BANOVINSKA VINARSKA IN SADJARSKA ŠOLA V MARIBORU. i Z V K S T J E ZA ŠOLSKO LETO 1929/"50 IN GOSPODARSKO i t: K) i<>m 3 i 1 jM4J§ S SODKI.OV \ VJKM i;< iiT! JSkiX. \ Z ROJI A Pit MK ML RAVNATELJ JUSU» PRIOL. V MARIBORU m\ BANOVINSKA VINARSKA IN SADJARSKA ŠOLA V MARIBORU. IZVEST.) E ZA ŠOLSKO LETO 1929/30 IN GOSPODARSKO LETO 1930. S SODELOVANJEM UČITELJSKEGA ZBORA PRIREDIL RAVNATELJ JOSIP PRIOL. V MARIBORU 1931. Tisk tiskarne sv Cirila v Mariboru. 233-31 Šolsko poslopje z internatom, v ozadju mariborska Kalvarija z vinogradom. Poslovilni nagovor ravnatelja na absolvente po~ vodom zaključne slavnosti ob sklepu šolskega leta, 31. julija 1930. Absolventi! Ko ste pred dvemi leti pričeli Vaše obrazova-nje na našem zavodu, je bilo marsikateremu težko pri srcu, kajti treba se je bilo odreči marsičemu, nakar ste bili navajeni z doma, morali ste se pokoriti strogemu redu in disciplini, ki vladata tukaj. Danes pa, ko se poslavljate iz zavoda, na katerem ste preživeli del Vaše mladosti, ste prav tako užaloščeni, saj zapustiti morate zveste prijatelje, katere ste si pridobili med Vašimi součenci, ostaviti morate Vaše profesorje in inštruktorje, ki so si prizadevali, da Vam podajo po svojih najboljših močeh iz teorije in prakse vse to, kar je potrebno znati za življenje, da postanete enkrat umni gospodarji in možje na svojem mestu. Stroga disciplina, ki je vladala na naši šoli, Vam bodi spremljevalka skozi življenje, kajti le oni, ki zna podrediti svoje osebne interese višjim, skupnim ciljem, bo postal koristen član človeške družbe in bo priljubljen povsod, kjerkoli se pojavi. Človek brez discipline je kakor hudournik, ki podira okoli sebe vse, njegovo delo ni stvariteljsko, marveč razdiralno. Disciplina je temelj slehernega napredka v družini, občini in državi, je oni tajni fluid, ki vodi k sreči posameznika in družbe. Pravtako ne pozabite na red, kateremu smo pripisovali na našem zavodu toliko važnosti in smo ga zahtevali brezpogojno tudi od Vas. Kako prijazen vtis napravi kmečko gospodarstvo, kjer je vse lepo urejeno, vsa poslopja čedna in pobeljena, vsaka stvar v hiši, hlevu, skednju, kolarnici in shrambi na svojem mestu, da ni treba v slučaju potrebe ničesar iskati ter izgubljati dragocenega časa. Vaša dolžnost je, da so Vaši domovi, hlevi, vinogradi, polja, travniki in sado-nosniki vzorno urejeni in služijo za zgled Vašim sosedom, katerim ni bila dana prilika obiskovati kmetijsko šolo. Vaša dolž- nost je pa tudi, da greste Vašim sosedom s strokovnimi nasveti vedno radevolje na roko in jih po Vaših močeh podpirate. Ostanite zvesti očetovi hiši, kjer ste se rodili, v kateri ste preživeli najlepše dni brezskrbne otroške dobe. Ne silite brez potrebe v službo, kajti redki so v današnjih težkih časih, z ozirom na izvršeno in predstoječo agrarno reformo, absolventi, ki bi našli v tuji službi na veleposestvih svoje zadovoljstvo in človeka vredno eksistenco. Koliko jih je, ki so pustili doma lepo, čeravno majhno posestvo, iščoč sreče drugod, toda so se vračali prej ali slej bridko razočarani, strti na duši in telesu, — vračali često nazaj, ko je bilo prepozno! V času, ko živi moderna družba brezsmiselno življenje, ko se zavijajo mesta v oblake dima in prahu in leze človek globoko v osrčje zemlje iskat novih zakladov za svoje življenje, kličeta dva slovanska misleca Tolstoj in Holeček: nazaj k zemlji, k naravi, k priprostosti, h kmetu! Resnica je, človek ne živi ne od kamna, ne od zlata, ampak od polja, ki ga redi. Nobena moderna znanost ne more nadomestiti naravnih plodov naših njiv in vrtov in tudi nobena moderna iznajdba ne more nadomestiti lepote naših šumečih gozdov, solnčnih vinskih goric, cvetočih sadonosnikov in zelenih travnikov. Vsi smo otroci matere zemlje, ki kakor mati večno lepa in dobra, vabi ljudi iz mestnih zidov in tovarniškega dima. Ohranite zvestobo zemlji, zvestobo Vaši rodni hiši, zvestobo oni kmečki duši, ki živi tisočletja zvesta svoji grudi in je v svoji globini vir in praizvor vsega našega hotenja in čustvovanja. Ohranite čut dolžnosti vsikdar in v vseh odno-šajih Vašega življenja in najsi bi bilo treba zato največjih žrtev in samozatajevanja! Z vestnim izvrševanjem dolžnosti boste koristili sebi, pridobili na ugledu, boste koristili državi, naši lepi in mogočni Jugoslaviji, priborjeni z žrtvami tisočev njenih najboljših sinov. Vaše geslo bodi: »A ne iz cenih besedij, iz del se javljaj žar časti!« — ne s puhlimi in ničvrednimi frazami, marveč s pozitivnim delom se pokažite vredne absolvente vinarske in sadjarske šole, vredne, ponosne in zavedne državljane naše velike skupne domovine! V tem cilju Vam želim, da bi Vam bila sreča naklonjena na vseh potih Vašega življenja in da bi bil Vaš trud in Vaše delo blagoslovljeno in venčano z najlepšimi uspehi! I. Naučno obrazovanje. Sestavil ravnatelj Josip Priol. 1. Prevzem zavoda po kralj, banski upravi. Dne 15. novembra 1929 se je izvršil prevzem zavoda po kraljevski banski upravi dravske banovine. Kralj, bansko upravo je zastopal kmetijski inšpektor ing. Josip Zidanšek, oblastno samoupravo bivše mariborske oblasti pa ravnatelj Josip Priol, ki je zavod formalno zopet prevzel, kot ravnatelj banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Vsi dosedanji nameščenci in uslužbenci zavoda so bili prevzeti v službo kralj, banske uprave ter prevedeni s 1. januarjem 1930 v stalež banovinskih uradnikov. 2. Najvažnejši podatki o ustroju zavoda. Namen vinarske in sadjarske šole v Mariboru je: a) Izobraziti kmečke mladeniče v vseh panogah kmetijstva, osobito pa v sadjarstvu, uporabi sadja, vinarstvu in kletarstvu. b) Nuditi praktičnim kmetovalcem, osnovnošolskim učiteljem in drugim zanimancem priložnost, da se seznanijo z novimi metodami in izkušnjami v kmetijski stroki; v to svrho se prirejajo posebni učni tečaji. c) Izvežbati v krajših ali daljših tečajih kmečke sinove, viničarje in cestarje v sadjarstvu in vinarstvu za praktične oskrbovalce sadnega drevja (sadjarske pomočnike) in sposobne delavce v vinogradu. d) V kolikor dopuščajo okolščine, proučevati s poskusi nova vprašanja v sadjarstvu in vinarstvu ter drugih kmetijskih panogah. Da doseže šola ta smoter, združuje teoretični pouk s praktičnim delom; razkazuje posetnikom naprave in prireja številne poučne izlete. Pogoji za sprejem učencev. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmečki sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi vsaj dveh razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Ob vstopu v zavod se mladeniči preiščejo po zdravniku zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Učenci se sprejemajo: a) kot p 1 a č u j o č i, ki plačajo za hrano, stanovanje in pouk mesečno Din 150’—; b) kot štipendisti, doma iz dravske banovine, kateri uživajo popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu; c) kot praktikanti (vajenci), ki se sprejemajo navadno v februarju, ako so na razpolago prazna mesta v internatu. Praktikanti obiskujejo verouk, računski in jezikovni pouk, splošno obrazovanje in petje ter delajo z drugimi gojenci praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva. Zato dobivajo hrano in stanovanje brezplačno in imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto kot redni učenci. V poslednjih dveh letih se praktikanti, zaradi prenapolnjenosti internata z rednimi gojenci, niso mogli sprejemati; d) kot eksternisti (izven zavoda stanujoči učenci), ki plačajo za pouk letno Din 200'— v naprej, za stanovanje in hrano pa skrbe sami. Mladeniči, ki žele vstopiti v šolo, morajo poslati ravnateljstvu najkasneje do konca julija pravilno kolkovane, lastnoročno pisane prošnje ter priložiti: krstni list; domovnico; odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo; spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; izjavo staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja; obvezno izjavo staršev ali varuha, ki reflektirajo na banovinsko štipendijo, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu prejete zneske podpore iz javnih sredstev. Prosilci za banovinsko prosto mesto morajo priložiti tudi davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov. Šola je dvoletna in združena z internatom za 60 gojencev. Šolsko leto začenja sredi septembra in končuje koncem julija prihodnjega leta. Počitnice in dopusti se urejajo s posebnim pravilnikom; obnašanje gojencev v in izven zavoda je določeno s hišnim in šolskim redom. Ob sklepu vsakega šolskega leta prejmejo učenci šolska spričevala. Učenci drugega letnika polagajo pred izstopom iz zavoda sklepni izpit iz strokovnih predmetov, nakar se jim izroči glavno spričevalo, ki ocenjuje tudi njih vedenje, pridnost pri pouku ter pridnost in spretnost pri delu. Učni načrt. Tekoče število Učni predmet Učnih I. lel teden- sko ur na nik na leto teden in II. lel : tedensko leto nik na leto Skupaj pouka v obeh letnikih 1. sem. 2. sem. 1. sem. S a ' Mijožina sadj i v kilogramih Sorta •ü.. - ... ■ i •: ■ .n.’