majem prihodnjega leta. Združitveni dvoboj bi torej lahko bil šele jeseni 1996,« je menil Metzing.
Poteze 18. partije: beli Kasparov - črni Anand: 1. e4, c5; 2. Sf3, d6; 3. d4; cxd4; 4. Sxd4, Sf6; 5. Sc3, a6; 6. Le2, e6; 7. 0-0, Le7; 8. a4, Sc6; 9. Le3, 0-0; 10. f4, Dc7; 11. Khl, Te8; 12. Lf3 - remi.
NOVICE
Odbojka: danes prve četrtfinalne tekme
Danes ob 20. uri bodo na sporedu prve tekme četrtfinala v odbojkarskem pokalu za moške. Med osmerico so štiri ekipi, ki so se prebile iz prvih treh kvalifikacijskih kol Lecce Pen Torino (edina ekipa iz A2), Gabeca Montichiari, Cariparma in Lube Ma-cerata, ter štirje nosilci, ki so bili avtomatično uvrščeni v četrtfinale: Las Modena, Sisley Treviso, Alpitour Cuneo in Edilcuoghi Ravenna. Danes bodo domačini moštva, ki so se prebila iz kvalifikacij, povratna srečanja pa bodo 19. oktobra. V primeru, da bo vsaka ekipa po enkrat zmagala, bo o uvrstitvi na zaključni turnir najboljše četverice odločal količnik v setih, če pa bo tudi ta enak, količnik med osvojenimi in izgubljenimi točkami. Ce bosta ekipi še naprej enaki, bodo takoj odigrali dodatni set po pravilih tie breaka in zmagovalec se bo uvrstil na fi-nal four. Današnji spored: Gabeca - Edilcuoghi, Cariparma - Alpitour, Lube - Las Daytona.
Rizzitelliju in Monteru po dve koli
MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi za dve koli izključila Rizzi-tellija (Torino) in Montera (Atalanta), za eno kolo pa Albertinija (Milan), Pecchio (Napoli), Pistoneja (Vicenza), Taibija (Piacenza), Valentinija (Atalanta) in Petruzzija (Roma). V B ligi so dobili prepoved igranja za dve koli Caini (Reggiana), Luzardi (Brescia) iri'Monza (Cosenza), za eno kolo pa so izključeni Comacchia (Ancona), De Juliis (Avelli-no), Cammarata (Verona) in luliano (Salemitana).
Gay je italijanski košarkar
BOLOGNA - Deželno upravno sodišče Lacija je zavrnilo odločbo italijanske košarkarske zveze, ki ni sprejelo registriranja Dana Gaya kot italijanskega državljana. To je včeraj sporočil Gayev odvetnik Gianfranco Puopolo, ki branil interese košarkarja Teamsystema iz Bologne, ki je postal italijanski državljan leta 1990, ko se je poročil z dekletom iz Apulija. Odvetnik je pristavil: »To je izredno pomembna odločitev, ki odpira novo pot za športnike, ki so podvrženi krivičnim pravilom posameznih športnih zvez in ne civilnemu zakonu.«
Gay bo sedaj spet predstavil pri košarkarski zvezi vse dokumente, da bi ga registrirali kot italijanskega državljana. Italijanska košarkarska zveza bo morala v roku 30 dni rešiti to zadevo. Če bo zveza ugodno sprejela Gayevo prošnjo, bo ameriški košarkar imel na stežaj odprta tudi vrata italijanske reprezentance.
Pred časom je namreč zvezni trener Messina dejal, da bi reprezentanca še kako potrebovala takega centra, kot je Gay.
Reggiana igrala neodločeno
REGGIO EMTT.IA - Na včerajšnjem srečanju v okviru »anglo-italijanskega« turnirja je Reggiana igrala proti Southendu Unitedu z 1:1 (0:0). V 53. min. je za gostitelje povedel Palombo, v 69. min. pa je za Angleže izenačil Tilson.
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v mladinskem deželnem prvenstvu izključila za eno kolo med drugimi tudi Juventinina nogometaša Denisa Pavia in Paola Padovanija.
NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA EP
Doslej največji uspeh Slovenije
Proti Ukrajini zmaga s 3:2 po vodstvu gostov z 2:0 - Udovič zadel v 91. minuti!
Slovenija - Ukrajina 3:2 (0:2)
LJUBLJANA, Štadion za Bežigradom, 4000 gledalcev, sodnik Hamer (Luksemburg).
STRELCI: 0:1 - Skripnik (23), 0:2 - Guseinov (44), 1:2 - Udovič (49), 2:2 - Zahovič (74), 3:2 - Udovič (91).
SLOVENIJA: Zupan, Galič, Englaro, Milanič, Rudonja, Ceh, Novak, Udovič, Zahovič, Florjančič (Cvikl), Gliha.
UKRAJINA: Suslov, Lužnji, Skripnik, Golovko, Žabčenko, Šmatovalenko (Polounine), Orbu, Kalitvin-cev (Evtjuskok), Bežnegar, Gussine (Nagomyak), Gusei-
»Največji uspeh slovenskega nogometa,« je po tekmi dejal dr. Zdenko Verdenik, selektor slovenske reprezentance.
Torej končno zmaga, čeprav je bila tokrat tudi končno sreča na strani Slovenije, torej na strani hrabrih.
Čeprav je po prvem delu dišalo po ponovitvi torkove tekme mladih reprezentanc. Florjančič je imel v 17. minuti lepo priložnost za zadetek, toda žoga je pristala le v vratarjevih rokah. V 18. minuti so Ukrajinci ostali brez Zabčenka, ki ga je sodnik zaradi grobega prekrška poslal v slačilnico. To je bolj zmedlo slovenske igralce, kot nasprotnika. Ukrajinci so v 24. minuti povedli preko Skrpnika. V 37: minuti je bila celotna slovenska re-prezntanca na Ukrajinski polovici, ko je Englaro kakšnih deset metrov na ukrajinski strani izgubil žogo in Gusseinov je stekel proti slovenskim vratom. Pred njim je bil samo Rudonja, ki sicer slovi po hitrosti, toda Gusseinov ga je zlahka preigral in prehitel. Zupan pa je bil brez moči proti izvrstnemu Ukrajincu.
Drugi del pa je presenetil celotno občinstvo, na noge pa ga je spravil Sašo Udovič, ki je lepo podajo Novaka, ki je preigraval v
TRST / ODPRLI VELIKO DVORANO
Prvi treningi na 1. maju
Obnovljena velika dvorana na stadionu 1. maj je v ponedeljek doživela svoj neuradni krst. »Čast«, da jo preizkusijo, je že zjutraj doletela dijake trgovskega zavoda, popoldne pa so v njen vadile mlade odbojkarice, kasneje pa košarkarji Bora in Cicibone. Vsi so nad obnovljenim objektom navdušeni. Njegova prostornina je neprimerno večja kot v starem »balonu«, večja sta tudi košarkarsko igrišče in prostor okoli odbojkarskega, trdno gumijasto
podlago, ki je »uničila« marsikatero koleno, pa je zamenjal prožnejši parket. Bistveno boljša je tudi razsvetljava. V kratkem naj bi dokončali še ostala dela v dvorani. Treba še namestiti klopi in ograje, vgraditi stranske koše in zarisati manjkajoče črte.
2e prihodnji ponedeljek pa bodo naši mestni športniki spet razpolagali tudi z igriščem v mah dvorani, kar pa predstavlja šele prvo fazo popolne obnove celotnega objekta.
kazenskem prostoru Ukrajine preusmeril v gol. Ukrajincem so pošle moči in Slovenci so močno pritisnil. Tako je močno streljal Čeh, Suslov pa je s težavo žogo odbil, v 74. minuti pa je zopet zavejal veter radosti na bežigrajskem štadionu. Zlatko Zahovič je izenačil.
