Perzija umakne vse pritožbe proti Rusiji, če ta umakne čete Perzija je pripravljena Rusiji vse odpustiti, če umakne iz dežele vse vojaštvo do 6. maja. Rusija zanika, da bi držala čete tam zaradi oljnih koncesij. New Vork. — Perzija je obtožila Sovjetsko Unijo, da je zahtevala oljne koncesije ter avtonomijo za perzijsko provinco Azerbaijan kot ceno, da umakne svoje vojaštvo iz Perzije. Vendar je Perzija pripravljena, pravi, da umakne vse svoje pritožbe napram Rusiji, če ta obljubi, da bo vzela vse čete iz dežele do 6. maja. Doprinosi za kampanjo Edwarda Kovačiča Kot znano kandidira za okrajnega komisarja Edward J. Ko-vačič, mestni odbornik 23. var-de. Da mu pomagajo k izvolitvi se je zbralo nekaj njegovih prijateljev, ki bodo skušali nabrati nekaj denarja za Kovačiča, ker vsaka kampanja stane denar, če se hoče kandidat seznaniti z volivci po vsem okraju. Odziv dozdaj je bil dober, kot kažejo imena darovalcev, kakor sledi: Frank "Tino" Modic, znani gostilničar na 6030 St. Clair Ave. je daroval .$100; James Slapnik, Jr. je dardval $25; Gr-dina in Sinovi $20, Louis G. Planine $15. Po $10 so darovali: Charles in Olga Slapnik, Pete's & Ty's Bar, Mario Kolenc, Peter M. Bi-žak, neimenovan. Po $5 so prispevali: Jack Kor-dič, Mrs. Joseph Stampfel, August Haffner, Bukovec Grocery, E. 61. St. Body Shop, Jack Bon-cha, Golub Funeral Home, Lusin Gas Station, Ed Kovac Real Estate. Kovačičev finančni komitej sestoji iz: Peter Blaskovich, Louis G. Planine, Louis Slapnik, Peter Mikulin, John Kovačič, Jr. Edward Bell. --o- Eft mesec vdova rodila četvorčke, vse zdrave Kelso, Wash. — Mrs. Leo Pierce, stara 34 let, kateri je moža ubilo pred enim mesecem v gozdu, je porodila četvorčke, tri fantke in eno deklico. Vsi štirje so bili rojeni v teku 20 minut., Mati in otroci se dobro počutijo. Obratno pa Rusi zagotavljajo, da njih zahteve po oljnih koncesijah niso bile v zvezi z navzočnostjo njih čet v Perziji. Ne omenjajo pa' ničesar glede avtonomije province Azerbaijan. Varnostni koncil združenih narodov je dobil dve uri pred začetkom seje včeraj odgovor iz Perzije in Rusije. Koncil je zahteval od obeh držav pojasnilo ylede njiju medsebojnih odnoša-jev ter zahteval odgovor do včeraj ob enajstih dopoldne. Obe državi sta še pred tem časom odgovorili. Pojasnilo obeh držav daje koncilu upanje, da bo perzijsko-rus-ko vprašanje kmalu ugodno rešil. Ruski delegat, poslanik Gro-miko, tudi na včerajšnji seji koncila ni bil navzoč, ampak zborovanje bojkotira, dokler se pre-mleva perzijsko vprašanje. Mnogi so do danes dvomili, da bo Rusija sploh odgovorila na zahtevo, koncila. Moskva je odgovorila koncilu, da je že rešeno vprašanje evakuacije ruskih čet .iz Perzije, ki se bo zvršila v poldrugem mesecu. Dasi je Perzija pripravljena umakniti pritožbo proti Rusiji, pa zahteva, da ostane zadeva "na mizi" pred koncilom, dokler za-res ne odide zadnji ruski vojak iz dežele. Koncil je tudi sklenil, da bo odslej rabil za okrajšavo organizacije združenih narodoV (United Nation Organization) kratico UN in ne več UNO. V slovenskem se bo torej imenovala organizacija poslej: Združeni narodi (UN) in ne več — Organizacija združenih narodov. -o--- Iz raznih naselbin Iver ga je oslepila in mu dala vid Shelbyville, Ky. — Pete Bird je bil slep 32 let. Takrat je cepil drva, izpod sekire je odletela v desno oko iver in ga oslepila. Zdaj pa zopet vid i,na tisto oko in sicer je zadobil vid na isti