. na škropljenem drevju na neškropl enem drevju število dreves zdra- vega črvi- vega kra- sta- vega število ; :dreves j zdra- vega črvi- vega kra- sta- vega Grafensteinc. . J . i 211 4 54 i 75 8-5 35-5 Damasonski kosmač i 72 7 253 i 45 14 28 ’ Kanadka 3 141 17 39 3 75 20 61 Londonski peping . 5 174 24 129 3 58 40 73 Skupaj . . • ■■ i ■ / .■' •- 1 10 598 532% 52 4-6% 475 42-2% 8 253 47'4 % 82‘5 — 15‘5 °/0 1975 37" 1 °/o Dočim je učinkovalo škropivb1 prav povoljno proti jabol^ . čnemu zavijaču, se je škrlup na škropljenem drevju razvil celo močneje, nego na kontrolnem. Pri londonskem pepingu, rume: nem bellefleurju in grafensteincu je škropivo, listje nekoliko' opililo. Na zadnjih dveh sortah se je našla tudi na mnogih plodovih oplutenela koža,, povzročena vsled škropiva. Pri mladem drevju "se je doseglo s tem skropivöm ugodne rezultate prqti. podolgasterrtu listozepü, ki je’kmalu po škropljenju docela izginil. on . (j.v. 6. Funguran ■nam je odstopila tvrdka »Pflanzenschutz« d. z o. z. v Schweiri-ftfrtu. Za pripravo 1001 škropiva raztopimo v eni posodi 1 ‘5 kg tfungurana, v drugi posodi pa 1*5 kg gašenega apna. Obe raztopini zmešamo terv dolijemo vode, kolikor je manjka do 100 litrov. S funguranom smo škropili jablane raznih drevesnih oblik v starosti od 21 do 32 let. Prvo in drugo škropljenje smo izvršili z 1% raztopino 6. maja, odnosno 21. junija, tretje pa z 1‘5% zmesjo 1. avgusta. Pri hruškah in pri ananasovi reneti se je opazilo, da je škropivo listje osmodilo, ki je vsled tega pred časom odpadlo. Učinek škropljenja ponazorujeta naslednji dve razpredelnici (I. in II.). x Primerjaje obe razpredelnici, pridemo do zaključka, da je funguran proti jabolčnemu zavijaču in krastavcu (fusikladiiu) zelo povoljno učinkoval. Vsekakor zasluži ta pripravek, da se s poskusi nadaljuje. I, Z 1—1'5% funguranom poškropljeno drevje CO 1 O > U 0) ^ u G Množina sadja v kilogramih Sorta C cn ra o :£ u od tega > iS o n a° ~ c > 0) U ra ’> O) u ra ’c Množina sadja v kilogramih Sorta S ra T3 O u 3 od tega Dreve oblili CJ «S) O u ra Č/5 O V) ra KJ skupno zdra- vega črvi- vega krasta- vega Ananasova reneta grm 1 28 10.IX. 57*5 12-5 11 34 Baumannova reneta vodor. kordon 4 32 22.IX. 95 865 7 1-5 Cox-ova oranžna reneta pol- deblo 1 21 27. IX. 92 5 77 7-5 8 Boskoopski kosmač . . . . pol- deblo 1 21 22. IX. 275 — 236 35 4 Skupaj . . . 520-0 100°/o 4120 79'2°lo 60-5 1 l'6°io 47-5 9-1"/. 7. Drevesni karbolineji. V cilju nadaljevanja poskusov smo škropili sredi marca razna sadna plemena zneodendrinom, arborinomin arbinolom. Neodendrin se je uporabljal v 5%, arborin 8%, arbinol pa v 2% emulziji. Arborin in neodendrin sta se proti jajčecam listnih ter naselbinam krvavih uši izborno obnesla. Tudi lišaji so na poškropljenem drevju tekom leta skoraj docela izginili. Jabolčnega cvetožera je bilo na škropljenem drevju dosti manj opaziti nego na kontrolnem. Arbinol, izdelek kemijskega laboratorija za industrijo, kmetijstvo in trgovino v Mariboru, je uničil deloma lišaje, ni pa bilo videti posebnega učinka napram cvetožeru in krvavim ušem. 8. Lepljivi pasovi proti zmrzlikarju. Preizkušali so se lepljivi pasovi znamke »Fix-Fertig« od tvrdke O. Hinsberg, Nackenheim ob Reni, nadalje pasovi »Rekord« od tvrdke Pflanzenschutz-Mittel v Wiener-Neustadt-u ter navadni pasovi z lepivom znamke »Šotor«, nabavljenim pri Kemindustriji v Mariboru. Lepljiva pasova »Fix-Fertig« in »Rekord« se dobita v zavojih po 5 dvojnih metrov dolžine. Sestavljena sta iz dveh impregniranih trakov iz papirja, med katerima je namazano lepivo, temnozelene barve. Pri nalaganju se odreže obsegu debla odgovarjajoči kos, nakar se oba traka razločita ter porabita za opasanje dveh debel. Ker se nahaja lim že na obeh trakovih, mazanje seveda odpade. Opisane pasove smo opasali na debla sredi oktobra. Dne 14. novembra smo prešteli ujete pedice (zmrzlikarje) ter ugotovili na 32 pasovih »Fix-Fertig« 4 samice in 13 samcev, na 10 pasovih »Rekord« 3 samice in 7 samcev, na 11 pasovih znamke »Šotor« pa 12 samic in 56 samcev. Dne 23. decembra so bili pasovi »Fix-Fertig« še dobro lepljivi, pasovi »Rekord* še nekoliko lepljivi, dočim so bili pasovi s »Sotor-limom« že večinoma suhi. V eni uri je mogoče naložiti na debla 27 do 30 pasov »Fix-Fertig« ter enako število »Rekord«, pri pasovih s »Sotor-li-mom« pa 13. 9. Škropilni poskusi proti jabočnemu cvetožeru. Da doženemo v koliki meri omejijo razna škropila škodo, ki jo povzroča jabolčni cvetožer na cvetju, smo napravili pri visokodebelnih drevesih grafensteinca, charlamovsky-ja, da-masonskega kosmača, Huberjevega moštnika, landsberške re-nete in Welschbrunner-ja sledeči poskus: od vsake navedenih sort smo po 1 drevo poškropili, 1 smo pa pustili nepoškrop-ljeno. Škropljenje je bilo izvršeno z žvepleno-apneno brozgo, solbarom in neodendrinom v 5% raztopini. Dne 6. maja smo na poškropljenem in nepoškropljenem drevju pregledali cvetje ter ugotovili množino zdravega in napadenega cvetja, kakor je razvidno iz pričujoče razpredelnice. Nadalje je bilo opaziti, da je bilo pri grafensteincu, škropljenim z žvepleno-apneno brozgo, največ napadenih cvetov v( Vrhu, pri neškropljenem pa v sredini krone. Pri drevesu, po- . i:.i ■ Porenski krivopecelj — 25 leten — pod težo sadja jeseni 1930. škropljenim s solbarom, se je našlo največ uničenih cvetov v sredini, pri onem z neodendrinom v spodnjem delu krone. Pri damasonskem kosmaču, Welschbrunnerju in landsberški re-neti so bili pri vseh drevesih najbolj napadeni spodnji deli vrhov. Škropivo Čas škropljenja Na vsakih 100 cvetov je bilo Grafen- steinc Charla- movsky Damasonski kosmač Huberjev moštnik Landsberška reneta Welsch- trunner Skupaj 5% žvepleno-apnena brozga 1. IV. napadenih zdravih 16 84 13 87 31 69 17 83 11 89 26 74 114 19 »/o 486 81% 5°/o solbar 28. III. napadenih zdravih 14 86 9 91 33 67 15 85 18 82 21 79 110 18-3° o 490 81-7 °/„ 5 7o neo-dendrin 27. III. napadenih zdravih 19 81 18 82 31 69 22 78 12 88 24 76 126 21 °/o 474 79»/, nepo- škropljeno — napadenih zdravih 32 68 21 79 64 36 48 52 32 68 43 57 240 40 Vo 360 60%, 6. Sadni pridelki in uporaba. Leto 1930 je bilo blagoslovljeno po jako dobri sadni letini. Zlasti so se odlikovale jablane, ki so se pri večini dreves šibile jeseni pod težo sadja in so se veje lomile, čeravno so bile na več mestih podprte. Približno sliko o rodovitnosti glavnih, na zavodu zastopanih jabolčnih sort dobimo, če primerjamo povprečne pridelke na drevo, ki so znašali: Charlamovsky . , . 190 kg Šampanjska reneta . 143 kg Grafensteinc . . . 122 « Zlata parmena . . 212 « Gdanski robač . . . 106 « Baumannova reneta . 121 « Boskoopski kosmač . 361 « Carjevič 256 « Kanadka . . . . 297 « Rumeni bellefleur . . 198 « Dolenjska voščenka . 259 « Porenski krivopecelj . 159 « Damasonski kosmač . 251 « Mošancelj . . . . 181 « Zukalmaljevka . . 149 « Bobovec 305 « Londonski peping . . 330 « Boikovo jabolko . . 155 « Hruške in češplje, ki so bile zelo polne v prejšnjem letu, letos niso prida obrodile. Ostala sadna plemena se goje na zavodu le v manjšem obsegu. Skupna množina pridelkov je znašala pri posameznih sadnih plemenih: namizna jabolka............................................. 26.391 kg jabolka za sadjevec......................................... 35.277 « namizne hruške................................................. 132 « češplje in slive............................................... 357 « črešnje in višnje.............................................. 230 « marelice in breskve............................................. 27 « ■ ribez in kosmulje.............................................. 312 « maline ......................................................... 36 « vrtne jagode.................................................... 41 « orehi in lešniki................................................ 54 « Skupaj . . . 62.858 kg To je najvišji sadni pridelek na zavodu v zadnjih 12 letih. Jabolka so bila zdrava, debela, lepo razvita in sočna, k čemur je pripomoglo brez dvojbe v veliki meri izdatno gnojenje z gnojnico z dodatkom superfosfata spomladi. Ker so bile jeseni cene jako ugodne, smo vnovčili takoj ves pridelek. En vagon bobovca smo prodali v Švico, 1 vagon moštnih jabolk pa Štajerski sadjarski zadrugi v Mariboru. Ostalo namizno sadje so pokupile razne vnanje stranke in zavodovi uslužbenci. Sprešalo se je 234 q jabolk, ki so dale 131 hi sadnega vina. Za sušenje se je porabilo 1860 kg jabolk, iz katerih se je dobilo 206 kg suhih krhljev. Manjše množine so se predelale v razne trpežne izdelke, kakor sokove, mezge, marmelade, jam, zdriz i. dr. Josip Priol B. Vinarstvo in kletarstvo. 1. Podnebne razmere in razvoj trte. Od silovite zime v 1. 1928/29 si je vinograd v 1. 