Pričelo se je pravo obleganje ukrajinskih vrat v nizozemskem slogu, dvakrat pa je s škarjicami poskusil presenetiti Su-
slova Udovič. Uspelo mu je zadeti le prečko. Toda v tretje gre rado in zmagoslavne bakle so zagorele v rokah navijačev. 3:2. Sašo Udovič. 92. minuta. Evforija.
»Čestitam fantom, ki so z 0:2 zmogli dovolj moči in koncentracije za zmago. V prvem delu so bile velike napake obrambe. Drugi polčas agresivnejši, nasprotnikom pa so pojenjale moči. Englaro je prevzel nevarnega Gussinova. Po sreči smo dosegli tri zadetke,« je dejal Zdenko Verdenik.
»Poskušali smo presenetiti, končalo pa se je kot se je končalo. V prvem delu smo potrošili vse moči,« je tekmo ocenil pomočnik trenerja Ukrajine Valerij Zulov.
Gregor Cerar
Florjančič (levo) strelja na vrata Ukrajine
Skupina 4
Ostali sinočnji izid: Litva - Estonija (5:0 (4:0) LESTVICA
Hrvaška	9	6	2	1	20:4	20
Italija	8	5	2	1	13:5	17
Litva	9	5	1	3	13:8	16
Ukrajina	9	4	1	4	10:12	13
Slovenija	9	3	2	4	12:11	11
Estonija	10'	0	0	10	3:31	0
PRIHODNJE TEKME
11. 11. Italija - Ukrajina, 15.11. Italija nija - Hrvaška
..L
Litva, Slove-
KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EP '97
Ze usoden poraz za Slovenijo? Prelahka zmaga Italijanov
Slovenija - Češka 81:82 (38:37)
SLOVENIJA: Horvat 12 (2:2), Daneu 2, Nesterovič 12 (4:9), Hafnar, Thaler 3 (3:6), Alibegovič 25 (3:4), Milič 12 (4:4), Gorenc 8 (2:2), Jurkovič 7 (1:1), Dju-rišič.
ČEŠKA: Beneš 2, Vaha-la 3, Babak 14 (5:5), Jeli-nek 6 (2:2), Tremi 9 (4:4), Okač 20 (5:11), Kovar 8 (4:4), Krejči 2 (2:2), Bečka 18 (7:8), Kneifl.
Dvorana Golovec, 1200 gledalcev, sodnika Ka-panli (Turčija), Jablonski (Poljska).
CELJE - Slovenska reprezentanca je doživela še drugi poraz v kvalifikacijah za 30. evropsko prvenstvo v Španiji 1997, čeprav je že imela dobljeno tekmo. V 32. minuti je vodila 67:51, Čehi pa so šele dobrih deset sekund pred koncem izenačili. Thaler je zadel le drugi prosti met, Bečka pa po alibegovičem prekršku v zadnji sekundi oba in zagotovil zmago Češke.
Djurišič si je na visokem Okaču hitro nabral tri osebne napake, Slovenija pa bonus in imela veliko težav z vračanjem v obrambo in čistimi meti izpod koša. Čehi so po edinem večjem zaostanku z 9:15 vodili praktično vse do konca prvega polčasa, v nadaljevanju pa je že kazalo na zanesljivo zmago Slovenije. Ahbegovičevi koši in Ne-sterovičeva obramba na Okaču so bili ključ za vodstvo s 16 točkami razlike, nakar je prišlo do popolnega razpada sistema. Cehi so zadevali za tri točke ali pa tudi ob prekrških naših in razburljivo končnico odigrali vehko bolje; najprej osebna na Thalerju, v zadnjem napadu pa podaja do
Alibegovič (levo) in Bečka najboljša v svojih moštvih
Okača, Id je nase potegnil dva igralca in pod košem našel prostega Bečko.
»Sodnika sta bila slaba, a nista kriva za poraz. Z agresivno obrambo smo si priigrali visoko prednost, nato pa so nekateri mislili, da je vse odločeno. Sami smo krivi za poraz,« ni skrival nezadovoljstva trener Andrej Urlep, ki je imel veliko pripomb predvsem na veliko število prostih metov Čehov. (Željko Zule)
Italija - Madžarska 94:68 (49:34)
ITALIJA: Coldebella 18, Bonora 4, Pittis 2, Ruggeri 11, Conti 19, Ab-bio 8, Pieri 10, Galanda 9, Carera 9, Chiacig 4, trener Messina.
MADŽARSKA: Sitku 2, Bencze, Turcsan 8, Szajer, David 30, Boros 4, Orosz 1, Gulyas 19, Me-szaros, Czigler 4, trener Patonay.
SODNIKA: Pitsilkas (Grčija) in Vauthier (Fran-
cija). PM: Italija 25:33, Madžarska 20:32. TRI TOČKE: Italija 1:6 (Coldebella 1:3, Bonora 0:1, Ab-bio 0:1, Pieri 0:1); Madžarska 4:14 (Bencze 0:2, Turcsan 2:5, Szajer 0:3, David 2:3, Meszaros 0:1). GLEDALCEV: 4.300.
FABRIANO - Italija je včeraj v Fabrianu po pričakovanju premagala tudi Madžarsko in tako vodi v svoji kvalifikacijski skupini za evropsko prvenstvo.
Madžari, ki so visoko izgubili tudi na Finskem, so »azzurrom« v začetku nudili skromen odpor, ko pa so gostitelji izboljšali obrambo, je bila kakovostna razlika med ekipama takoj vidna. Madžari, ki so se sicer v uvodnih minutah kar dobro držali z »azzurri«, so namreč delovali precej okorno. Predvajali so zastarelo košarko, kjer igrajo vodilno vlogo centri, ki pa so zelo okorni in tehnično zelo povprečni.
Edini pri gostih, ki je igral sodobno košarko, je bil 22-letni Komel David, visok 206 cm, ki je bil s 30 točkami tudi najboljši strelec srečanja. David je bil precej točen pri metu (10:14) in je imel tudi 8 skokov. Nekdaj evropska velesila (v letih 50 je osvojila celo evropski naslov) je Madžarska sedaj le povprečna reprezentanca in med najslabšimi v Evropi.
»Azzurri« so včeraj na splošno zadovoljivo, čeprav je proti tako povprečnemu nasprotniku
težko oceniti njihovo igro. Bili pa so v težavah, ko so morali napadati nasprotnikovo consko obrambo. Zvezni trener Messina je dal priložnost mladim »azzurrom«, da se izkažejo. Ob že izkušenemu Coldebelli so se razigrali mladi Galanda, Pieri in tudi novinec Ruggeri.
Tekma je bila izenačena le v prvih 3 minutah, ko je bilo stanje med ekipama 3:3. V 6. min. so si Italijani prislužili 4 točke prednosti (12:8), ki so jo v 10. min. povečali na 10 (21:11). V drugem polčasu se je razlika v korist »azzurrov« še povečala in se stalno »sukala« od 20-25 točk.
Trener Messina je bi-po tekmi zadovoljen1 »Tekma je bila dokaj živahna in z igro fantov sem zadovoljen, čeprav je na dlani, da bo treba še ogromnega dela. Pohvalit bi Coldebello, ki je zelo dobro vodil ekipo, in Ca-rero, ki je spet pokazal veliko požrtvovalnost.«
Naj omenimo, da bodo Coldebella, Abbio in Carera zaposleni že danes z Bucklerjem v anticipira-
nem prvenstvenem
srečanju Al lige proti ekipi Olitalia iz Forlija.