način, ; kakor ga je izgubil. Cepil je drva, izpod sekire je odletela iver, ter mu v očesu pretrgala, mreno, ki mu je 32 let zabra-njevala vid. MLEKO BO ZA EN CENT DRAŽJE PRI KVORTU Vlada bo najbirže v kratkem naznanila višjo ceno za mleko za trg v Greater Clevelandu in sicer 1 cent pri kvortu. Ta povi-šek bo šel farmarjem, ki dajejo mleko za ta okraj. Po tej odredbi bi dobilj farmarji 46 centov več za 100 funtov mleka , Poaredovalni odbor je bi] na Ta odredba bo podražila tudi (]elu od 22 februarja in želez_ sirovo maslo prr prodaji na dro- niške družbe Rot unije g() ^ _ bno morda na 15 do 20 cenfov wj izjavile> da se bodo kori_ pri funtu zda., in pozneje mor- prip0ročilu tega odbora, na celo na 30 dp 35c. | že]ezniške družbe pravijo, da O'-i- l jih bo stal ta p0višek $584,000,- Železniške družbe so dale delavcem 16c več na uro Unije železničarjev pravijo, da je to premalo, ker njih zahteva je bila 30 centov na uro priboljška. Priboljšek bi bil plačan od 1. januarja naprej. Chicago. — Posredovalni odbor je določil za 1,300.000 železničarjev 16 centov na uro priboljška. Tako železniške |družbe kot unije to naznanjajo. To zadene 15 unij, katerih | člani ne obratujejo vlakov in tri unije operatorjev, to je strojevodij, kurjačev, zaviračev in tako dalje. j Ta povišek v mezdi ali plači ———- j zadene1130 železniških družb, ki 1 delajo več kot $1,000,000 prometa na leto. Voditelji unij so izjavili, da je to povišanje v mezdi nezadovoljivo. Unije so namreč vprašale za 30 centov na uro priboljška. Govori se, da bodo unije ponovno zahtevale višji pribojšek. Sygan, Pa.' — Družina Mar-En deček je tehtal 3 funte in j shall Barganty je bila obveščena 7 unč, deklica 3 funte 3 unče, drugi dečki nekaj čez 3 funte vsak. Mati je že prej imela dvojčke, ki sta stara zdaj po 10 let. Tudi sama je bila rojena dvojčica. V družini umrlega meža so bili tu di dvojčki, četvorčki so rojeni enkrat izmed vsakih 512,000 rojstev. Lehman je dal UNRRA vso plačo Atlantic City. — Herbert Lehman, ki je odstopil kot direktor UNRRA, je dal v blagajno organizacije vso svojo plačo, ki je znašala $15,000 na leto. Blagajna je za $40,000 bogatejša. -o- DAJ BRAT, DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM_ po vojaški oblasti, da je 21. marca ponesreči utonil njen sin Pvt. William R. Barganty v Maxwell Fieldu, Alabama. Pri vojakih je bil 9 mesecev kot kadet v letalski šoli. Pueblo, Colo. — Dne 15. marca je umrl Frank Boje (po domače Primožev) ,star 74 let, doma iz Prigorice, fara Dolenja vas prj Ribnici in v Ameriki od 1889. V bližnjem Avondalu je imel lepo farmo in bil dober družabnik in društvenik. Zapušča sorodnike. Hall, W. Va. — Pred meseci je tukaj umrl Matt škarje, star 63 let in doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Zapušča ženo, štiri sinove, dve hčeri in več drugih sorodnikov. Dva njegova sinova sta se vrnila od vojakov tik pred njegovo smrtjo, tako da je šla družina za pogrebom. NOVI GROBOVI Mary Jereb V torek zjutraj je umrla v St. John's bolnišnici Mary Je-reib, prej Korenčan. Rojena je bila na Stari Vrhniki št. 40, po domače Remc. Bila je stara 48 000 na leto. Posredovalni odbor, ki ga je imenoval predsednik Truman, pa še ni gotov glede zahteve unije železniških strojevodij in kurjačev, ki štejejo 250,000 članov. Ta unija se je izjavila za stavko, pa jo je odgo-dila, da bo preiskal in podal svo- let. Zapušča soprsj^a Joh-mt-in-j-c-rajuvo 'predsednikov preisko- 5 sinov, John, Paul, Franik, valni odbor. Fred in Jack, ki so vsi služili -o—-- v armadi Zed. držav Štirje so Keitel Zatrjuje, daje ze doma, najmlajši sluzi pa se' . , vi j na Pacifiku. Dalje zapušča ma- Hitler voflil vso armaao ter Uršulo Korenčan, sestro j Nuernberg.'