1930 razmeroma znatno opomogel. Ob izredno mili zimi 1929/30 se je mogla rez izvršiti pravočasno, v februarju—marcu. Rezati pa se je moralo zelo previdno, da se je trs že v tem letu kolikor mogoče spravil v normalno stanje, ne da bi donos preobčutno trpel. Zdravi trsi oso-bito od sort, ki so po mrazu 1928/29 najmanj trpele, so bili lepo razviti in so se mogli močno obrezati, oziroma bolj obložiti z rodnim lesom. Le od sort, ki so bile po tem mrazu naj- bolj prizadete, so se posamezni trsi posušili in odmrli; tudi rakavih trsov je nekoliko. Druga polovica aprila je bila bolj hladna in deževna. Vendar se je vreme proti koncu aprila zboljšalo, bilo v mesecu maju lepo in toplo, prekinjeno sredi maja tu in tam z nevihtami. Lepo, toplo in suho vreme je trajalo do konca maja, bilo deževno do 9. junija, nakar so sledili skoraj večinoma zelo topli in suhi dnevi do 14. julija. Opazovanje cvetenja trte v 1. 1930. Tek. štev. Sorta Cvetenje začelo končalo traja- lodni 1 Renski rizling 12. VI. 19. VI. 7 2 Rdeči traminec 11. VI. 18. VI. 7 3 Beli burgundec 10. VI. 18. VI. 8 4 Šipon 11. VI. 19. VI. 8 5 Rumeni muškat 14. VI. 21. VI. 7 6 Silvanec 11. VI. 18. VI. 7 7 Sauvignon 12. VI. 19. VI. 7 8 Laški rizling 16. VI. 24. VI. 8 9 Žlahtnina 14. VI. 22. VI. 8 10 Modra frankinja .... 12. VI. 21. VI. 9 11 Modri burgundec .... 10. VI. 17. VI. 7 12 Modra portugalka .... 12. VI. 20. VI. 8 13 Neuburgovec 11. VI. 19. VI. 8 V tem tako ugodnem vremenu je trta zelo dobro ocvetela, kazala krasen nastavek in rasla zelo hitro in bujno. Glej tabelo »Opazovanje cvetenja«. Ves razvoj trte je bil od normalnih let predčasen za osem dni. V tem času tudi bolezni niso posebno nastopale, ker je bilo vreme dovolj suho in ker so se bolezni pravočasno zatirale. Med poletjem do rane jeseni je vinograd obetal izborno letino tako glede kvantitete kakor tudi kvalitete. Po 14. juliju je začelo hladno, mokro vreme z nevihtami, ki je trajalo poleg nekaj solnčnih dni do 15. avgusta. Nevihte so napravile nekaj škode. 2. Trgatev in naprava vina. Z ozirom na ugodno vreme spomladi in tekom poletja ter vzporedno dokaj ugoden razvoj vinske trte se je pričakovalo kvantitativno mnogo boljši, kvalitativno pa enak pridelek kakor 1. 1929, ako bi lepo in povoljno vreme trajalo dalje. Od 15. avgusta do 8. septembra je bilo vreme povprečno še ugodno. Toda od 8. septembra dalje se je vreme stalno slabšalo, je bilo hladno ter skoraj trajno deževno. Grozdje je začelo koncem septembra zelo močno gniti. Posebno so, seve najbolj v nižjih legah, gnile bolj plemenite sorte kakor beli burgundec, silvanec, modri burgundec, od poznejših sort in največ pa je gnil šipon. Prave predtrgatve sploh ni bilo mogoče izvršiti. Pričelo se je s splošno trgatvijo ranih sort 1. oktobra, končalo pa s poznimi sortami 21. oktobra. Puščati grozdja dalje časa na trsu ni kazalo. Od preobilih, skoroda trajnih padavin že ranjene jagode bi se ob nadaljnem puščanju na trti premočno izlužile, odnosno docela segnile. Ves mošt od gnilega grozdja se je izsluzil takoj izpod preše, t. j. potočil v prav močno zažvepljane sode in čez 24 do 48 ur pretočil ob intenzivnem zračenju v nezažvepljane sode; v svrho hitrejšega in popolnega vrenja se mu je pridodalo primerno količino čistih vinskih kvasnic. Ob sicer pozno nastalem lepem vremenu so nekatere na-pram gnilobi bolj odporne sorte tvorile cibebe. Mošti takega pozno branega grozdja so imeli mnogo sladkorja, pa tudi še precej kisline. Sploh imajo letošnji mošti skoro vseh sort nekaj več od običajne kisline, ki zaenkrat nekoliko moti harmonijo letošnjih vin. Sicer so pa vina letošnjih bolj poznih trgatev v kvaliteti mnogo boljša od letnika 1928 in le nekoliko zaostajajo za letnikom 1929. Glej tabelo »Opazovanje zorenja grozdja z ozirom na sladkor in kislino od 24. septembra 1930 do trgatve.« Skupno se je pridelalo v letu 1930 v šolskem vinogradu »Kalvarija« na površini 4 ha in 25 arov 11.708 litrov, v vinogradu v »Grajskem logu« na površini 0'4 ha 1991 litrov, v celoti tedaj 13.699 litrov vina; v tem je upoštevana tudi prodana, spodaj navedena količina grozdja, če bi to grozdje bilo predelano v vino. Na »Kalvariji« je donosna površina v resnici manjša, ker je več parcel praznih (počivajo), odnosno deloma na novo zasajenih. Grozdja se je prodalo 1.145 kg. Donos posameznih sort glej »Pregled vinske letine 1930«. Sorte vinograda »Kalvarija« se je prešalo posamezno, vsako zase. Le robkanje je to leto vsled močne gnilobe moralo večinoma izostati. Sorte iz »Grajskega loga« so se prešale skupaj. Stanje vina koncem decembra 1930 je bilo: vina v sodih 22.601 75 litrov in 4.621 steklenic po 0'7 1 vina. Opazovanje zorenja grozdja ozirom na sladkor in kislino od 24. IX. 1930 do trgatve. OO 00 O (N 00 00 00 00 ON m O 00 00 (N ID 00 00 00 00 00 aui|si>| 0° 00 00 00 GO 00 00 00 00 Ö 00 00 00 00 00 00 00 00 m o 00 00 CO 00 00 00 co 00 00 m 00 Ö 00 o 00 N (N m in 00 'OD 'OO co >00 TJ« co vO CO SO 00 ro z 00 o r* S. r u g S 5 2- — <* 5 < s- -H. o ~ « o-STc r 3 “S* ~ 2‘. -• S ~- *• a c- 2* o a ~ « — 5 > H. s:: 3 " * 0.6 . S fr 2 < o 2L o- ^ *-i sr; P D _, O t) o P* 3“ "i P c« 3 ?r 3 , P o 70. 3 rt» Crt< P 3 O Crt O •-» TO 3 o 3 O cr N 51 ir p 3 p^ cT "t o a. 3 O 5 C ®°* K' § St 3 TO 3 C 3 n W «la JnT ^ P o 70. Od 3 (/) *- E C/) o *-t OJ ~-J •-* to to Ul sD Ul 00 vO oj to -J Ul 4*. O ►—» 4»> **4 Os to v£> vO 00 O S] CO U 00 ^ O' ^ vO O H* Ul O *—■ C' -J o 4^ to b' vo o a> c» to ^ o ui b' č» iu Ul Ul M v£) 4^ O s ? 3 2: Ul I O vO ►-k to to ►-k H-k kU -1 O ►—k 00 OJ sO OJ č> OJ 1—k OJ 00 ^3 U» OJ ?r n vO Ul o -«J 00 Ul OJ 00 00 OJ O'' Gh 4-k VO Ul OO. O- OJ Ul o 4^ sO Ul -o 4*. o OJ 00 OJ o 00 to Ul Os 'ro‘ t ■ c i 'S ►U o to O' OJ Ul vO VO Ul OJ vO to 4-» OS 4-k to 00 sO O O' to o o to to >—k O' OJ 00 00 00 4k ►—k 00 < Ul to ►u p »u Ul Ul p' to ►u OJ 00 p to H-k c> «O »u ?r to Ö 00 ■*4 H-k to Ul OJ Ö OJ •—k l_k <1 to Ul 70. 4». ►U to o o -1 OJ to 4x 4». •—k vO 4k O' 4^ O' 00 O' «o Ul •o 4k 4k to OJ -J •o Os 00 4k vO P •—k D- OJ OJ **J to OJ 4* »u OJ to to Ul •kj Ul Ul to — P Ul hU to '^o t—k bs 00 o Ö b> o to Ö Ö vO 00 "^1 Ul to h-k Oj 00 00 ►u vO OJ 4-k tsJ OJ Ul GO OJ o ►u Ul SO 00 4k o to Ul OJ OJ OJ 00 to 00 00 Ul Ö o a* r3 to to to ►—k to p C' O' ** J- ps Os a^k Ul p Ul 4» 00 p Ul Ul OJ VO crw b i-* < rt Vt TJ »—k H-k »—k t—k H-k »_k to h-k l_k to 1—k to to l_k l_k to to to to z» < *0 00 00 00 o p Os ON OJ 00 o 00 00 o to •o \ Ul l’ I* f I* Ul 1* 1* f 1* 00 to Ul 1* 00 I* Ul NÖ o rt 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 'S’ 3 O n ►—k ►—k I—k l_k H-k H-k t—k H_k $ to *—k 00 00 *—k vO >-k Ul *-k o o vO sO 00 OJ p »-k ►-» -.r-s 1* f Ul cf CTv l' 00 1* 1-1 to r OŠ VÖ 1* Ul 1* ob 4^ 1* 3 o ft. 1 1 1 1 1 1 Ul 1 1 rt 3 O Pregled vinske letine 1930. 3. Trsnica. Šolska trsnica je na »Pristavi« ter je njena površina v 1. 1930 merila 9 arov. Pocepili so se v glavnem beli burgundec, laški rizling in renski rizling ter nekaj raznih namiznih in drugih tujih sort za izpopolnitev novega sortimenta. Pridelalo se je 3.268 komadov cepljenk I. kvalitete in 2.343 komadov II. kvalitete. Uporabimo samo I. kvaliteto. Uprav ta zavod je svoje-časno na merodajnih mestih uspel z utemeljeno zahtevo, da smejo javne trsnice oddajati le cepljenke I. kvalitete in nobene druge, kar se odtlej tudi prakticira v interesu našega vinogradništva. Prodalo se je tudi 10.153 rozg (12 do 14 oči) cepičev raznih sort. 4. Matičnjak. Matičnjak v »Grajskem logu« meri 6.785 m' in je zasajen s podlagami: Štev. pare. Podlaga Letnik Število trsov l Rup. Goethe št. 9 1920 688 4 Rup. Goethe št. 9 1921 470 2 Solonis X Riparia 1616 .... 1926 431 2 Riparia Portalis 1926 466 1 Berlandieri X Riparia Teleki . 1920 606 5 Berlandieri X Rip. Teleki št. 127 1923/25 109 5 Berlandieri X Rip. Teleki št. 8 . 1923/25 87 5 Berlandieri X Rip. Teleki št. 7 . 1923/25 102 5 Berlandieri X Rip. Teleki sel. Kober 5 BB 1928/29 250 Skupaj . . . 3.209 Ključev, 40 cm dolgih se je pridelalo 1930. leta 60.140 komadov. Od teh se je prodalo 31.880 komadov, preostanek 28.260 komadov ključev se bo pa doma pocepil. 5. Izpremembe in melioracije. V letu 1929 smo na vzhodni strani »Kalvarije« pridobili nov vinogradniški svet v izmeri 44 arov 21 m2. Pred desetletji je bil tu vinograd opuščen v senožet; zemlja, po večini lapor, deloma ilovica in peščenec, je sedaj spočita. Sosedni vinogradniški parceli 36 in 37 smo v tej smeri podaljšali in na obeh podaljških zasadili 1711 cepljenk laškega rizlinga na podlagi Rup. št. 9. Škarpe smo pozidali, ker manjka kamenja, z betonskimi kvadri, ki se izdelujejo doma z lastnimi delavci. Preostali del novega zemljišča bo predvidoma zrigolan in zasajen v L 1931/32. Ves vinograd »Mariborska Kalvarija« je razdeljen po treh odvajalnih jarkih v smeri največjega padca na štiri predele. Ti odvajalniki, izvzemši srednjega, so izdelani kot stopnice ter služijo istočasno za pot. Z enakim preurejevanjem srednjega odvajalnika se je pričelo letos in bo ta jarek v 1. 