ŠPORT
Četrtek, 12. oktobra 1995
25
ODBOJKA / ZADNJE KVALIFIKACIJSKE TEKME ZA DEŽELNI POKAL
Olympia CDR prvič izgubila
Vseeno 1. v skupini - Po porazu v Tržiču je Sokol izločen
MOŠKI
Skupina C
PAV Natisoma - Oljmpia CDR 3:1 (15:10,15:9,14:16,15:2)
OLYMPIA CDR: S. Terpin 12+20, J. Terpin 0+13, Maraž 2+3, Ferfolja 2+7, Sfiligoj 3+7, Gravnar 4+10, A. Terpin 0+3, Pintar 0+0.
01ympia je prav v zadnjem kolu kvalifikacijskega dela deželnega pokala doživela v San Giovarmiju al Natisone svoj prvi poraz, vendar je na končnem vrstnem redu kljub temu ohranila prvo mesto zaradi boljšega količnika v nizih. Pav Natisoma je potrdila, da bo v bližnjem prvenstvu C2 lige dokaj trd oreh, Oljmpia pa je tokrat igrala manj učinkovito. Sprejem je bil manj natančen kot v prejšnjih nastopih, zato pa je bilo treba poenostaviti napad. Poznala se je odsotnost Damjana Dornija, ki zaradi bradavice na desni roki nekaj Časa ne bo mogel igrati. Zaradi njegove odsotnosti je moral trener Rinaldo
Dorni spremeniti vlogo nekaterim igralcem, kar je vplivalo tudi na učinek igre v obrambi.
Kljub temu so bili Goričani enakovredni moCnemu nasprotniku, razen kot v četrtem nizu, ko je na dan prišla tudi določena utrujenost.
Četrtfinalna faza deželnega pokala bo na sporedu že prihodnji teden, ko se bo Oljmpia dvakrat pomerila z drugouvrščenim moštvom iz ene od ostalih kvalifikacijskih skupin.
ZENSKE
Z nastopi v pokalu so končale tudi vse naše ženske šesterke. Sokolovke so si po sinočnjem gladkem porazu v Tržiču zapravile končno prvo mesto, Oljmpia CDR pa je prepričljivo premagala Farro. Kljub temu, da so Goričanke v svoji skupini zasedle konCno 2.
Mauro Maraž (Olympia CDR)
mesto, bodo verjetno napredovale v Četrtfinale.
Tekmo, ki je bila na sporedu v torek zvečer, je odbojkarska zveza anticipirala na ponedeljek, vendar pa je pri tem pozabila obvestiti Slogo. O srečanju se bo sedaj morala izreci tekmovalna komisija, vendra pa bo skoraj gotovo ponovljeno.
Izidi: Volley club - Sokol 3:0 (15:10, 15:6, 15:4), Oljmpia Ce-rimpex - Farra 3:0 (15:4,15:2, 9:15, 15:8); Virtus - Sloga neodigrana.
NAMIZNI TENIS / KVALIFIKACIJSKI TURNIRJI
Krasovi igralci in igralke osvajajo točke za uvrstitev na DP
Dekleta tokrat pobrala vrsto prvih mest
Na prvem deželnem kvalifikacijskem Krasov tretjekategomik Andrea Bertolotti turnirju za uvrstitev na državna prvenstva se je uvrstil med prvo šestnajsterico. V mlaza mladinske in tretjo kategorijo, ki je bil v dinskih kategorijah je v ženski vrsti ponov-nedeljo v Cinto Ca’ Maggiore so Krasovi no slavil Kras. Pri narašCajnicah celo v ce-predstavniki osvojili pomembne točke, s loti, saj je zmagala Kristina Stubelj, druga je katerimi so se približali državnemu fina- bila Nina Milič, tretji pa Jasmin Kralj in lu.V konkurenci 11 društev iz dežele so Daša Bresciani. Pri najmlajših je spodbud-Krasovi predstavniki štirikrat osvojih prvo, no drugo mesto Giade Vidoni, bron je trikrat drugo in osemkrat tretje mesto. V osvojila Sara Sardo, Alessia Gerbizza in Šatre tji državni kategoriji je slavila Ivana Stu- ra Ciufarin sta zasedli 5. do 8. mesto. Med belj pred Gambinijevo (Cus Udine) in klub- deklicami je bila Nataša Doglia tretja, pri skima kolegicama Ireno Rustja in Jasmin mladinkah pa je svojo drugo zlato kolajno Kralj, ki sta si podelili tretje mesto. Sledile na turnirju osvojila Ivana Stubelj. so jim Barbara Santini in Nina Mihe (5. do Uspešna je bila tudi Krasova moška eki-8. mesto) ter Martina Mihe (9. do 16. me- pa. Med dečki je bil Uroš Fabiani drugi, sto). Pet Krasovih igralcev, ki skoraj v celoti Boštjan Mihe pa tretji. Med naraščajniki je pripadajo četrti kategoriji, je poskušalo zmagal Bojan Simoneta, Igor Ciufarin pa se sreCo med 50 konkurenti v višji tretji kate- kot tretjeuvršCeni ni prebil iz skupine. Pri goriji. Za Andreo Radinija, Bojana Simone- mladincih je Gorazd Mihe osvojil tretje meto in Gorazda Milica so bili nasprotniki sto, Andrea Radini je bil peti, Peter Santini premočnim in se niso prebih iz svoje sku- deveti.
pine. Radini je imel v svoji skupini celo ka-	Ze ta konec tedna bodo vsi Krasovi igral-
snejšega zmagovalca Fredianija (Chiadino). ci ponovno zasedeni na ekipnih prvenstve-Med mlajšimi krasovci je bil najuspešnejši nih tekmah. Štiri ženske in tri moške ekipe Peter Santini, ki je zabeležil dve zmagi v bodo tekmece gostih v domači telovadnici, skupini in v tekmovanju med dvaintridese- Krasove prvoligaške pa bodo gostovale v tetico izgubil s Pilatom (Fincantieri). Edini Castelgofreddu.	(J.J.)
- PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
-f PLANINSKI SVET
Met v sotesko Čepe (Tscheppaschlucnt)
Slikarska Jesen je s toplimi rumeno-rdecimi barvami tisočerih nians obarvala polja in gozdove v občudovanje in užitek za človeško oko. Pravšnji Cas torej za lep jesenski izlet v sotesko Čepe pod Ljubeljem, na koroški strani, ki ga pripravlja SPDT.
Soteska Čepe (Tscheppa-schlucht) je privlačna zanimivost, Čudo narave vredno ogleda, ker daje obiskovalcu priložnost, da se ob hoji po v skalo izklesanih prehodih in brveh naužije privlačnih naravnih lepot, zlasti v tem jesenskem Času.
V sotesko Čepe se bodo izletniki peljali z avtobusom, ki bo iz Trsta odpeljal v jiedeljo, 22. oktobra, ob 6.00 uri s Trga Oberdan. Cena je 35.000 lir, v kateri je vključena tudi vstopnina v sotesko. Izlet vodi Lojze Abram, ki odgovarja za pojasnila na telefon 415534. Vpisovanje je že v teku na ZSSDI v uradnih urah. Pri vpisu je treba vplačati celotni znesek.
Planinsko srečanje treh dežel
Tradicionalno, planinsko srečanje treh dežel, ki je že 31. po vrsti bo pojutrišnjem in v nedeljo v Celovcu. Tokrat so bili Avstrijci na vrsti, da ga priredijo. V soboto popoldne se bodo zbrali delegati in predstavniki planinskih zvez in društev iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške in po pozdravnih nagovorih bo na vrsti referat o možnostih in mejah športnega plezanja v sklopu posameznih planinskih društev, ki so ga pripravili gostitelji.