—Feldmaršal Pauline Hunter ter brata Joh-j Wilhelm Keitel je izpovedal pred na. | sodnim tribunalom zaveznikov, Bila je članica društva' čeprav je bil on načelnik nem-Brooklynski Slovenci št, 48 skega generalnega štaba, pa je SDZ. Pogreb bo v petek zju- bil Adolf Hitler tisti, ki mu je traj ob 10 v cerkev sv. Igriaci-1 ukazoval vse, kar se tiče bojne j a, West Blvd. in Lorain St. iz sile- pogrebnega zaveda CorrigaiiJ Hitler je prevzel vrhovno po-W. 148. St. in Lorain Ave.; veljstvo tekom vojne, je trdil Družina živi na 3441 W. 97. | Keitel. Odkar je odstopil gene-St. Naj počiva v miru, preosta-j ral von Blomberg leta 1938 kot lim s&žalje. i vrhovm poveljnik armade, je bil vrhovni poveljnik samo eden — Hitler sam. "Jaz nisem bil noben poveljnik," je izpovedal Keitel. "Nisem smel niti izdajati ukazov, niti se nisem smel obnašati kot V IGRALNI STROJ JE ZNESLA CELIH $17,000 South Bend, Ind. — Mrs. May; načelnik generalnega štaba. Vsa oblast je bila v Hitlerjevih rokah." Zagotavljal je tudi, da ni bil nikdar nacist. -o-—-- Papež Pij bo danes na radiju Vatikan. — Papež Pij bo danes govoril na radiu ob 11:30 dopoldne (elevelandski čas). Predmet govora bo: pomanjkanje hrane po svetu. Govor bodo prenašale vse radijske postaje po svetu. Moon, ki je bila uslužbena pri trgovcu s premogom, Walter C. Millerju, je znesla v dveh letih v igralni stroj nič manj kot $17,-0Q0 gospodarjevega denarja. Sama izpove, da je igrala od oktobra 1942 do oktobra 1944 v klubu veteranov in sicer je metala v igralni stroj same dajrne. Povprečno jih je zmetala do 1,500 na teden. Včasih je, kakopak, nekaj dobila, toda večinoma je bil na dobičku stroj in njegovi gospodarji. 1 -o—- Meščani so pozabili na volitve Timnath, Colo. — To mesto,; Na 2g. aprila bodo nekatere če ni mar vas, ki šteje 160 duš,,držaVe in nekatera mesta zopet je imelo volitve mestnih uradni-! zače]a s hitrejšim časom, dočim kov. Volitve so bile prve od leta'bodo p0 drugih državah ostali 1936. župan Elliot, ki je bil zo-| pri sedanjem času. Pet držav bo pet kandidat, je rekel, da ni zad-, imelo od tedaj naprej hitrejši čas, 18 nadaljnih pa deloma. V 25 državah bodo ostali pri sedanjem standard času. Med glavnimi mesti, ki bodo Progresivni demokrati so postavili svojo listo kandidatov v okraju Cleveland, O. — V okraju Cuyahoga je bila organizirana Progresivna demokratska skupina, katere predsednik je Edward L. Pucel, mestni odbornik 10. varde. Za primarne volitve 7. maja je ta organizacija izbrala svoje posebne kandidate, od katerih jih nekaj navedemo tukaj v presojo našim državljanom. Za guvernerja — Frank J. Lausche, za kongresnika . at-large — William M. Boyd, za okrajnega komisarja — Edward J. Kovacic, za državni centralni odbor 20. okraj —Edward L. Pucel, v državni senat — Andrew R. Boyd, v državno poslansko zbornico — William A. Ka-r telie. Mr. Pucel je izjavil, da so se organizirali progresivni demokrati z namenom, da priborijo v demokratski stranki res pravo demokracijo. Organizacija je proti* temu, da bi okrajni načelnik imenoval vardne vodje, ampak naj jih izvolijo precinktni načelniki pri tajnem glasovanju, kot .je bilo poprej. Vnet pogon za nemškimi zarotniki se nadaljuje Frankfurt. — Ameriška tajna policija vneto nadaljuje z iskanjem nemških zarotnikov, ki so hoteli priti zopet do moči v Nemčiji in Avstriji in katerih glavno silo so zatrli v nedeljo z številnimi aretacijami. Ti zarotniki so bili ostanki takozvane Hitlerjeve mladine, katero je vodil neki Arthur Axmann. Ameriška tajna policija sicer trdi, da je z nedeljskimi aretacijami strla hrbtenico zarote, vendar je kakih 20 odstotkov glavnih zarotnikov pobegnilo iz svojih stanovanj, predno jih je mogla prijeti policija. Te zdaj iščejo po vsej Nemčiji in Avstriji. Ta Axmannova skupina podtalnih nemških organizacij je bila najbolj nevarna, je izjavil nek častnik tajne policije, toda obstojajo pa še druge skupine, ki imajo upanje, da bodo še doživele vstajenje nacijskih idej. Razne drobne novice iz! Clevelanda in te okolice ( Si. Clair nadzorovana— Policija bo posebno nadzorovala St. Qlair cesto med 40. in 68. cesto, kjer je bilo ubitih od avtov od 1. januarja že osem oseb. Policija opozarja ljudi, naj ne hodijo čez cesto, kjer ni signalne luči. Ako tako osebo žalosti policist, bo hud. V lastno varnost ljudem je, da se ravnajo po iprometmih pred- ict centralni odbor— zEdward L Pucel, mestni odbornik iz 10. varde, bo pri primarnih volitvah 7. maja kandidat za državni centralni odbor v 20. okraju (State. Central Committee). Ijz vsakega kongresnega okraja sta izvoljena po dva Imena kandidatov v ta komitej bodo na glasovnici v 2. koloni zgorej. V prvem stolpcu bo kandidat za guvernerja in drugi zraven je pa gori omenjeni komitej. Državljane že zdaj opozarjamo ter jim toplo priporočamo, da glasujejo za Mr. Puela, ki ima vse zmožnosti za ta urad, ki je zelo važen, čeprav ne plača nič. Pismo ima pri nas— Pri nas ima pismo Johana Gasser, piše ji Krista Koenig iz Vojnika pri Celju. Zf/iasi naj se— 31 rs. Fra nk Koša k. 3508 E. 80. St.. Cleveland, O., ima pismo za Frank C. Kramarja. Njegov naslov je bil včasih 1836 E. 69. St., Chicago, 111. Pismo je bilo tje poslano, pa je prišlo naizaj. Zato naj se zglasi zanj pri Mrs. Koša k. Prva \ubletnica— V nedeljo ob 10 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojnega Josipa Ivančič v spomin prve obletnice njegove smrti. Obisk na Hnbbardu— John Flajnik iz Lemonta, lil. je obiskal te dni Frank Lesko-vica na Hubbard Rd., Madison, O. Mr. Leskovic pravi; prav lepa hvala za obisk. -o-- NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE PRI VSAKI PRILIKI SPOMNI. MO NA BEGUNCE -O- PO 28. APRILU BODO ZOPET DELALE ZMEŠNJAVO URE PO VSEJ AMERIKI NAJNOVEJŠEVESTI BISMARCK—Včeraj je zapa-d'el po Severni Dakoti sneg, ki ga veter žene zdaj proti Minnesoti. Vsled velikih žametov je skoro ves cestni promet ustavljen. LONDON—Londončani so včeraj iskali sence, ko se je toplomer dvignil na 76 stopinj. Lepo vreme imajo v Angliji že zadnjih 10 dni. Ze zadnjih 100 leti ni bilo tako toplega vremena v Angliji ob tem času. Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: Prva duhovniška žrtev komunizma je bil Hubert Leiler. Ta duhovnik je motni bežati poprej pred italijanskimi fašisti iz Trsta. Torej je bil nevaren italijanskim fašistom in slovenskim partizanom. Kakopak, saj je eno in isto, fašist ali komunist. njih 10 let nihče mislil na volitve, . -o- j Amerika je uničila 24 japonskih podmornic Tokio. — Ameriška mornarica je s topovi in bombami uničila imela hitrejši čas, so: New York, Boston, Buffalo, Philadelphia, St. Louis, Miami, Charleston, In- 24 japonskih podmornic. Med dianapolis, Chicago in Louisville, temi je bila tudi podmornica, ki' Večja mesta, ki bodo obdržale je potopila križarko Indianapo-1 sedanji čas so: Cleveland, Kan-lis tik pred koncem vojne. sas City, San Francisco, Seattle, Dallas, Des Moines, Memphis, AKRON — Stavk Milwaukee, Minneapolis, Salt Lake City, Omaha, Phoenix in Portland, Oregon. Države, kjer bo hitrejši čas povsod, so: Connecticut, Massachusetts, New Hampshire, Rhode Island in Vermont. Vse države na zapadu so proti hitrejšemu času. N. Y. C. železnica naznanja, da bo obratovala po sedanjem ali standard času, Pennsylvania železnica bo pa imela hitrejši čas. Brat Hrvat: bo upravičeno spet vprašal: koliko je na "klaku," v in težo do ' Je podoben kroko- L * i / i Nna 1 * t je !'kl ni bila v zadnji ?,ft°.000 a lansko let0 i ŽSten28 v°jaško opremo , ^lika ,T? je bil° Sk0r0 ' vlajakov do 4,000,000 biv- . •Sdv,;' °d teh sta ostali 1 k bilo vazni. Zadnja štiri ■ [.l2S VeJSt^°vl.jenih zopet : Sl(u,ša. 1^skih organiza- >o;;j°dt)biti člaiie med ' v°, lml in Ženskami, 1 svetovni voj- ] '«teVi]nm° tri so dobile iz- < W^ članov : Ame- . % ij^egi-ia pohabljenih - V Veterani tujezem- ( ni še dosegla ■ SUo" je naleta 1905 ' % v .le zedinila skoro C cari asni demonstraci- j ni hotel dati \S4 * V vladi- Stav- ( lg0> toda tekom y ' slu« fkor° vsa ■dežela, abniki SO preneha- Saw % * * ik u^ . Pivk- je izposodila od ^ 8 'Va^tva tekom bon daljnogledov. C d?bili nazaJ §e- ker J'e tre-I, % (jalno Popraviti in z mornarica cer-\ .^ar^ ' kl bo potrjeval, opravljal važno L i I ' * * lHfi^mSebfni denar na Xp Jie ' lepe zazveni. :c^942teni-da ^ pri- k y kov Ponaredili ta- taECe za 50 centov' V ^ t , zveneli, če ste ^otiHv1, Predmet, kot tiSQc:ejenih kovancev * Ce v Prometu. (5 S stoj * -i. ,.NCeJ v Parizu je pozi-P01 krajši kot vr(SJa °d tega, ker jeklo in žele- V6S SG" , >k. prodana Xk irka znamk, Ji • Je ?Stil Predsednik Prej je bila d na $80,000. 2___' AMERIŠKA DOMOVTNA. APRIL 4, 1946 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) >117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, šGndays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za 'Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti Četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaSalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year;. Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. 8. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. _ No. 67 Thurs., April 4, 1946 Gospodarska svoboda iz zadružništvo v Jugoslaviji Nova jugoslovanska ustava govori v 4. poglavju o dru-žbeno-ekonomski ureditvi države. Tam beremo, da so proizvajalna sredstva v federativni ljudski republiki Jugoslaviji ali imovina v rokah države, ali imovina zadružnih organizacij ali imovina zasebnih fizičnih ali pravnih oseb. — Država usmerja gospodarsko življenje in razvoj s splošnim gospodarskim načrtom, pri čemer se opira na državni in zadružni sektor in kontrolira zasebno gospodarstvo. Trojni gospodarski sistem je torej predviden v ustavi. Prvi in najvažnejši je državna imovina. Ista ustava določa, da so vsa rudna in druga bogastva v zemlji, vode; vštevši mineralne in zdravilne vode, viri naravne sile, sredstva železniškega iz zračnega prometa, pošta, brzojav, telefon in radio državna last. Z eno potezo peresa