1931 dovršen. Mnoge škarpe in manjši jarki za odvajanje vode, zbiralniki in odvajalniki z vijači, ki so bili v slabem stanju, so bili popravljeni. V delovnem načrtu poskusnega vinograda je njega stalno izboljševanje, s čimer se naj njegova vrednost poveča, obdelovanje poenostavi in poceni. V načrtu so tudi naprava vozne ceste ob vznožju vinograda z neznatnim razširjenjem precej široke pešpoti, naprava vozne poti do vrha vinograda kot podaljšek obstoječe vinogradniške ceste in naprava še nekaj potrebnih nabiralnih jam za nabiranje vode, ki drže po 15 do 20 hi vode. 6. Bolezni in škodljivci vinske trte. Poskusi. Delo pokončevanja glivičnih bolezni se je vršilo redno, odnosno o pravem času in prav uspešno. Proti peronospori se je škropilo z 1^>% bakrenoapneno brozgo, in sicer bolj občutljive sorte po štirikrat. Proti oidiju se je žvepljalo le dvakrat. Grozdni sukač se v tem letu ni pojavil, odnosno tu in tam le v najmanjšem številu. V svrho demonstracij smo delali tudi letos poskuse z raznimi koncentracijami modre galice. Nadaljevali smo s preskuševanjem raznih novih sredstev in preparatov, ki učinkujejo istočasno proti peronospori in grozdnemu sukaču. Preizkušalo se je: Nosprasenodl. G. Farbenindustrie-Aktiengesellschaft, Leverkusen bei Köln a. Rhein, je bakrenoarzenasti preparat za istočasno pobijanje peronospore in grozdnega sukača. Poldrugo odstotni raztopini se doda toliko gašenega apna, da pri preizkušnji s fenolftaleinovim papirjem postane škropivo rdeče. Pri škropljenju se škropivo na listih dobro pozna, pozneje, ko se posuši, ga na listih komaj opazimo. Nosprasit od iste tvrdke je bakrenoarzenasti prašek proti peronospori in grozdnemu sukaču. More se uporabljati tudi kot škropivo v 1^ do 2% raztopini brez dodatka apna. Urania-bakrenoarzenasti prašek od tvrdke Pflanzenschutz d. z o. z. v Schweinfurtu proti grozdnemu sukaču in peronospori. Vinuran od iste tvrdke je arzenasti prašek proti grozdnemu sukaču. O učinkovitosti teh sredstev proti grozdnemu sukaču se v tem letu ne more soditi, ker grozdnega sukača skoroda ni bilo opažati; vreme za razvoj grozdnega sukača tudi ni bilo ugodno. Proti peronospori se je najbolj obnesel nosprasit, ki kot škropivo ne zaostaja v mnogem za bakrenoapneno brozgo. Nosprasen je ohranil sicer zdravo listje ne pa grozdov, ki so delno oboleli po peronospori; število po peronospori bolnih jagod je bilo šestkrat večje od bakrenoapnene brozge. Urania-bakrenoarzenasti prašek proti peronospori sicer učinkuje, vendar ne zadovolji. Izmed sredstev za zatiranje peronospore je in ostane na prvem mestu modra galica. Idealno bi bilo, če bi se moglo po-končevati peronosporo s prašnimi sredstvi. Toda vsa taka sredstva imajo to slabo stran, da se prah, ako je suh, težko oprime zelenih organov, ako pa je impregniran s kakim lepljivim sredstvom, se pa težje praši. Kar je proti peronospori modra galica, je tudi žveplo doslej še vedno najboljše sredstvo proti oidiju. 7. Zdravljenje bolnih vin. Na zavod je prispelo mnogo vzorcev pokvarjenih, oziroma bolnih vin kakor porjavenje, cikavost, plesnivec, duh in okus po žveplovem vodiku, zavrelka itd. S temi vzorci so se delali s poznanimi sredstvi poskusi v malem in po teh se je dal interesentom nasvet za nadaljno postopanje. Največ je bilo slučajev porjavenja vina. V teh slučajih se je priporočalo na 1 hi vina do 5 gramov natrijevega bisulfita, oziroma po novem vinskem zakonu do 10 g kalijevega metabisul-fita. Po potrebi se je priporočalo potem še čiščenje vina s sredstvi, ki razbarvujejo kakor želatina z dodatkom tanina, mleko in sirnina ali pa filtriranje vina s poprejšnim razbarvanjem z eponitom. Na številna zadevna pismena vprašanja se je dalo vsa potrebna navodila in pojasnila. ^ , Franjo Vojsk. C. Poljedelstvo s travništvom in gozdarstvom. 1. Poljedelstvo. Delno pomanjkanje padavin in njih zelo neenakomerna razdelitev v poletnih mesecih sta povzročili pri nekaterih poljskih sadežih precejšnje zmanjšanje pridelkov, vendar je na šolskem posestvu močneje škodilo samo krompirju. Izmed drugih rastlin je trpel precej hudo oves in nekoliko pesa, vsi drugi pridelki pa so ostali v nadpovprečni višini, nekateri so celo dosegli zelo znatno višino. Vedno bolj jasno se tudi kaže, da bo treba pridelovanje žit vsled neodklonljive nadloge vrabcev, ki jih sami sploh ne moremo uspešno zatirati, ako se v to ne pridobe vsi okoliški posestniki in meščani, znatno omejiti. Namesto žita bomo razširili pridelovanje krme, ki je itak najpotrebnejša in tudi najrentabilnejša, ker mleko lahko prodamo in ker vsled razsežnih vinogradov, sadovnjakov in vrtov, torej samih intenzivnih kultur, nujno rabimo velike množine hlevskega gnoja. Pšenico smo letos sejali v treh vrstah: Cadolz, beltinjsko in beljsko osinko (beljska šišulja). Izmed teh je dala najboljši pridelek Cadolz, namreč 24 q na 1 ha, medtem ko je dala beljska 23 q na 1 ha. Beljska pšenica pa se je odlikovala z močno trdno slamo, ki bi se gotovo dobro upirala poleganju, če bi bilo mokro leto.. Ti dve pšenici sta bili sejani na Pristavi, beltinska pa je bila pri drevesnici in je dala 21 q zrnja na 1 ha. Pridelek je bil nekoliko manjši kot pri obeh prejšnjih sortah, a je vzrok temu najbrže senca, ki jo dela sadno drevje in njegove korenine. Rž je ostala prejšnja, namreč kumberška, ječmen ravno tako, to je štirivrstni domači. Pridelek je bil sreden. Medtem ko ozimnim žitom suša ni mnogo prizadjala, ker so v času, ko se je začela suha doba, že dozorevala, je pa ovsu močno škodovala, ker je v glavni dobi suše še cvetel in delal zrnje. Pridelek kljub temu ni bil minimalen, ampak je znašal še vedno 12 q zrnja na 1 ha. Od rastlinskih bolezni žita niso trpela. Bilo je sicer nekaj rje in komaj opazno prašnate sneti na ovsu in ječmenu. Izmed živalskih škodljivcev smo opazili švedsko mušico na ovsu, vendar v neznatni meri. Koruza — drobnozrnata — je prav dobro uspevala. Zrnje je lepo razvito, storži na obeh koncih izpolnjeni. Večinoma so imele rastline po 2 storža. Bilo je precej bulave snetljivosti, ki smo jo pridno odstranjevali, da bi se zemlja ne okužila za prihodnja leta. Nevarnega škodljivca, koruznega molja, sploh nismo opazili. Pridelek je bil nadvse zadovoljiv. Za ajdo, ki smo jo sejali v pšenično strnišče, in sicer največ zaradi čebelne paše, je bilo za časa cvetenja kakor tudi pozneje predeževno in se je zato slabo oplodila ter malo rodila. Kar je bilo v poletnih mesecih dežja premalo, ga je bilo v jesenskih toliko preveč. Iz istega vzroka se je tudi repa slabo debelila. Bilo je premalo solnca, ki ga rabijo široki repini listi za asimilacijo in je zato ostala drobna. Krompir je letos slabo obrodil. Suša ga je zalotila že v cvetju in je trajala v glavni dobi rasti. Ker je zemlja plitva in zelo peščena, krompir ni mogel kljubovati pomanjkanju vlage. Poleg tega ga nismo mogli pravočasno drugič okopati, ker ni bilo mogoče dobiti zadosti delovnih moči. Krmska pesa je dala dosti zadovoljiv pridelek. Pesa ostane pri nas poleg koruze eden poglavitnih poljskih sadežev, čijih kultura se vedno izplača, ker se ta dva pridelka dobro vnovčita za krmo goveje živine in prašičev, deloma tudi konj, kajti za težke konje v hladnem času s pridom lahko nadomestimo polovico dražjega ovsa s koruzo, ki je glede na njeno krmilno vrednost mnogo cenejša od ovsa. Peso naši kmetovalci, posebno oni, katerim je živinoreja in mlekarstvo glavni vir dohodkov, vse premalo cenijo in je ne znajo niti pravilno sejati, niti gnojiti. Ako cenimo 1 kg pese samo na 30 q, znaša bruto dohodek na 1 ha pri 500 q pridelka 15.000'— Din, ako pa vzamemo njeno vrednost za proizvajanje mleka, smemo računati pri ceni 3’— Din za 1 liter mleka 1 kg pese 40 p, kar bi zvišalo vrednost pridelka na 1 ha na 20.000'— Din, medtem ko znaša n. pr. vrednost pridelka pšenice (20 q zrnja na 1 ha) s slamo vred kvečjemu 5.500'— Din. Te lepe pridelke pri pesi dosežemo s pravilno setvijo in primernim gnojenjem. Peso redno le sejemo (s strojem) v vrsto in je nikdar ne presajamo. Gnojena je bila letos na 1 ha s 500 q hlevskega gnoja, 300 kg apnenega dušika, 250 kg super-fosfata ter 300 kg 40% kalijeve soli. Preizkušeno je, da da presajena pesa mnogo manjše pridelke, kar vsako leto opazujemo na pesi, ki jo moramo naknadno posaditi na onih mestih, kjer ne skali in ki potem mnogo zaostane za ono, ki je bila sejana. Pesi, sejani pri drevesnici, smo potrosili na polovico površine, in sicer na '/* ha, 150 q nitrofoskala, ki smo ga dobili v Krava »Alfa«, marijadvorske pasme, rojena 26. maja 1927, težka 560 kg, ki je dajala po drugem teletu dnevno 18'5 I mleka. poskusne svrhe od tvornice v Rušah. Učinka nismo mogli opaziti, kajti na parceli, gnojeni s tem gnojilom, ni bil pridelek nič večji, kakor na negnojeni parceli. Morda je vzrok temu neuspehu suša v poletnem času, ki je ovirala razkrajanje in raztapljanje gnojil, iz katerih je sestavljena ta zmes, kajti do sedaj smo imeli vedno priliko pri raznih kulturnih rastlinah opaziti ugodni učinek nitrofoskala. Izmed krmskih rastlin smo imeli 1^ ha štajerske detelje, 1^ ha strniščne (štajerske) detelje in na dveh izločinah okroglo 0'6 