Sledila bo razprava in izmenjava mnenj in izkušenj prisotnih predstavnikov planinskih zvez in društev. Za nedeljo pa je v okviru srečanja za vse delegate predviden avtobusni izlet v Hiittenberg na ogled zanimive koroške deželne razstave o rudniških vozičkih in žlin-
drinem kamnu.
Po kosilu v St. Filippen se bado prisotni predstavniki domenili za prihodnje, 32. srečanje treh dežel, ki ga bo priredila italijanska stran
Pohod v spomin Staneta Ureka
V spomin na priljubljenega športnega Časnikarja radia Ljubljana Staneta Ureka, sta planinsko društvo RTV Slovenija in športno uredništvo radia Slovenija dala pobudo za prireditev tradicionalnega planinskega pohoda v spomin nepozabnega kolege. Prvi planinski pohod bo v soboto, 14. oktobra na Malenški vrh za Goro (1050 m) v Poljanski dolini, približno 20 kilometrov od Škofje Loke.
Zbirališče planincev pohodnikov je pred gostilno na Vidmu v kraju Poljane, odkoder bo vodila markirana pot na Goro, ki vodi tudi na Blegoš. Na Gori stoji tudi baročna cerkvica s freskami Antona Tuška iz leta 1774 in Šubičeva slikarija z začetka tega stoletja.
Pohodniki bodo potem sestopali po krajši (2 uri) ali po daljši varianti (5 ur) do kmetije Pri Martinovcu, kjer bo družabnost. Vsi udeleženci dobijo izkaznico za večkratne pohode in kasneje značke.
Potrebna pojasnila daje Stanka Šket iz športnega uredništva radia Slovenija (tel. 0038661-312170).
Na Pršivcu
Skupina 18 planincev SPDT se je prejšnjo nedeljo podala na izlet na 1761 metrov visok Pršivec nad Bohinjem. Zgodaj so se z osebnimi avtomobili odpeljali z OpCin do Vogarja, kjer so pustili svoja vozila in se napotili na goro, cilj izleta. V eni uri hoje so dosegli vrh Pršivca, s katerega se jim je odprl prečudovit pogled na vso verigo Julijcev, ki so se blešCali v Cistern jesenskem ozračju.
Pravi užitek za planinsko srce in nepozabna doživetja ob hoji po stezah, ki so gorele od prelivajočih se jesen-
skih barv. Tržaški planinci so se potem podali še na planino Viševnik, odkoder so prišli spet na Vogar ob vestnem vodstvu odbornika Karla KovaCa.
Povratek v Trst se je v poznih popoldanskih urah nekoliko zavlekel zaradi avtomobilskih kolon na cesti proti Ljubljani. Vendar počasna povratna vožnja ni skalila zadovoljstva izletnikov na Pršivec.
Osnovnošolci od Proseka do Nabrežine
V sklopu izletov za osnovnošolsko mladino je Mladinski odsek SPDT že vse pripravil za nedeljski pohod slovenskih šolarjev. Ti se bodo podali s Proseka do Nabrežine po stezah, ki se vijejo po robu kraške planote v borovih gozdičkih in po kraških gmajnah. Izletniki se bodo ustavili na najlepših razglednih točkah in na Primožu pri Križu.
Odpočili se bodo potem na travniku pri Nabrežini, kjer bodo na vrsti še razne igre. Zbirališče šolarjev izletnikov je v nedeljo, 15. oktobra ob 9.00 uri pred spomenikom NOB na Proseku. V Nabrežino bodo osnovnošolci prišli ob 16.00 uri, kjer jih bodo starši prevzeli na glavnem trgu.
Izlet je veljaven za podelitev planinskih značk, zato udeleženci naj ne pozabijo doma planinskih knjižic. Prireditelj, Mladinski odsek SPDT priporoča izletnikom primerno obutev in zmerno količino hrane in pijače v nahrbtniku. Informacije nudita Maxi Kralj (tel. 229463) in Robert Devetak (tel 55180). (L.A.)
Orientiring
Mladinski odsek SPDT prireja v nedeljo 22. oktobra 6. zaporedno tekmovanje v orientaciji (Orientiring). Tekmovanje je namenjeno vsem, ki radi zahajajo v naravo in si želijo aktivnejši pristop do nje.
Tekmovalci se bodo zbrali v Gropadi ob 9. uri in se po-
dali na iskanje kontrolnih točk, ki so v naravi označene z zastavicami, s pomočjo topografske karte in kompasa ter po skupinah od dva do štiri.
Zmagala bo skupina, ki bo našla vse kontrolne točke v najkrajšem Času, ali dosegla najvišje točkovanje v primeru delnega odkritja kontrolnih točk.
Tekmovanje se bo zaključilo z nagrajevanjem, poskrbljeno pa bo tudi za hrano in pijaco. Prireditelji si obetajo tudi letos številno udeležbo, potem ko je lani sodelovalo preko sedemdesetih tekmovalcev. Vspiso-vanje pri ZSSDI (tel. 635627) ali pa na kraju prireditve. Prednost pri startu bodo imele predhodno prijavljene skupine. (R.D.)
SPDG pripravlja zimovanje v Cerknem
Smučarski odsek SPD Gorica bo za elane društva -odrasle in mlajše - priredil zimovanje v Cerknem. Udeleženci bodo nameščeni v hotelu Eta v Cerknem, smucali pa bodo na Črnem vrhu, kamor redno vozi smučarski avtobus.
Društvo je uspelo v dogovoru z upravo hotela in smučarskim centrom zagotoviti ugodne pogoje za prijetno zimovanje od 27. decembra do 2. januarja (zaradi delovnih in drugih obveznosti je možno zimovanje tudi od 29. decembra do 2. januarja). Informacije nudijo interesentom na sedežu društva. Ob tem velja poudariti, da je rok vpisovanja, zaradi rezervacije namreč, do 30. oktobra.
Poleg zimovanja bo društvo tudi v tej sezoni priredilo "tradicionalni” tečaj smučanja (ob nedeljah) in nekaj smučarskih izletov, predvideno pa je tudi sodelovanje elanov na vsaj treh tekmovanjih v okviru dejavnosti drugih društev.
Ob koncu še informacija: 18. novembra bb na sedežu sejem rabljene smučarske opreme.
Obvestila
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da se je začela vadba minivolleya na Stadionu 1. maja po sledečem umiku: vsako sredo od 16. do 17. ure letniki 88, 89 in 90; od 17.00 do 18.30 letniki 85, 86, in 87. Vse informacije v večernih urah po telefonu 569785 (Nadja) in 814212 (Katja).
ODBOR
vabi fante, ki želijo igrati odbojko in so rojeni v letih 82,83, 84, da se prijavijo za trening na tel. št. 814212 (Katja) ali v tajništvu društva, tel. 51377, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.
SK BRDINA, SK DEVIN IN SD MLADINA obveščajo, da bodo potekali skupni suhi treningi za tekmovalce v telovadnici v Nabrežini vsak petek od
17.30	do 19. ure. Prvi trening bo 13. oktobra. Prosimo za točnost in stalno prisotnost.
GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR sporoča, da se je redna vadba zaCela ob torkih od 16. do 17. ure, ob petkih pa od 16. do 18. ure. Intere-sentke se lahko javijo v uradnih urah tudi na društvenem sedežu, tel. št. 51377.
SD MLADINA - smučarski odsek nudi informacije o delovanju nove smučarske sezone 1995/96: začetni tečaji na plastični stezi in na snegu, vpisovanja FISI, zimovanje, tekmovalna dejavnost, rekreacija in razno na sedežu v Križu, dom A. Sirka, vsako sredo in petek od 19.00 do 20.30.