je tako samo-posebi postala država najmočnejši delodajalec. Da spada semkaj tudi radio je v totalitarni državi v naprej razumljivo. Država hoče polno kontrolo nad tem, kar se po radiu govori, kontrolo novic za propagando, kontrolo nad radijskimi komentatorji, da bi se kdo ne spozabil in rekel kaj nepristojnega za vladajoči režim, in kontrolo vsega javnega pouka in mišljenja. Noben nasprotnik režima ne more priti do besede. — Vse to seveda v imenu ljudske svobode. To državno lastništvo se je silno povečalo. Od lanskega maja naprej so v ta namen čistili zasebno gospodarstvo. Kdor je bil kakorkoli novemu režimu na poti, so ga razlastili. Tako so se polastili vseh pomembnejših tovarn, denarnih zavodov, prometnih društev in seveda tiskarn. Te so za režim tako važne kot radio. S tem, da so tiskarne v državnih rokah, je preprečeno, da bi kdo mogel izdajati kak list proti volji diktatutre. Če se je kje zdelo, da bi se mogli lastniki upirati, so par od njih postrelili, druge pa obsodili na dolgotrajno prisilno delo. — Vse v imenu svogode. — Nekateri lastniki proizvajalnih sredstev so bili tako ustrahovani, da so kar sami "podarili" državi svoje tovarne. Tako je svobodno podaril ljubljeni komunistični vladi svojo tovarno Stane Vidmar, brat predsednika Osvobodilne fronte, pa obenem brat tistega Milana Vidmarja šahista in vse-učiliščnega profesorja, ki je v jeseni 1943 podpisal ostro izjavo proti nesmiselnemu pustošenju partizanov. — Tudi manjših zasebnih objektov je mnogo prešlo v državne roke. Kdor je bil proti režimu, so mu vzeli pohištvo, hišo, zemljo itd. Kmete, ki so jim tako pobrali zemljo, so deloma izselili, deloma pa so jih začasno pustili na rodni zemlji kot najemnike države. Plačevati morajo najemnino od lastne po državi ukradene zemlje. Za veliko število kmetov so se vrnili časi grajščin. Včasih je bilo treba dajati desetino grajščaku, danes državi — vse v imenu svobode. Država je tedaj v Jugoslaviji dejansko lastnik ogromne večine vsega gospodarstva. Zato je skoro odveč, da govori država o nekem načrtnem gospodarstvu za vse. Če je država lastnik skoro vsega, mora vendar imeti neki načrt za delo. Posledica tega državnega lastništva je ta, da. more dobiti delo le tisti, ki svoj hrbet skrivi pred komunističnim valpe-tom. Kdor je proti komunizmu in to javno pove, bo lahko od gladu poginil. — Vse v imenu svobode, ki jo ozna'njajo o Jugoslaviji "napredni" in "svobodomiselni" listi po Ameriki, in v imenu "obnove," ki jo vidijo v "Amerikanskem Slovencu." Zasebni sektor gospodarstva, o katerem govori ustava, je v takih razmerah seveda silno majhen. In še ta je pod državno kontrolo, da je ubita vsaka zasebna inicijativa. Posledica tega sistema bo, da nihče ne bo imel voselja začeti kaj na svojo roko, ker ne bo nikdar varen, kako daleč bo segla ta napovedana, pa ne določena državna kontrola. Navidez je dobilo zadružništvo kot poseben sektor narodnega gospodarstva odlično mesto. Ustava ga posebej imenuje. Žalibog bo to zadružništvo komaj še moglo nositi ime zadružništva. Bistveno zadružništvo je namreč, da se mala gospodarstva svobodno združijo za dosego svojega namena in gospodarskega cilja. Svoboden je pristop v zadrugo, svoboden izstop, kadar je kdo izpolnil svoje obveznosti. Ko so rochdalski pijonirji zadružništva začeli s svojo prvo konsumno zadrugo, je bil eden glav.nih poudarkov na tej svobodi. Na tej podlagi je potem delalo zadružništvo