ha lucerne. Košnje so bile prav zadovoljive. Gnojenje in pridelki so razvidni iz sledečega pregleda: *2 -c > > O CTJ O. C Sadež Gnojenje (skupno) Pridelek na Pristavi: 0'80 krompir na ‘/i ha 240q hlevskega gnoja na ‘I« „ zeleno gnojenje 2'—q apnenega dušika 1’50 q superfosfata 2'—q 40 °/o kalijeve soli 91-q 1'— ovesz deteljo 2’50 q superfosfata 12"—q zrnja 16'—q slame r— detelja 2’— q superfosfata 115’— q (preračunano l — vse na suho) pšenica 2'— q superfosfata 23 50 q zrnja 50’—q slame 0-50 rž 1'—q superfosfata 8'60q zrnja 25’— q slame 0-50 ječmena 1'—q superfosfata 10'80q zrnja 14’—q slame 0-85 koruza 380'— q hlevskega gnoja 1’—q apnenega dušika 0’80 q kalijeve soli 21'25q zrnja 35'—q slame fižol (natični) 1'60 q superfosfata 013 28'— q hlevskega gnoja 3 90 q zrnja 0'08 q kalijeve soli 0'16 q superfosfata 012 soja 42’— q hlevskega gnoja 0'12 q kalijeve soli 0'24 q superfosfata 2'90 q zrnja 4'60 q slame 0'45 pesa 250’—q hlevskega gnoja 1.50 q apnenega dušika 1 ‘25 q superfosfata l'50q 40 "/o kalijeve soli Strniščni sadeži 380 —q 050 ajda 1'— q superfosfata pri drevesnici: 3'60q zrnja 8’—q slame 1 '— koruza 450'—q hlevskega gnoja 2’— q apnenega dušika 2'— q superfosfata r q kalijeve soli 27'75 q zrnja 42’—q slame 0-50 oves z deteljo 1’— q superfosfata 5'60q zrnja 7’50q slame 13'—q strniščne 050 detelje detelja 1‘5 q superfosfata 50’— q (preračunano 0-50 na suho) pšenica 1*— q superfosfata 10'50q zrnja 050 23’—q slame pesa 240’— q hlevskega gnoja 1'5 q nitrofoskala (na polovico površine, naostalo 190 —q 0-50 polovico nič umetnih gnojil) luccrna 1'—q Tomasove žlindre 66'— q (preračunano Strniščni sadež na suho) 0-50 strniščna repa 200’—q hlevskega gnoja 35'—q 2. Travništvo. Zavodna travišča so večinoma po sadovnjakih (8 ha). Zato tudi ne more pridelek doseči one višine kakor na solnčnih travnikih. Temu so vzrok kolobarji, kjer ne raste skoraj nič in pa obsenčenje, ki zmanjšuje asimilacijo trav. Samo okroglo 7 ha travnikov je na prostem. Kljub temu so bile košnje še dosti zadovoljive, kar je v glavnem pripisovati gnojenju z gnojnico in umetnimi gnojili. V minulem letu so bile porabljene na travnikh, oziroma v sadovnjakih sledeče množine gnojil: 1200 hi gnojnice 250 q komposta 15 « Tomasove moke 10 « apnenega dušika 6 « kalijeve soli. Sena smo nakosili skupno 413 q, otave 85 q. Sveže krme po travnikih in sadovnjakih pa je bilo 652 q, kar bi odgovarjalo ca 160 q v suhem stanju. Skupen pridelek v posušenem stanju znaša torej 658 q ali na 1 ha 44 q. Ako vzamemo, da je v sadovnjaku pri sicer enakih razmerah pridelek za '!•■< manjši, bi prišlo na prostem travniku 54 q na 1 ha (v sadovnjaku 36 q), ako pa računamo, da je v sadovnjaku pridelek manjši samo za y*, znaša na prostem travniku pridelek na 1 ha 50 q (v sadovnjaku 37'5). Pridelek otave bi bil letos večji, da ni nastopila takoj po košnji sena precej dolgotrajna suša. Ko je od druge polovice julija večkrat primakal dež, je začela otava šele rasti ter tako dala nekaj košnje. 3. Gozd. V gozdu se je tudi letos gospodarilo po izdelanem gospodarskem programu. V severni parceli smo nadaljevali posek na golo ter napravili 139 m’ bukovih drv in 10^ m’ mehkih drv ter 21^ m'1 stavbinskega lesa iz iglastega drevja. Oddelek v spodnji, jugozapadni legi, ki je bil izsekan leta 1929, smo pogozdili ter uporabili v ta namen 2000 kom. belega bora 1000 « gladkega bora 500 « smreke 100 « mecesna 50 « duglazije. Vsled zamenjave z Mariborsko mestno občino, ki smo ji v stavbne namene odstopili en del njive na Pristavi, smo pridobili ca. 1^ ha obsežen gozd od g. Twickla, ki je zarastel s približno 45 let starim lesom. D. Živinoreja. 1. Vprežna živina. Številčno stanje vprežne živine se v letu 1930 ni spremenilo. Zavod ima še vedno 4 konje, in sicer 2 amerikanska dirkača za lažja poljska dela in lahke vožnje ter 2 konja belgijske pasme za težja dela. Poleg tega redimo 2 vola pomurske pasme. Vprežni živini pokladamo skozi celo leto suho krmo, konji dobijo dnevno povprečno 15 kg sena in 2—3 kg ovsa. Množina ovsa se ravna po letnem času in delu. Težkim konjem se v hladnem letnem času nadomesti polovica ovsa s koruzo. Voli dobijo samo seno. 2. Goveja živina. Stanje goveje živine koncem leta 1930 je bilo: 1 bik, 14 krav, 5 bikcev, 5 telic, 1 tele. Povprečna teža vseh krav je znašala 593 kg. Najtežja krava je tehtala 680, najlažja 520 kg. Goveja živina se krmi le dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer, obakrat pred molžo, ki se vrši poleti ob 4. uri zjutraj in ob 16. uri popoldne, pozimi pa ob ^5. uri zjutraj in ob ^17. uri zvečer. Tako je čas med obema molžama popolnoma enak. Pri krmljenju in snaženju živine pomagajo tudi gojenci, menjaje se, vedno po dva. Poletna krma molzne živine obstoji izključno iz sveže trave, detelje in lucerne, pozimi pa je sestavljena takole: 12 kg rezanice, obstoječe iz enakih delov sena, detelje in slame 15 kg krmske pese in 1 « bučnih tropin. To je povprečna krma. Boljše molznice dobijo 20 kg krmske pese in 1^> kg tropin, slabše pa samo 10 kg pese in M kg tropin ter nekaj več rezanice. Poleg tega dajemo redno sol in klajno apno, kar je vsled večje množine krmske pese neobhodno potrebno. Jeseni se goveja živina preživi večinoma na paši. Za pleme se odbirajo brez izjeme samo one teličke in bikci, ki po zunanjosti in pokolenju popolnoma odgovarjajo, vse drugo se s petimi tedni proda mesarju. Pri odbiri se oziramo predvsem na mlečnost matere, razven tega tudi na telesne oblike in zdravje mlade živali. Teleta napajamo z mlekom in jih takoj ločimo od krave. Samo teleta prvesnic pustimo sesati pri kravi, da se mlečna žleza bolj razvije. Teleta dobijo: 1 teden dnevno 5 1 mleka, t. j. . . 35 litrov 1 teden dnevno 6 1 mleka, t. j. . . 42 litrov 8 tednov dnevno 7—8 1 mleka, t. j. 392—448 litrov 1 teden dnevno 6 l mleka, t. j. . . 42 litrov 1 teden dnevno 5 1 mleka, t. j. . . 35 litrov 1 teden dnevno 4 1 mleka, t. j. . . 28 litrov 1 teden dnevno 3 1 mleka, t. j. . . 21 litrov 1 teden dnevno 2 1 mleka, t. j. . . 14 litrov 1 teden dnevno 1 1 mleka, t. j. . . 7 litrov Skupaj . - . 616—672 litrov. Množina pokrmljenega mleka seveda ni pri vseh teletih popolnoma enaka, ampak se ravna po živi teži tako, da dobi tele, dokler se ne odstavlja, toliko mleka, kolikor odgovarja V? njegove telesne teže. Poleg tega dobijo teleta od približno 6.-8. tedna dalje seno in ovseni zdrob, seno po mili volji, kolikor ga hočejo jesti, oves pa od začetka v majhnih množinah, pozneje pa se sorazmerno toliko zviša, kolikor se krči množina mleka. V starosti 5 mesecev dobi tele %—1 kg ovsa. Posebna pažnja se polaga na čistočo živali in hleva. Živali so vsak dan nekoliko na tekališču in tudi pozimi eno ali vsaj pol ure, razen v najhujšem mrazu. Glasom zapisnika o poskusni molži je bila letna množina namolženega mleka pri posameznih kravah sledeča: Savinja 3379 40 1 v 314 molznih dneh Paka 3563 90 1 v 343 molznih dneh Dreta 2499 60 1 v 289 molznih dneh Bela 2291 70 1 v 289 molznih dneh Ojstra 2273 80 1 v 256 molznih dneh Kočna 3379 10 1 v 313 molznih dneh Sava 2897 90 1 v 307 molznih dneh Pivka 2586 20 1 v 315 molznih dneh Alfa 1908 701 v 305 molznih dneh Skupaj: 24.780 301. Pri prvesnicah: Agava 1830'— 1 v 276 molznih dneh Ada 2060'— 1 v 306 molznih dneh Astorija 2045’—1 v 241 molznih dneh Skupaj: 5935"—1. Povprečna letna molža vseh krav je torej znašala 2753 1, prvesnic pa 1978 litrov. Ena krava, ki je bila med letom prodana in 1 krava, ki je vsled bolezni dalj časa dajala zelo malo mleka, tukaj nista upoštevani. Celo leto je bilo namolzenega 30.769 50 litrov mleka, ki se je porabilo takole: Za prodajo raznim strankam .... 20.583'— 1 za sirovo maslo (posneto)........................... 460 501 za zavodovo kuhinjo...........................3.218 501 za napajanje telet............................ 6.308'— 1 za svinje........................................... 199 501 Skupaj . . . 30.769501. Kljub temu, da se mleko v mestu lahko in dosti dobro proda in je vsled tega izreja mlade plemenske živine draga, ako dajemo teletom te množine mleka, kakor smo zgoraj navedli, smo dosedaj vendar ona teleta, ki so v vsakem oziru odgovarjala, obdržali, da smo mogli pozneje 1'/* leta stare bikce, telice pa, ko so se obrejile, nuditi okoliškim živinorejcem. 3. Prašičjereja. Prašičjereja je na našem zavodu upravičena in potrebna že zaradi tega, da se vnovčijo kuhinjski in drugi odpadki, ki se jih precej nabere. Poleg tega pridelamo precej korenstva in go-molstva, ki je prašičem glavna krma. Vendar te panoge ne moremo gojiti v večjem obsegu, ker je svinjak mnogo premajhen. V B «/) ca a e 3 O a ca .5 ‘a 3 J* C/3 Plemenski materijal izvira od domačih svinj in od mrjascev požlahtnjene nemške pasme, ki jih navadno uvažamo iz Avstrije. Poleg dveh ali treh plemenskih svinj, od katerih dobimo naraščaj za domačo rejo in oddajamo plemenske svinjke in mrjaščke okoliškim prašičjerejcem, redimo redno 4—7 kastratov, da z njimi deloma krijemo internatovo porabo slanine. Stanje koncem leta 1930 je bilo: 1 mrjasec, 3 plemenske svinje, 8 pitanih prašičev, 2 svinjki. 