SD MLADINA - baletni odsek
obvešča, da se treningi nadaljujejo ob ponedeljkih in sredah od 15.30 do 16.30 za prvo skupino in od
16.30	do 17.30 za drugo skupino v prostorih OS A. Sirk v Križu. Vpisovanje na licu mesta.
SMUČARSKI ODSEK SPDT
prireja od 26.12.1995 do 1.1.1996 zimovanje v Au-ronzu. Za prijave in informacije o zimovanju in ostalih smučarskih dejavnostih interesenti lahko pokličejo Valentino Fachin (tel. št. 571327) ali Marka Prešla (tel. št. 425105) ob uri kosila.
SZ BOR
obvešCa, da bo na Stadionu 1. maja vsak dan (dopoldne ali zvečer) rekreacijska telovadba za različne starostne skupine. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo v uradu SZ Bor po telefonu 51377 do konca oktobra.
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 15. t, m. 5. KRAŠKI SUHI SLALOM in Memorial Aldo Rebula na travniku v Repnu blizu nogometnega igrišCa s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah v petek, 13. t. m., od 20. do 21. ure.
SD SOKOL
obvešCa, da bo v ponedeljek, 16. t.m., ob 18.30 prvi trening odbojke za deklice letnikov ’82, ’83. ’84 in ’85.
SD SOKOL
obvešCa, da se v ponedeljek, 16. t.m, ob 16.00 prične tečaj telovadbe za osnovnošolske otroke.
26
Četrtek, 12. oktobra 1995
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3, - 20. 4: Želeli si boste zgladiti nesporazum, do katerega je prišlo na delovnem mestu. Ne hitite; počakajte na pripravljenost neumnih, pa vam jih ne bo treba prepričevati.
BIK 21.4-20.5.: Naredili boste temeljito revizijo svojega življenja ter ugotovili tisto, kar ste ugotovili že ničkolikokrat. Trenutek,*ko bo teorijo treba preliti v prakso, se nezadržno bliža.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Prezaposleni boste z opravki, zato se bo nekdo, ki je lačen vase pozornosti, čutil zanemarjenega Om bolj zavlačujte, kajti le tako boste iz njegovih lažnih želja izbezali resnično potrebo.
RAK 22.6. - 22.7.: Dokončno se boste prepričati o tem, da prepričanih ni vredno prepričevati. Prepričanje namreč ne potrebuje dokazov; opira se zgolj na fikcije, ki jim pravimo resnica.
UV 23. 7. - 23. 8.: Na kritiko, ki bo poletela na vas račun, se boste odzvali z ravnodušnostjo stoika. Res je: niste brezgreSni, vendar pa to še zdaleč ne pomeni, da morate biti tudi nekritični.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Razjezili se boste zaradi malenkosti, ki ste jo doslej prezirljivo puščali vnemar. Ne brzdajte se; dajte si duška, kajti za malenkostjo tiči nekaj zelo pomembnega.
TEHTNICA 23.9.-22.10.: Zatopiti se boste v misli, ki jim še sami ne boste kos. Vztrajajte do konca, kajti le tako boste spoznali meje svoje domišljije. Ne bojte se pokukati onstran.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Ponudila se vam bo priložnost, o kateri že dolgo sanjate. Ne bo niti napredovanje niti denar, temveč odločilna vloga v okoliščinah, ko tudi škorpijoni pozabijo na strup.
STRELEC 23.11.-21.12.: Želeli boste razčistiti neM medosebni nesporazum, a ker boste izbrali napačen trenutek, si boste nakopati Se enega Kateri od njiju ima prednost, ne ve pred koncem nihče.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Pohiteti boste z delom, samo da bi lahko čim prej začeli z novim. Dela je brez konca in kraja, trenutek pa je vendar samo en; izgubljen ne povrne se noben.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Tnnasto boste vztrajali pri nečem, kar drugim odločno odsvetujete. Ce jih že želite prehiteti, storite drugače; dajte jim prednost, pa bodo omagali pred vami.
RIBI 20.2. - 20.3.: Natančno boste predvideli potek neljubih dogodkov in se že začeti pripravljati na poraz. Ampak še je čas; pravočasno posezite vmes, pa boste slavili več kot zmago.
NA MEJAH RAZUMA
Ob jezeru smrti
Zbudili so ju nenavadni zvoki
Jutranje sonce se je prebijalo skozi puhaste oblake in že kmalu zasijalo s svojim polnim zlatim sijem. Bilo je poletje leta 1982. Na ulicah Toronta se je trlo ljudi. Moški so odhajali na delo, otroci so hiteli v šole, življenje se je začelo. NajveCje kanadsko mesto se je pripravljalo na nov delovni dan.
Samo slabih petdeset kilometrov iz Toronta je se začela igra narave. Veliki zeleni pašniki, ogromna gozdna prostranstva, bistra jezera... in lesena hišica, ki se je popolnoma skladala s harmonijo narave.
Michael in njegova žena Sne sta že dvajseto leto živela v mali brunarici poleg jezera Otlas. Ko sta imela dvajset let, sta se odločila, da naredita križ Cez civilizacijo ter se umakneta v naravo. Ze kmalu sta našla mesto svojih mladostniških sanj: predel okrog jezera Otlas. Ampak še zdaleč nista slutila, da jezero nosi v sebi strašljivo skrivnost...
Michael in Sne sta kmalu po poroki začela graditi hišico na jezerski obali. Bila sta mlada in vznesena, zato je bil njun domek že kmalu nared za vselitev. Začela sta se
ukvarjati s poljedelstvom in lovom, pozneje sta kupila tudi nekaj živine. Njuno življenje je bilo povsem drugačno od mestnega. Ni bilo televizorja, radia, nikakršnih naprav, ki jih zahteva moderno življenje. Popolnoma sta se posvetila naravi in drug drugemu!
28. marca 1972 pa se je prvikrat zgodilo nekaj, česar Michael in Sue nikakor nista mogla razumeti...
Okrog sedme ure zjutraj so ju prebudili nenavadni zvoki, za katere se je zdelo, da prihajajo z jezera. Prva se je zbudila Sue. Ko se je oprezno približala oknu in pogledala proti jezeru, se je iz njenega grla iztrgal grozovit krik!
»Michael, zbudi se, hitro!« je poklicala moža s paničnim glasom.
Michael je skočil iz postelje in v dveh kora-
ANEKDOTA
O Mussoliniju
Ko je bil ustanovitelj italijanske fašistične stranke Benito Mussolini na vrhuncu svoje moti, je šel nekega dne inkognito v kino. Ko se je med filmom prikazal njegov lik na platnu, so vsi vstali in mu nazdravljali. Edino Mussolini je obsedel. Tedaj ga je možakar s sosednjega sedeža potrepljal po rami in mu rekel:
»Bolje bo, da vstanete. Saj vsi čutimo tako kot vi, ampak nevarno je to pokazati.«
Skrivnost jezera je ostala nepojasnjena
kih prihitel do okna. Zagledal je rdeči krogli, veliki skoraj tako kot njuna hiša, ki sta poskakovali iz jezera ter se znova potapljali pod gladino. Celotna površina Otlasa, ki je vselej bila mirna in gladka, je vrela in se dvigala kot podivjana pošast.
»Saj to ni mogoče!« je jecljaje ponavljal Michael: »Gotovo sanjam...«
Ampak to niso bile sanje!
Cez nekaj ur se je voda končno umirila. Vse je bilo enako kot prej: mirna oljnata površina, temnozelena steklasta barva...