vsega sveta, naj je bilo konsumno, produktivno ali kreditno. Državni zakoni so v vseh zapadnih državah to svobodo zadružništva spoštovali in gojili. Vsa kontrola države je bila le v okviru zadružnega zakona in splošnih državnih zakonov, ki veljajo za vse zasebno gospodarstvo. , Tudi na Slovenskem se je svobodno zadružništvo lepo razvilo. Svobodno so člani vstopali v zadruge in svobodno so se zopet zadruge združevale v svoje zadružne zveze, ki so si jih same ustanovile. Slovenska kreditna zadruga, hranilnica in posojilnica naših vasi, je dejansko slovenskega kme-! ta rešila oblasti liberalnih magnatov in krajevnih oderuhov. | Pred sedanjo vojno se je posebno razvilo kmečko zadružni-; štvo v nabavnih in prodajnih zadrugah. Kmet je postajal vedno bolj neodvisen od posredovalca trgovca. Njegova za-! druga je kupila od kmeta njegove pridelke in mu nabavila vse, kar je potreboval za svoje gospodarstvo. Vodilno vlogo v slovenskem zadružništvu so imeli slovenski katoličani. Saj je zadružništvo bilo obenem idejni boj proti pretiranemu liberalizmu, ki je razbil človeško družbo in stare kmečke ter obrtniške ustanove in prepustil tako kmeta izrabi oderuhov. V smislu papežkih okrožnic, ki so klicale na sociaJno delo za novo družbo in klicale tudi duhovniku, naj gre iz zakristije med ljudstvo na delo za njegov blagor, je tudi slovenska duhovščina pridno sodelovala pri ustanavljanju in vodstvu zadrug zlasti na kmetih, kjer je manjkalo izobraženih ljudi za tako delo. Vedno bo v zgodovini slovenskega naroda z zlatimi črkami zapisano ime duhovnika dr. Janeza Kreka, ki je velik del svojega življenja posvetil zadružnemu delu kot predsednik največje slovenske zadružne zveze. To zadružništvo je danes v Jugoslaviji dejansko ubito. Svoboda, na katero je bilo zadružništvo vseh zapadnih držav ponosno, je v Jugoslaviji zrušena. Vse zadruge so prisilno združene in vse postavljene pod državno kontrolo. Premoženje mnogih zadrug je postalo nasilno državna last. Tako je veliko premoženja zadrug že v naprej prešlo iz zadružnega v državni sektor. Pa tudi sicer ima država vso besedo pri zadrugah. Vse so dobile komisarje in nič se ne more zgoditi brez vednosti in dovoljenja komunističnega režima. Če tedaj država govori o imovini ljudskih zadružnih organizacij, govori o imovini, kjer ima država prvo in zadnjo besedo. Ta sektor gospodarstva je dejansko tudi državni sektor. Obenem bo komunističnemu 'režimu tako režimsko zadružništvo le nova stopnja k popolni kolektivizaciji vsega gospodarstva. Mi nikakor ne zagovarjamo neomejene gospodarske svobode, ki nima nikakega ozira na splošni blagor. Veliko nasprotje med ogromnimi kapitalističnimi družbami in masami delavstva, katerega kapital i so samo njegove delavne roke, je nenaravno. Najbolj naravno je, da človek dela na svojem kot farmar; naravno bi bilo tudi v velikih podjetjih so-lastništvo. Prav tako pa ne moremo biti nikdar za popolno gospodarstvo države. Popolna kolektivizacija je smrt svobode in človeškega dostojanstva. Jugoslavija je na,tej poti v gospodarsko sužnost človeka. O tem jasno priča gospodarski del njene nove ustave. BESEDA IINAI00A l bolj se bomo potrudili, tem več i koristi bo za vse farane. To-jrej, potruldimo se vsi! Ob svežem grobu prijateljici Helen Pevec Cleveland, Ohio. — Žalostno sem gledala v Tvoj obraz, ko sem klečala ob truplu, ki je mirno in nepremično ležalo v krsti obdano od številnih in krasni'h