4. Kokošjereja. V svrho preskrbe internata z jajci redimo okroglo 20 kokoši in 1 petelina. Začetkom leta je znašalo število kokoši 24, koncem leta pa 21. Vse kokoši so domače štajerske pasme, ki je tukaj razširjena in tudi predpisana za dravsko banovino. Za-vodna reja se odlikuje z razmeroma dobro nesnostjo; koklje so tudi dobre valilke. Povprečna nesnost vseh 21 kokoši, ki smo jih imeli skozi celo leto, znaša 137 jajc. Najslabša jajčarica je znesla 103, najboljša pa 182 jajc. Čez 170 jajc so dale 3 kokoši. Povprečna teža jajc je znašala 57—59 g. Napram perutninarskemu letu 1928/29 je letos zaznamovati zelo lep napredek. V minulem letu je bilo izmed 23 kokoši 10 takih, ki so znesle izpod 100 jajc (najslabša 61); srednja nesnost je znašala 113, najboljša pa 173 jajc. Ta uspeh je v glavnem posledica točne nesne kontrole, ki jo izvajamo s pomočjo zaklopnih gnezd. Na podlagi zapiskov nesne kontrole smo ohranili za nadaljno rejo le najboljše kokoši in vzeli jajca za valenje od dveh rekordnih jajčaric. Ing. Primož Simonič. E. Vrtnarstvo. Vremenske prilike za vrtnarstvo v letu 1930 so bile precej ugodne, razen meseca septembra in oktobra. Padavin je bilo precej, zato zalivanje večinoma ni bilo potrebno, pač pa oka-panje in pletev. V septembru in oktobru pa je bilo preveč padavin z razmeroma nizko toplino, tako da se je v teh mesecih zelenjad, zlasti endivija, le slabo razvijala. Delo v gnojakih se je začelo že tekom januarja in so se gnojaki kmalu napolnili z raznimi sadikami in zelenjavo. Koncem marca smo že sadili solato (brazilijanko in majniški čudež) na planem. V gnojakih smo pa takrat imeli že godno Böttnerjevo glavnato solato. Bolezni in škodljivci so nam le malo nagajali, razen ka-pusnih stenic, ki smo jih morali večkrat obirati. Na karfijoli smo pa opazili škodo od ličinke zeljne muhe (Chortophila brassicae), vendar le v mali meri, tako da kakih posebnih ukre- pov ni bilo potrebno storiti. Paradižnik smo večkrat škropili proti paležu z 1% bakrenoapneno brozgo. Pridelali smo tekom leta 1930 sledeče množine zelenjadi, ki se je porabila skoraj izključno doma: Listnate zelenjadi (glavnata solata, endivija, motovilec, radič, špinača)............................. 1834'—kg Korenaste zelenjadi (vrtno korenje, peteršilj, zelena, rdeča pesa, redkev, redkvica)......................481'—kg Kapusnic (zgodnje in pozno zelje, ohrovt, glavičasti in listnati ohrovt, karfijola, koleraba) . . . 4969'— kg Sočivja (grah, fižol v stročju).........................691'—kg Čebulnic (čebula, česen, šalotka, por, drobnjak) . 558'— kg Bučnic (kumare, užitne buče)............................714'—kg Paradižnika, paprike in jajčevca........................ 492.— kg Beluša.................................................. 63'— kg Hrena................................................... 18'—kg Skupaj . . . 9820'— kg Razen zalenjadi gojimo tudi cvetlice, ki jih rabimo za okras zavoda in za skupine na vrtu in okrog zavoda. V te svrhe smo porabili vsega skupaj približno 3100 sadik od raznih cvetlic (mačeha, bellis, phlox, verbena, heliotropium, celosia, klinčki, mesembrianthemum, ageratum, sedum, lobelija, kana itd.). Vse etikete pri drevju in lepotičnem grmičju smo dali na novo prepleskati s slovenskim in latinskim imenom, da si lahko gojenci zapomnijo imena raznih rastlin. F. Botanični vrt. Na novo se je uredil na zapadni strani šolskega poslopja botanični vrt, ki nudi gojencem priliko za spoznavanje rastlin, predvsem onih, ki so važne tudi za kmetijske gospodarje. Cela površina botaničnega vrta meri približno 850 m' in je razdeljena na 102 parceli po 2 m2. Ostalo površino zavzemajo steze in trata. En del ca. 200 m2) pa je še nerazdeljen. Tu sejemo kako medonosno rastlino, leta 1930 n. pr. facelijo. V letu 1930 so bile v botaničnem vrtu sledeče rastline: laška ljulka, angleška ljulka, francoska ali visoka pahovka, zlata pahovka, pasja trava, pasji rep ali grebenčica, mačji rep, ovčja bilnica, volnata medena trava, navadna latovka, travniška latovka ali tratnica, rdeča bilnica, travniška bilnica, lisičji rep, rosulja ali bojka, pokončna ali travniška stoklasa, štajerska ali njivska detelja, švedska ali močvirska detelja, nokota, hmeljna lucerna, navadna lucerna, bela detelja, esparzeta ali turška detelja, bela in rumena medena detelja, sudanska trava, leča, debeli in drobni bob, lan, 3 vrste grašice, spremenljiva, bela in ozkolistna lupina, rešetarka, soja, sirek, apnenček, solnčnica, zobnik, kamilica, kumina, pelin, navadni kristavec ali svinjska dušica, Benediktova ščetica, janež, korijander, divji žafran, babji prstanec, majaron, bela gorjušica, izop ali sipan, timijan, škrlatna kadulja, žlahtni žabjak, prava sivka, vinska rutica, slezenovec, cizara ali čičerka 2 vrsti, beli peščenik, boreč, pehtran, tobak, bar, razne vrste prosa, kloščevec, luštrek in topinambura. Naštete so samo one rastline, ki so skalile in uspevale. Veliko je pa bilo takih, ki sploh niso kalile. Za leto 1931 bomo na novo zasejali nekatere zdravilne in vrtne rastline, ki nam lani niso uspele. G. Čebelarstvo. Izredno mila zima lanskega leta je zelo ugodno vplivala na prezimovanje čebel, Otrebilni izleti so se z malimi presledki lahko vršili že v januarju in februarju. Temperatura nekaterih dni v opoldanskih urah v teh mesecih je bila precej visoka, n. pr. 6. I. 9 8, 13.1. 9 6, 27.1. celo 15‘2" C. Začetkom februarja je postalo sicer bolj hladno, vendar se je proti koncu tega meseca temperatura stalno dvigala. Celi marc je bil že precej topel, tako da se je že 3. marca opazilo prinašanje obnožine. Zaloge na spomlad so bile velike, kajti čez zimo so porabile čebele le male množine. Mesec april je bil v splošnem za razvoj čebel zelo ugoden, tako da je bilo kar veselje pogledati izredno močne družine. Kljub temu čebele niso mogle izkoristiti v polni meri paše na sadnem cvetju od 10. aprila do 5. maja, ker jih je v izletovanju zelo oviralo deževno vreme. Kolikor ugodnejši je bil april, toliko slabši je bil maj s pogostim dežjem (število deževnih dni 13) in z razmeroma nizko temperaturo, tako da so čebele komaj toliko nabirale, da jim je zadostovalo za sproti. Sploh pa niso mogle izkoristiti paše na divjem kostanju (katerega je tukaj mnogo), travnikih itd. Le koncem maja se je stanje izpremenilo, ko je cvetela akacija (od 28. V. do 4. VI.). Takrat se je teža opazovalnega panja hitro dvignila za 3'30 kg. Žalibog je vse pokvaril dež dne 4. junija, ki je uničil akacijevo cvetje, tako da Novo urejen botanični vrt — v ozadju novi jabolčni nasad in šolski čebelnjak. se čebele zanj niti zmenile niso več. Od 4.—20. junija ni skoraj nobene paše, opazovalni panj kaže samo izgubo. Nova paša se začne z 20. junijem na lipi in pravem kostanju in traja do 6. julija. V tem času so čebele pridobile 10'30 kg, od tod naprej pa do konca meseca beležimo skoraj same izgube radi večnega dežja. Prve dni avgusta da neko malenkost otava, potem do 21., t. j. do ajde sploh ni nobene paše. Ajda je le slabo medila in je v naši okolici tudi malo posejane. S septembrom nastopi slabo deževno vreme, tako da o kaki paši v septembru in oktobru niti ni govora. Tem bolj bi se pa razpaslo ropanje, ako ga ne bi pravočasno preprečili. Zanimivo je pa omeniti, da so skoraj do konca novembra prinašale čebele obnožino (povprečna temperatura v novembru ob 14. uri 12 4° C), in sicer v prvi vrsti iz marjetic. K rojenju se je pripravljalo več družin, toda vsled slabega vremena je pri nekaterih družinah popolnoma izostalo, tako da smo dobili samo 2 močna roja. Vzimili smo 13 rojev (lani 14), ker smo 6 družin jeseni združili. Pridelek medu v tekočem letu je pičel, samo 83'— kg, tako da pride na panj poprečno komaj 6 kg, kar je pripisovati slabim pašnim razmeram in neugodnemu vremenu. V okolici je zelo močno razširjena čebelna vešča, čemur je vzrok najbrže to, da so v okoliških vilah čebelarji s par panji, ki sploh ne skrbijo, da bi zatrli to nadlogo. Mi se je branimo s snago in pa na ta način, da držimo samo močne družine. Slabiči se je sploh ne morejo braniti ter jih v kratkem času uniči. Spomladi smo prebarvali ves čebelnjak na novo, panje pa v treh barvah kombinirano sivo, modro in rumeno. Tako čebelnjak ne služi samo varstvu čebel, ampak nudi obenem gledalcu z lično zunanjostjo lepo sliko. Nakupili smo pločevinaste posode za med, ki jih pa žalibog nismo rabili in vilice za odkrivanje satja. Večje nabavke nameravamo izvršiti prihodnje leto. Dipl. agr. E. Šiftar. H. Dohodki gospodarstva v letu 1930. V letu 1930 so se dohodki dvignili nepričakovano do take višine kot še nobeno leto po preobratu ter so dosegli znesek Din 406.649 12. Delijo se pa kot sledi: 1. Oskrbnine, ki so jih plačali učenci Din 28.192 50 2. Najemnine...........................Din 2.000'— 3. Dohodki vinarske panoge . . . Din 132.712 80 4. Dohodki sadjarske panoge . . . Din 143.487 05 5. Doh. poljedelstva z gozdarstvom Din 7.733 50 6. Dohodki živinoreje s travništvom Din 80.301 40 7. Dohodki vrtnarstva ...........Din 3.879'25 8. Razni drugi dohodki.................Din 8.342 62 Skupaj . . . Din 406.649 12 Največ dohodkov je dalo sadjarstvo, to pa vsled izborne sadne letine, ugodnih cen in prvovrstne kakovosti pridelka, Takoj za njim sledi vinarstvo. Zavod ima skoraj sama kvalitetna vina, ki se vnovčijo še vedno primeroma dobro. Opaža se pa, da konsum stalno pada. Na tretjem mestu je živinoreja. Zaradi bližine mesta se vse mleko, ki se ga ne potrebuje doma, proda po odgovarjajočih tržnih cenah. Nekaj se iztrži tudi za plemensko živino in prašiče. Nato sledi poljedelstvo in vrtnarstvo, ki izkazujeta le malo dohodkov v gotovini, ker se večina pridelkov porabi doma, predvsem za internatno kuhinjo, odnosno za živino. Anton Medved. III. Meteorološka opazovanja v letu 1930. Stanje aparatov za vremenska opazovanja je isto kakor je bilo v letu 1929, oziroma še nekoliko manjše; za merjenje zračnega tlaka imamo samo barogral, ki pa brez kontrole, t. j. barometra ne nudi zanesljivih podatkov, zato jih niti ne objavimo. Stari dežemer nam je zavod za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani izmenjal za dva nova, sistema Hellmann. Solnčnost. Mesec Solnce je sijalo ur Povprek v urah Maksimum Število dni ure dan z več kot 5 ursolnčnosti z manj kot 5ur solnčnosti brez solnca Januar. . . 81-3 26 79 27. 9 7 15 Februar . . 1109 4-0 90 10. in 22. 12 8 8 Marec • • • 1366 4-4 100 10. in 22. 13 10 8 April . . . 1460 4-9 12-1 23. 13 12 5 Maj .... 2156 7-0 13-2 30. 20 7 4 Junij .... 249-8 8*3 13*3 7. 22 7 1 Julij .... 244-0 79 131 3. in 4. 22 7 2 Avgust. . . 2528 8-2 12-8 1. 23 5 3 September . 154-7 5-2 11-2 1. 15 10 5 Oktober . . 108-2 35 10-3 14. 11 8 12 November . 151-1 50 90 7. 19 10 1 December 390 1-2 6-8 18. 4 10 17 Leto 1930 | 18900 5-2 13 3 7. VI. 183 101 81 Leto 1930 je glede solnčnosti še dobro srednje. V celem letu je sijalo solnce 1890 ur (v letu 1929: 2075' 1) povprečno na dan 5'2 uri (K> ure manj kakor leta 1929). Zadosti solnca je bilo od februarja do septembra. V septembru in oktobru solnčnost močno pade, kar je najbolj razvidno, ako primerjamo ta dva meseca z lanskima. September v letu 1929: 2521, letos 154 7, razlika je 98 ur; oktober v letu 1929: 163, letos 108'2, razlika 54'8 ur. Tem bolj solnčen je pa zopet november z 151 ’ 1 urami. Najbolj solnčni mesec je bil junij, imel je povprečno 8'3 ur solnca na dan. Dnevni maksimum solnca je 13 3 ur, dne 7. junija. Z več kot 5 ur solnčnostjo je bilo 183 dni, z manj 101 dan, brez solnca pa 81 dni. Toplota. Povprečna toplota leta 1930 je za Maribor razmeroma visoka, namreč 10 6" C, kar je pripisovati izredno mili zimi. Najtoplejši mesec je bil junij s povprečno toploto 18'5" C, naj-mrzlejši pa januar z — 0'6" C povprečne temperature. Maksimum temperature je bil dne 6. julija, namreč 34‘0" C, minimum pa 11. februarja, to je —10'4" C. Celotna razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo znaša 44 4“ C (leta 1929 pa 60'6° C — izredno stroga zima). Toplota zraka 0 C v . 1930 Štev. dni ob Po V- o Mesec 7. 14. 21. jt Ih a > prečni uejansKi O T3 O a. E n E u a E O •a o D. g 5 E e Q. O O > c CJ o to 6 3 B C/) «J E 3 E 'c aksimum a c E 3 E 'c a £ uri a B E B T3 'E -a N N CN V) Januar . . -26 28 -0-6 -01 34 -32 15-2 27. -98 6. 8 25 — Februar. . -21 39 02 07 50 -33 136 28. -104 11. — 21 — Marec . . 4'2 11-4 6-3 7'3 123 26 178 24. -3-6 13. — 8 — April . . . 8'6 159 10-6 11-7 17-0 68 256 26. 04 1. — — 2 Maj . . . 11-8 194 128 14'7 202 8.3 30-8 30. 2-6 11. — — 5 Junij . . . 177 ‘25-9 18 5 207 266 13-8 31-2 26. 62 7. — — 21 Julij . . . 16-5 251 18-1 199 26-1 136 340 6. 6-2 13. — — 21 Avgust . . 15-2 233 173 185 24'3 127 30-0 12. 6'9 17. — — 15 September 132 202 15-4 163 213 11-5 26'8 1. 7’8 17. — — 5 Oktober . 71 131 8'5 9'5 14'0 4'8 214 12. -1-2 4. — 1 — November 5’1 124 6'4 79 133 2-4 18-5 23. -26 19. — 7 — December. -0'5 1-9 o-i 05 2'6 -1-7 130 1. -7-8 20. 5 25 __ Leto 1930 7'8 146 95 10'6 15'5 5-7 340 6.VII. -10-4 11. II. 13 87 69 Padavine. Padavin smo imeli v tem letu obilo, skupaj 1207 8 mm, to je za 221'6mm več kakor v letu 1929. Posebno mokri so bili meseci julij, september in oktober. Največ padavin je bilo v oktobru 224'4 mm in je tudi v tem mesecu dan z največjo množino padavin (64 0 mm dne 25.). Toča se je ponujala dvakrat, in sicer 14. IV. ob Ml. uri in 25. julija ob ^'17. uri, vendar je padla zelo neznatna količina, tako da ni povzročila nobene škode. Grmelo je pogosto, in sicer že zgodaj spomladi (20. marca ob %14. uri) in še pozno jeseni (23. novembra opoldne). Mesec Padavine v mm Maksimum v 24 urah Število dni z mm dan dežjem snegom točo gromom meglo Januar 315 11-7 29. 3 5 9 Februar. . 494 150 17. 1 5 — — — Marec 739 300 11. 10 1 — 1 3 April . . . 809 17-7 18. 12 1 4 — Maj . . . 745 342 26. 13 — — 5 — Junij . . . 499 280 9. 9 — — 9 — Julij . . . 178-0 368 30. 14 — 1 7 — Avgust . . 1141 47-4 8. 8 — — 2 — September 150-4 41-2 7. 14 — — 5 5 Oktober. . 2244 640 25. 13 1 — 2 4 November . 737 41-8 4. 7 — — 1 1 December . 107-1 27-8 14. 9 14 — — 7 Leto 1930 1207-8 640 25. X. 113 26 2 36 29 Opazovalec: Dipl. agr. E. Šiftar. IV. Stavbe in melioracije. S pomočjo izrednih kreditov kralj, banske uprave dravske banovine so se izvršila v letu 1930 obsežna popravila in obnove na poslopjih in objektih tukajšnjega zavoda. Popravila so bila nujno potrebna in bi se bila morala že davno izvršiti. Glavno šolsko poslopje je bilo prenovljeno in pobeljeno na zunanji strani, prepleskala so se vsa okna in vrata, omare v garderobi za učence so se uredile ter opremile z novimi ključavnicami in številkami; mize, stoli in table v dnevnih prostorih in učilnicah so se popravile in na novo prepleskale. V internatski obednici so se prepleskali oboji ob stenah, v zavodovi kuhinji pa vsa oprema. Na novo je bil urejen in izoliran pepelnik v glavnem šolskem poslopju, ki se je nahajal že v zelo slabem stanju. Nadalje so se prenovila in pobelila na zunanji strani naslednja poslopja: poslopje za sadno uporabo in sadno klet, dr. Stoj-kovičeva sušilnica, prešnica in vinska klet, gospodarsko poslopje, poslopje ravnateljevega, uradniškega stanovanja in »re-mize«, kmetijska poskusna in kontrolna postaja »Na Pristavi < z več manjšimi objekti ter bivša viničarska šola v Grajskem logu. Pri večini zgradb so se obnovila in prepleskala okna in vrata ter popravilo in konserviralo strešno žlebovje, v kolikor se to ni zgodilo že v prejšnjem letu. Na poslopju za sadno uporabo je prekrita streha ter izvršeno prepleskanje notranjih prostorov, ki služijo za demonstracije in tečaje. Vrhu tega so bile prekrite strehe na gospodarskem poslopju, remizi ter v kmet. poskusni in kontrolni postaji, na rastlinjaku in kokošnjaku. Prenovila so se nekatera uradniška stanovanja ter povečalo stanovanje vinarskega inštruktorja. V prešnici so se napravila dvojna vrata in okna, da se prepreči preveliko kolebanje temperature, kar je vplivalo neugodno na spodaj se nahajajočo vinsko klet. Na novo se je uredila mlekarna, opremila z novim tlakom ter stene obložile s porcelanastimi ploščami. Na zemljišču »Ob drevesnici« se je po- stavil nov kozolec za sušenje krme, detelje, slame itd., kar je povzročalo prej velike težave. Nove čedne ograje iz žičnate mreže so se postavile ob novo urejenem botaničnem vrtu, ob parku pri glavnem šolskem poslopju, okrog špalirnega vrta in na dveh straneh ob starem nasadu pritličnega drevja. Železna ograja vzdolž Vinarske ulice je minizirana in prepleskana. Podaljšana in izpopolnjena je lesena ograja ob Vrbanovi ulici »Na Pristavi« in ob kapeli »Kalvarije«, ki meji na naš vinograd. Nova ograja je postavljena tudi ob dvorišču pri gospodarskem poslopju in na severni strani zasebnega parka. Ob glavni cesti severno od šolskega poslopja, ki je bila lansko leto dogotovljena, je zasajen nov drevored višenj v visokodebelni obliki. Razen navedenih so bila izvršena v tem letu mnoga manjša dela, popravila in investicije na številnih zgradbah, katerih zaradi pomanjkanja prostora ne bomo tu naštevali. S tem je za-dobil zavod docela prenovljeno lice, ki dela čast dravski banovini in celokupni državi. V. Delovanje osobja izven zavoda. V šolskem letu 1929/30 so se udejstvovali nameščenci poleg redne službe na zavodu s predavanji in demonstracijami, s prirejanjem tečajev, sotrudništvom pri strokovnih glasilih in v raznih kmetijskih korporacijah. Ravnatelj Priol je imel naslednja predavanja: V Framu (sadj. in vrt. podružnica) o zimski oskrbi sadnega drevja. V Mariboru (na občnem zboru sadjarske in vrtnarske podružnice) o škodljivcih in boleznih sadnega drevja — s skioptičnimi slikami. V Rušah (sadjarska in vrtnarska podružnica) o napravi in ravnanju s sadnim vinom. V Ptuju o splošnih smernicah slovenskega kmetijstva s posebnim ozirom na sadjarstvo. Sv. Jurij ob Pesnici (občni zbor sadjarske in vrtnarske podružnice) o sajenju sadnega drevja v brežinastih legah. V Ptuju (občni zbor sadjarske in vrtnarske podružnice) o pravilnem ravnanju s sadjem. V Celju, na sestanku drevesničarjev dravske banovine, o smernicah glede enotne produkcije sadnega naraščaja. V Ljubljani, na anketi strokovnjakov, o smernicah za sadno trgovino v dravski banovini. V Hočah pri Mariboru je organiziral in vodil v smislu odloka kmet. ministrstva šesttedenski zimski kmetijski tečaj, na katerem je imel uvodno predavanje o pomenu splošne in strokovne izobrazbe za kmetovalca. Tečaj je zaključil s predavanjem o gospodarskem pomenu izdelovanja sadjevca in umnem kletarstvu. V Vuhredu je določil sadne sorte ter predaval o krajevnem sadnem izboru za okoliš Vuhred—Marenberg. V Framu (na občnem zboru Sadjarske in vrtnarske podružnice) je predaval o gnojenju sadnega drevja z naravnimi in umetnimi gnojili. V »Sadjarju in vrtnarju« je objavil v več zaporednih člankih daljšo razpravo »O načelih glede enotne produkcije sadnega naraščaja« ter je obelodanil v imenovanem listu članke: »Od kvalitetne produkcije h kvalitetni prodaji!