Ko sta se Michael in Sue približala jezeru, sta na površini zagledala na tisoče mrtvih rib. Zdaj jima je bilo še manj jasno. Se bolj nenavadna stvar se je zgodila naslednji dan: mrtve ribe so čez noč enostavno izginile!
Michael in Sue si nikakor nista znala pojasniti tega dogodka, zato sta se odločila, da o njem nikomer ne spregovorita in da je najbolje, če ga
čim prej pozabita. In tako se je tudi zgodilo.
Leta so minevala in par je nadaljeval s svojim mirnim življenjem. Vse do 28. marca 1977...
Istega dne, vendar pet let pozneje, so ju znova prebudili nenavadni zvoki. Ze ko sta se približevala oknu, sta vedela, kaj bosta zagledala: dve ogromni rdeči krogli sta divjali po vznemirjenem jezeru. Vendar tokrat nista bili samo dve, od nekod se je pojavila še tretja! Krogle so izvajale svoj nenavadni ples, se bliskovito potapljale in skakale nad površino. Cez nekaj ur pa se je spet vse umirilo. Vendar so bile posledice veliko hujše kot prvikrat. Ko sta Michael in Sue pogledala v hlev, sta ugotovila, da so jima pomrle vse živali: kokoši, živina, nekaj gosk in piščancev. Michaelu ni bilo prav nič jasno; pričakoval je, da bo znova ugledal mrtve ribe, vendar je jezero izgledalo tako, kot da se v njem ni zgodilo prav
nič. Hlev pa je bil poln mrtvih živali!
Michael in Sue sta se odločila, da tokrat dogodek prijavita. Ze kmalu je prispela posebna ekipa iz Toronta. Strokovnjaki so skušali najti sledi, vzeli so tudi vzorce vode in zemlje ter natančno preiskali okolico, vendar brez uspeha.
Michael in Sue sta čez čas znova pozabila na dogodek ter nadaljevala po starem.
A prišel je 28. marec 1982.
»Michael, pridi pogledat! To je neverjetno,« je tega jutra Sue poklicala svojega moža.
»Ampak odkod zdaj to? Pojavila se je še četrta krogla! Vsakih pet let se pojavi nova krogla. Kdo bo tokrat umrl?« se je žalostno vprašal Michael.
Naslednjega jutra je v leseni hiši vladala mrtva tišina. Sue se ni odpravila nahranit piščancev, Michael ni odšel na lov. Cez nekaj dni so poleg jezera Otlas našli dvoje človeških trupel... (B. K.)
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
390	PRAPROTJE (STAR.)	PRENOS DEVIZNA RAČUN DRUGE OSEBE	TV ZASLON	MURNU PODOBNA ŽUŽELKA	SILA, POTREBA	ASTAT	FRANCOSKI PESNIK (ALPHONSE MARIE DE)	KRAJNA OBALI PERUJA (IZ CRKARICA)	OBLASTNIK, VLADAR	JOSIP JURČIČ	GERMAN. OREL	AVTOR: MARKO DRESCEK	RIM. VOJSKOVODJA (GAIUS LONGINUS)	OKRASNA CVETICA	SREDSTVO a PRANJE IN UMIVANJE	NEKDANJI CITROENOV AVTO	KINEMA- TOGRAF	ULITA PLOŠČA, STEREOTIP	RAČJI SAMEC	ROMAN FR. PISATEUA CHATEAUBRIANDA
PROSTOR, KI PRED KOROM (RIM GLAVNO LADJO												MESTO NA OTOKU HONSU (JAPONSKA)								
PRIDOBIVANJE, NOVAČENJE UUDI a BOJ					-							SNOV PRI ASIMILACIJI PRIVRZ. ANIMIZMA	.							
VHODNO PREDDVERJE ST. RIMSKIH HIS						OTOK V IRSKEM MORJU				MAJHNA RASTLINA PREHOD V POSLOPJU										
PREPROSTO STRELNO OROŽJE						ORIENT RIZ. ŽGANJE MOČNO TKIVO. KITA					AMER. IGR. (ROBERT DE) MALENKOST					VEČJI KROŽNIK OVALNE OBLIKE				
ODPRTE TELESNE POŠKODBE					DODATNI KROMOSOM V CELICI LOJZE SLAK										KAREL ZELENKO	ANGLEŠKI PISATEU (CHARLES)	KOSTUMOGR. VOGELNIK SLOG V ST. FRANCIJI			
OSEBNI aiMEK			PODZEMNI DEL HIŠE ANGLEŠKA UTEŽ. MERA					DPI OSTRFSJA JED IZ OLUŠČENEGA PROSA					RENU	SLOV. SKLAD. (UROŠI OTROŠKA DEJAVNOST					DEL TV NAPELJAVE	REKA NA SEV. NORVEŠKE
MESTO NA JAPONSKEM				UJEMANJE GLASOV					ILIRSKO GIBANJE									SOLMiaC. ZLOG		
				IZRAEL														ITALIJANSKA RTV		
NEKDANJA ENKLAVA OB MAROŠKEM MORJU					NEM.PESN. SEIDEL				DOSEŽEK, USPEH						POMLADNI MESEC AMERCIJ					
					OLIMPIJSKE IGRE				KAREL ERBEN											
LASTNOST ZNAČILNOST NEČLO- VEŠKEGA													ENOTA KOTNE MERE							
JUZNOAM. PAPIGA				IVO ANDRIC			HOLAND. SLIKAR VAN DERNEER					Z	NOVI SVET							
•v^traaiMV
‘1H3V
‘VI
‘VHV
‘iNviavn
TS
-CMsaAcroaN
‘TIHdV
‘oasofl
‘VNI
‘INJI
‘Vi
‘ptaziarn
‘»AS
‘nsx
‘PMVHA
‘J.31H
‘NO
‘vna
‘VllMOSlHA
‘3NVH
‘9VAO
‘03IN
'xvav
‘VOVHd
‘VOINHASVa
‘NVW
‘imxv ‘IVlMISV ‘VllOVAfl*®* 'vmwwv2 ‘vlovi VNOaHd
:onABJop°A
:A3AIS3a
___TABORNIŠKE NOVICE_
Izobraževanje
kadrov
Vodniški tečaji po območjih
V taborniške enote po vsej Sloveniji vsako leto vstopi veliko novih elanov, iz enot pa izstopajo tisti, ki jim Udejstvovanje v Zvezi tabornikov Slovenije onemogočajo različni razlogi. To je največkrat povezano s pomanjkanjem Časa ali preselitvijo zaradi šolanja. Pri lem ne odhajajo samo »navadni« elani, paC pa tudi funkcionarji; vodniki, načelniki in starešine. To vrzel je beba zapolniti, zato enote organizirajo vodniške teCaje, ki praviloma privabijo tabornike celotnega območja.
trg 12, 63210 Slovenjske Konjice, telefon (063) 760 082 (OS ZreCe). Stroške prvega dela teCaja lahko plačate na žiroračun Številka 50720 -678 - 72749 (RZR Zreče), s pripisom »za vodniški tečaj« ali pa stroške poravnate ob prihodu na tečaj.
Jesenski Cas je primeren m vodniške tečaje, saj obve-zuosti v šoli še niso prehude, Štiridnevni tečaji pa so ob koncu tedna - ponavadi od četrtka do nedelje. Najmanj dva oziroma trije podaljšani vikendi so potrebni za izpeljavo vodniškega tečaja.
Konec oktobra in v zače-iku novembra bodo kar trije Vodniški tečaji. Rod svobodnega Kamnitnika iz Škofje koke je prevzel vodniški tečaj za gorenjsko območje, R°d tolminskih puntarjev m Tolmina za severnoprimorsko regijo, za celjsko-zasavsko območje pa bodo poskrbeli elani Rodu zelene Rogle iz Zreč.
Rod svobodnega Kamni-inika razpisuje vodniški tečaj za prihodnje vodnike kič. TeCaj je namenjen članom od 14. leta dalje, ki Imajo že osvojeno znanje drugega lista. Tečaj bo potekal med jesenskimi počitni-oarni od 27. do 31. oktobra, v prostorih OS v Davči, gorski vasici v Selški dolini. Tečaj stane 5000 tolarjev, ki jih je treba vplačati najpo-meje do 20. oktobra na ži-r°račun št. 51510-678-
*10581 s pripisom RSK - vodniški tečaj. Prijavite se ‘Qhko najpozneje do 20. °ktobra na naslov: Tina Bogataj, Podlubnik 347, 64220 Škofja Loka (tel.: 064/622-S46). Informacije so vam na v°ljo tudi po telefonu 064/621-991 (Maja).
Vodniški tečaj za vse, ki m bili radi dobri vodniki na
celjsko-zasavskem območju, razpisujejo zreški taborniki. Tečaj je namenjen vodnikom MĆ, vodnikom GG in vodnikom iz novonastalih enot. Poleg elanov tega območja so na tečaj vabljeni tudi zainteresirani z drugih območij. TeCaj bo potekal v treh delih, in sicer:
-	prvi del od 2. do 5. novembra na Skomarju;
-	drugi in tretji termin bosta s tečajniki usklajena na prvem delu.
Cena prvega dela tečaja je 4000 tolarjev: za prehrano in spanje ter komplet literature za vodnike.
Vsi vodniki, ki so že opravili vodniški tečaj za MC in bi radi opravili še tečaj za GG, bodo lahko prisostvovali samo prvemu delu tečaja. Posvetili se bodo metodam dela z GG in jih praktično preizkusili.
Prijavite se lahko najpozneje do 20. oktobra 1995 na naslov: Emil Mumel, Mestni
Program vodniškega tečaja
Najbolj izčrpen program vodniškega teCaja so nam poslali elani Rodu tolminskih puntarjev, ki bodo prihodnje vodnike MC severnoprimorske regije izobraževali v dveh delih. Prvi del teCaja bo potekal v taborniškem domu tolminskih tabornikov v Soči od 27. do 31. oktobra, drugi del tečaja pa bo v taborniškem domu Rodu mladi bori na Kovku nad Ajdovščino. Natančen datum drugega dela tečaja še ni dokončno določen.
V naslednjih vrsticah vam bomo na kratko predstavili program vodniškega tečaja, da boste (posebno netaborniki) dobili približno podobo, kako zahteven je projekt, ki ga taborniki imenujejo vodniški tečaj. Verjetno že veste, da so pri tabornikih mlajše in starejše starostne kategorije
KOLEDAR AKCIJ
Zlata puščica '95
Taborniško lokostrelsko tekmovanje Zlata pu-SCica bo v soboto, 14. oktobra 1995, na strelišču v Kosezah (za motelom, avtobus LPP St. 5 ali 22). Zbor bo na strelišču ob 9. uri. S seboj prinesite lokostrelsko opremo. Prijavnina bo 500 tolarjev na osebo. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefonu 316-562 (Katra ali Gaber). Tekmovanje bo sestavljeno iz streljanja na strelišču (MC in GG), streljanja v gozdu (PP in Grče) in zabavnega spretnostnega tekmovanjar.
(murni so predšolski otroci, medvedki in Čebelice so stari od 7 do 11 let, gozdovniki in gozdovnice pa od 12 do 15 let), za vsako od njih skrbijo posebej za to usposobljeni vodniki. Programe vodniških tečajev mora potrditi vodstvo Zveze tabornikov Slovenije, ki prispeva tudi določen del literature, predavatelje in morebitno drugo pomoč (prevozi, nastanitev...).
Tolminski taborniki so si prvi del petdnevnega vodniškega teCaja zamislili takole:
Prvi večer bosta predavanje in pogovor o zgodovini gozdovništva, skavtstva in taborništva v svetu in pri nas. Naslednji dan bo obsegal celodnevno temo, ki bo planiranje dela v vodu. Sem spadata letni in mesečni program dela, priprava na posamezno srečanje voda, izdelava programov dela za posamezne kategorije in različna časovna obdobja. Zvečer je na programu pogovor o tej temi.
Tretji dan dopoldne bodo tečajniki najprej poslušali predavanje o značilnostih otrok med 7. in 12. letom, kakšne so metode dela z njimi, pozneje pa še o liku vodnika (vodnik kot vzornik, izobraževanje vodnika kot pogoj osebne rasti in rasti organizacije). Po kosilu bodo govorili o programu preizkušenj in veščin kot sestavnem delu dejavnosti voda. Popoldne in zvečer bodo govorili o tekmovanju kot obliki in metodi dela, o pomenu tekmovalnosti, pa tudi o igrah, športu in kultur-no-zabavnem delu.
Predzadnji dan vodniškega tečaja so na sporedu štiri teme: 1. vod na taborjenju, zimovanju in izletu; utrjevanje duha voda; simboli voda; 2. taborniške še-
BOLGARIJA
Tisočletna zgodovina Rilskega samostana m
Zanimivo je, da je bilo, kljub številnim bogoslužnim knjigam v grščini, bogoslužje v samostanu Vedno v bolgarščini. Oči-bio so menihi tako dobro obvladali oba jezika, da so sproti prevajah iz grščine v bolgarščino.
Med tiskanimi knjigarni, katerih prvi primerki izvirajo iz 16. stoletja, je prva Evangeliarij iz leta 1512, ki je izšel v Trgovinu. Knjižnica hrani tudi izdaje iz Beneške tiskarne, osnovane leta 1519. Ne nianjka ruskih prvotiskov. rta ogled je posebna redkost: v Vilnjusu tiskana Ki-ovsko-Pečorska Laura. Gr-skih religioznih, leposlo-ynih in zgodovinskih del je vec kot tristo.
Bolgarski prvotiski so
izdatno zastopani. Tako hranijo delo Sofronija Vra-Canskega Nedeljnik. Sofro-nij je bil bolgarski škof, pisatelj in prosvetljenec, katerega poučni teksti, zbrani v Nedeljniku, dajejo jasno sliko prosvetljenskega duha v času bolgarskega preporoda. Podoben pomen imajo tudi dela Neofita Rilskega, ki se vežejo na življenjepis sv. Ivana Rilskega in zgodovino samostana. Mimo teh virov ne more noben zgodovinar, Ce hoCe spoznati delovanje samostanske bratovščine, umetniško ustvarjanje številnih umetnikov, katerih dela se mu razodevajo na področju samostana.
V knjižnici hranijo tudi številne dokumente sultanove pisarne, pa tudi ura-
dov nižjega ranga. S temi dokumenti se večinoma potrjujejo pravice in privilegiji samostana, ki so mu tudi Turki priznali prvenstvo med bolgarskimi krščanskimi ustanovami.
Izjemen pomen imajo ohranjeni registri romarjev, ki so obiskati samostan in prinesli svoje darove. Ti registri pričajo, da so sem prihajali verniki iz Mezije, Trakije in Makedonije, torej iz vseh pokrajin, poseljenih z Bolgari, ki so tisti čas spadale v osmanski imperij.