« »Žlahtno ali divje deblo?« »Uspehi letošnjega poletnega škropljenja sadnega drevja.« V »Kmetovalcu« je objavil članek »O poletnem škropljenju sadnega drevja«, v raznih koledarjih pa članke: »Boj sadnim zajedalcem« in »O ravnanju z namiznim sadjem.« Po odredbi banske uprave je sestavil načrt za pospeševanje sadjarstva v dravski banovini. S sodelovanjem učiteljskega zbora je priredil gospodarski načrt vinarske in sadjarske šole za razdobje 1930 d o 1940. Po nalogu kmetijskega ministrstva je izdelal ob sodelovanju prof. ing. Simoniča »Opombe h komentarju in osnutku zakona za narodne kmetijske šol e.« S sodelovanjem učiteljskega zbora je sestavil letno poročilo zavoda. Ravnatelj Priol se je udejstvoval kot podpredsednik Sadjarskega in vrtnarskega društva za dravsko banovino, kot glavni odbornik Vinarskega društva za dravsko banovino, kot podpredsednik Štajerske sadjarske zadruge v Mariboru, kot predsednik Sadjarske in vrtnarske podružnice za Maribor in okoliš in kot odbornik Kmetijske podružnice za Maribor in okoliš. Prof. ing. Simonič je predaval v Mariboru: »O nalogah za zboljšanje domačega kmetijstva.« Po več predavanj je imel: V Hočah na šesttedenskem zimskem kmetijskem tečaju o poljedelstvu in živinoreji. V Limbušu na štiritedenskem zimskem tečaju o poljedelstvu in travništvu. V Mariboru na uvodnem tečaju za učitelje kmet. nadaljevalnih šol o stanju kmetijstva v Sloveniji in o njega najvažnejših vprašanjih. V »Slovencu« je objavil razpravo »Vprašanja govejih pasem v Sloveniji«, v Koledarju Kmetske zveze pa članek »Žitne sneti«. Strokovni učitelj Franjo Vojsk je imel po dve predavanji iz vinarstva in kletarstva na zimskih tečajih v Hočah in Št. Petru pri Mariboru. V Ptuju je predaval o glavnih napakah v kmetijskem kletarstvu. V zimskem semestru je predaval iz stroke vinarstva in kletarstva gojencem gostilničarske šole in na dvomesečnem gostilničarskem gospodinjskem tečaju v Mariboru. Udejstvoval se je kot tajnik in blagajnik Vinarske podružnice v Mariboru. V mesečniku »Naše gorice« je objavil članek »Jesenska ali zimska kop« in je sodeloval pri omenjeni reviji pri poglavju »Vprašanja in odgovori«. Dipl. agr. E. Šiftar je imel sledeča predavanja: Na šesttedenskem zimskem kmetijskem tečaju v S t r u-k o v c i h (Prekmurje) tri predavanja iz poljedelstva in trav-ništva. Na šesttedenskem zimskem kmetijskem tečaju v Beltincih o travništvu. Na štiritedenskem zimskem kmetijskem tečaju v Št. Petru pri Mariboru o travništvu. Na dvodnevnih kmetijskih tečajih v Puconcih in Moščancih o gnojenju, škodljivcih in boleznih kmetijskih rastlin. Na šesttedenskem zimskem kmetijskem tečaju v Hočah pet predavanj iz vrtnarstva, čebelarstva in kmetijskega prava. V Konjicah (zveza kulturnih društev) o gnojenju z umetnimi gnojili v poljedelstvu. Sadjarski inštruktor Fr. A p l e n c je predaval, odnosno demonstriral: V Spodnji Polskavi (sadj. in vrtn. podružnica) o napravi drevesnih jam, sajenju in obrezovanju ter čiščenju sadnega drevja. V Kamnici pri Mariboru o obiranju in sortiranju sadja. V Limbušu pri Mariboru o gnojenju sadnega drevja. V Pekrah pri Mariboru o škropljenju sadnega drevja z demonstracijo v sadonosniku. V Olimju pri Podčetrtku o jesenskih delih v sadovnjaku in izdelovanju sadjevca. VŠoštanjuo sortiranju sadja. V sadjarski in vrtnarski podružnici za Maribor in okoliš je opravljal posle tajnika in blagajnika in je sodeloval pri mesečniku »Naše gorice«. •Vinarski inštruktor Ivo Bregant se je udejstvoval kot odbornik pri Vinarski podružnici za Maribor in okoliš in je sodeloval v poglavju »Mesečna opazovanja« pri strokovnem glasilu »Naše gorice«. V imenovanem listu je objavljal rezultate raznih poskusov v vinogradu in kleti, osobito pa analize mostov z ozirom na sladkor in kislino v dobi dozorevanja grozdja jeseni. Mnogim zanimancem je šel na roko s praktičnimi nasveti na licu mesta na njihovih posestvih. Inštruktorja Aplenc in Bregant sta sodelovala vrhutega z veliko vnemo in vestnostjo pri mnogih poskusih, ki so se prirejali tekom leta v sadjarski in vinarski panogi na zavodu, o katerih poročamo na drugem mestu. Na številne dopise in osebna vprašanja je dajalo strokovno osobje zavoda nasvete iz vseh panog kmetijstva. Vzajemni od-nošaji med zavodom in podeželskim kmetskim prebivalstvom so se na ta način poglobili in razširili, kar gotovo ne bo ostalo brez dobrodejnih posledic za naše kmetijstvo. e* Kazalo. Stran Poslovilni nagovor ravnatelja..................................................5 I. Naučno obrazovanje....................................................... 7 1. Prevzem zavoda po kralj, banski upravi..................................7 2. Najvažnejši podatki o ustroju zavoda....................................7 3. Šolsko poročilo za leto 1929/30 11 4. Učni tečaji............................................................20 5. Inšpekcije zavoda......................................................23 6. Obiski.................................................................23 7. Knjižnica in učila.....................................................29 8. Darila................................................................... 9. Iz kronike zavoda .....................................................30 II. Gospodarstvo v letu 1930 ............................................... 32 A. Sadjarstvo in uporaba sadja ...........................................32 1. Podnebne razmere in njih vpliv na sadno drevje.....................32 2. Sejališče in drevesnica............................................33 3. Sadovnjaki.........................................................34 4. Škodljivci in bolezni na sadnem drevju in njih zatiranje . . 37 5. Poskusi ...........................................................40 6. Sadni pridelki in uporaba..........................................48 B. Vinarstvo in kletarstvo ...............................................49 1. Podnebne razmere in razvoj trte....................................49 2. Trgatev in naprava vina............................................51 3. Trsnica ...........................................................55 4. Matičnjak .........................................................55 5. Izpremembe in melioracije..........................................56 6. Bolezni in škodljivci vinske trte. Poskusi.........................56 7. Zdravljenje bolnih vin ............................................58 C. Poljedelstvo s travništvom in gozdarstvom 59 1. Poljedelstvo ......................................................59 2. Travništvo ........................................................63 3. Gozd ..............................................................63 D. Živinoreja ............................................................64 1. Vprežna živina ....................................................64 2. Goveja živina......................................................64 3. Prašičjereja.......................................................66 4. Kokošjereja........................................................68 Stran E. Vrtnarstvo .................................................68 F. Botanični vrt...............................................69 G. Čebelarstvo.................................................70 H. Dohodki gospodarstva v letu 1930 72 III. Meteorološka opazovanja v letu 1939 74 Solnčnost......................................................74 Toplota .......................................................75 Padavine ......................................................76 IV. Stavbe in melioracije.........................................77 V. Delovanje osobja izven zavoda..................................80 . •' - • ,v,„, h„< sl» ir • .-v?*'' ' s - : *’ * J. ? : *: W~’ ‘