Zbirke, ki jih hrani muzej Rilskega samostana, odsevajo njegovo tisočletno zgodovino in njegov pomen za kulturno zgodovino Bolgarije. V teku stoletij je samostan gojil tesne
stike s pravoslavnim svetom. V majhnih podružničnih samostanskih skupnostih (metohijah) v številnih bolgarskih mestih so zbirati zgodovinske dokumente, knjige, liturgično posodje, ikone, volila in druge darove, ki so jih prinašati romarji. Danes hrani rilski muzej več kot 600 eksponatov neprecenljive vrednosti.
Muzej se nahaja v pritličju in v kleti jugovzhodnega krila. Ta del samostana je bil zgrajen v drugi polovici 19. stoletja in je edino, kar je bilo samostanu dodano v novejšem času. To pač zato, ker je ta del po velikem požaru in obnovitvenih delih ostal nedokončan.
(Se nadaljuje)
Vse v zlato (Foto: Katra Lesjak)
ge in navade ter skavtska tradicija; 3. ekologija pri vzgoji MC-jev; odnos do narave in človeka; odnos do drugačnih v naši družbi; 4. administracija voda ter pomen in naCin vodenja.
Zadnji dan je program samo dopoldne, tečajniki bodo z vodstvom tečaja analizirali prvi del tečaja ter se pogovoriti o drugem delu. Vodstvo bo udeležencem razdelilo naloge, ki jih bodo morali opraviti do dragega dela. Naloge so na primer izdelava programa dela, ocena lastnega dela v vodu, posebni projekti... Pred odhodom domov si bodo tečajniki zapomnili in v svoje beležke zapisali še bistvene poudarke predavanja o načinu življenja in obnašanja vodnika kot vzornika in celovite ter zdrave osebnosti.
V dragem delu tečaja bodo nekatere teme obnovili (planiranje, program prei-zkušenj in veščin), na novo se bodo spoznali z duhovnostjo vodnikov (poglabljanjem vase, določanjem ciljev, iskanjem in obliko-
vanjem lastne vloge v šoti, v vodu, v družbi...) in duhovno vzgojo MC. Na tridnevnem tečaju bodo obdelali propagando voda, informiranje, povezovanje s starši ter odnose z upravo roda, zadnji dan pa bo najbolj praktičen. Tečajniki se bodo razdelili na tri skupine (ročna dela, pionirski objekti in taborniški mnogoboj), v katerih bo poudarek na pripravi za delo v vodih.
Vsi, ki bodo take in podobne vodniške tečaje uspešno končali, bodo v ponos svojim enotam, vodstva enot s takimi vodniki pa bodo lahko brez strahu zrla v prihodnost in v taborniške vrste vabila nove člane.
Polepšajmo dan invalidom
Od 17. do 20. oktobra 1995 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sejem Medilab 95. Na 4. sejmu z mednarodno udeležbo bodo predstaviti medicinsko in laboratorijsko tehniko, farmacevtiko, materiale, rehabilitacijske izdelke in storitve na tem podro-
čju. Sejem bo odprt vsak dan od 10. do 19. ure.
Zaradi prikaza rehabilitacijskih izdelkov in storitev na tem področju se sejma v velikem številu udeležujejo invalidi s hudimi telesnimi okvarami. Večinoma so prikovani na voziček, zato jim takšen dan popestri življenje.
Taborniki se bomo udeležiti sejma na poseben naCin. Kot spremljevalci invalidov bomo preživeti nekaj časa na sejmu, se z njimi pogovarjati, predstaviti taborniško organizacijo in spoznavati njihov način življenja. Mogoče bo to dobro dejanje, želja po spoznavanju drugačnih ali pa proces pridobivanja taborniškega znanja za tretji list in naprej, kjer se taborniki vključujemo v proces pomoči prizadetim in razumevanja njihovih stisk in problemov. Z draženjem jim bomo polepšali dan in jim dati možnost, da nas spoznajo, hkrati pa bomo krepili razumevanje in odnos tabornikov do drugačnih.
Pripravil: Igor DrakuliC
Rojstvo Matere božje na poslikavah osrednje samostanske cerkve
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO
rahel zmeren močan rahel zmeren močan nevihte veter
SREDIŠČE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-.
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.25 najnižje -20 cm, ob 11.26 najvisje 42 cm, ob 17.13 najnižje -45 cm, ob 23.36 najvisje 20 cm.
Tubi: ob 4.46 najnižje -13 cm, ob 10.45 najvisje 36 cm, ob 17.44 najnižje-39 cm.
Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in ob sončnem vremenu tudi spodbuden.
X™
Počasen listja pad, dosti gosenic na pomlad.
«	45	8
Nespreten krmar lahko potopi tudi najboljšo ladjo.
"£ORTOROŽ	A. X XX
“I * *—
p6rec pazin
iREKA 13/23
V Sloveniji: Nadaljevalo se bo sončno, jesensko vreme. Nizka oblačnost se lahko občasno pojavi ob morju.
Obeti: Tudi v soboto Se ne bo spremembe vremena.
SVET / SLIKA PRI SLIKI,,.ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Armani, zelo lahkotno, vendar z noto moškosti
MILAN - Brez sklicevanj na pretekla obdobja, temveč predvsem s poudarkom na naravni eleganci, ki je njemu tako naravna -naj nam bo oproščeno za poigravanje z besedami - je Armani »the King« (kot so izjavljali ameriški poročevalci) s svojo navdušeno sprejeto kolekcijo zaključil milanske prikaze visoke pripravljene žen-
ske mode za naslednjo spomladansko-poletno sezono. Naravna eleganca pa tokrat tudi pri Ar-maniju izpostavlja predvsem moško plat v ženskah, ki so izgubile vse obline, ki so po možnosti zelo mlade, skrajno bledolične in vsekakor suhljate. Take postave seveda pridejo še najlepše do izraza v hlačah s kratkimi, umetelno krojenimi suknjiči. Med
Po Armanijevi oceni je to »model sezone« (telefoto AP)
oblekami pa je veliko krojev, ki ne zahtevajo, nasprotno prav zavračajo obline, saj so npr. večerne obleke dolge s širokimi krili, životci pa so oprijeti in obogateni z raznimi okraski. Sveča-nejše in pa tudi vsakodnevne poletne obleke so lahko krojene kot kombi-neže, ki so kot nalašč za ženske z majhnimi prsmi. Ženskost pa naj bi poudarjala predvsem izbira blaga, ki je večinoma mehko in lahno padajoče. K dolgim oblekam, ne večernim, po Armanijevi presoji sodijo nizki čevlji, k hlačnim kostimom sandali z visoko peto. Namesto bluzic je predlagal majice z vratnim izrezom in kratke do pasu, tako da se vidi del trebuha, vendar popek ni tako izpostavljen kot pri nekaterih drugih italijanskih modnih ustvarjalcih. Predvsem pa pri Armaniju, ki odlično prodaja" svoje modele širom po svetu, ni nikakršne otožnosti po minulih desetletjih, zato tudi ni posodobil svojih modelov iz obdobja ’60-’70, kot so storili nekateri drugi. Po njegovem mnenju je prvotnega pomena naravna eleganca v njegovi interpretaciji in pa udobnost ženske, ki sega po njegovih modelih. V prihodnji spomla-danko-poletni sezoni naj bi bila najboljša sinteza obeh pogojev hlačni komplet v svetlih tonih z
živahnimi dodatki.
Nova usmeritev italijanskih mojstrov, ki so se večinoma odpovedali bohotnim lepoticam, se je seveda odrazila tudi pri izbiri manekenk. V poštev so vzeli predvsem zelo mlade, velika večina jih je bila stara od 15. do 20. leta, njihova vitkost je velikokrat spominjala že na suhljatost, po možnosti pa so jih krasili dolgi lasje.
Dolga »cvetlična« Armanijeva obleka za tople poletne večere in zadovoljen Armani pozdravlja goste (telefoto AP)