vencev . . . Spremili smo jo na njeni zadnji poti na kopališle, kjer so jo zagrebli globoko pod zemljo. Sonce je žalostno obsevalo njen zadnji zemeljski dom—grob in zadnjič smo se s težkim srcem poslavljali; pekoča solža se je lesketala v naših očeh in tužna bol je stiskala naša srca, a nihče pa ni mogol spregovoriti besede. Le v tihi molitvi smo vsi želili mirni pokoj njeni blagi duši. Še danes ne morem verjeti, da je več ni med na,mi in da smo se pri odprtem grobu za vedVio poslovili od nje, naše drage Helene. Predraga mi Helena, s solznimi očmi Ti kličemo: spavaj sladko v ameriški grudi in na zopetn0 svidenje nad svezda-mi! Soprogu in sinovom pa izra-žam moje najglobljesožalje nad tako težko izgubo nenadomestljive soproge in matere. Bog ji daj večni mir in pokoj. Tvoja žalujoča prijateljica, Mary Walter. Člati odbora. Dragi rojaki iz Loške doline nil na glave škatlje. Kaj vse morajo nedolžni ljudje prestati tudi sedaj, ko je vojna končana in govorijo o sVobodi! Da, lepa svoboda! Ljudje hodijo okrog mrki, brat ne zaupa bratu. Vsako noč izginjajo ljudje. Pomoč od UNRE dobijo isamo partizanske družine. Pri "ibelih" /pa še vedno l-ekvirirajo. Sedaj govore, da bod'o vise, kdor j;e nasproten, preselili. Kam, ne ve nobeden! Vprašam vas, dragi rojaki, ali je to svoboda??? Kaj so krive uboge žene in otroci, da so njih očetje izdajalci, kakor jih oni imenujejo. Ni jim dovolj, da -so otrokom na zverinski način odgnali očete v Kočevski rog, hrib zaminirali in potem zažgali in to brez vsake sodbe. Ker oni, komur nimajo kaj dokazati, zginejo v noči. Narod je obupan in razočaran nad delegati zaveznikov. Gospodje so videli samo pri polni mizi, niso pa pogledali po ljudjeh in niso videli, da za vsakim človekom stoji pištola . . . Narod je zelo žalosten, d'a tudi v Ameriki ne dobi sočustvovanja. Toda popisati pa ne more nihče, ker bi takoj zginil. Ce dobite pismo, vsak piše: da se ni vrnil oče, (brat, sestra . . toda, da so ga ubili, vam ne more pisati. Vprašam vas, '/dragi rojaki, ali bo šlo tako naprej ? V upanju, da iboste dobili to pismo, se zopt vračam v našo nesrečno domovno, ker me čaka še d'osti dela, da popravim, kar sem zagrešil. Če 'ostanem živ, pa še drugič kaj več opišem.• Celega imena vam ne smem pisati, ko pride čas, bom pakozal iše.več. A. K. —i-o- Chester Bowles o plačah in cenah Kaj se pripravlja pri fari sv. Vida Cleveland, O. — Farani ste zadnje dni iprejeli knjižco "delnic", s katerimi lahko dobite nov "Nash" avtomobil, ki bo oddan v nedeljo 5. maja. Ugibanje je že vse splošno, češ, kdo do tako srečen in dobil tako lepo nagrado? Priliko ima vsak, iki bo kupil tiste "delnice", ki ga upravičil jej o do nagrade. Ves čiiti dobiček pa je za cenkev Vida, zato je.jako priporočljivo, da ti se farani čimbolj potrudili in razprodali vci teb delnic. Slišali smo o d i ožini, ki ni vedela, kaj bi s knjižico delnic, pa je vzel mož tisto knjižico s seboj na delo in še isti dan vse razprodal in tako je dotična 'družina pos-iaht se po eno knjižico.x Tak. .ie prav! .Hvaležni vam bomo, če storite tudi vi tako. Kdor 'želi- še kakšno knjižico, naj se kar zgl&si vsak dan med tecinoa* v 'župnišcu. {Kolikor Tr.st, 15. februarja 1946.— Najprej vas vse najlepše pozdravljam. Ker vidim, da do-' bite malo glasu iz našega kraja | in kar dobite, še to vse laž-i njivo, .sem se odločil, da vam I tudi jaz malo opišem. Vem 1 da je pri vas mnogo takih, ki j obsojajo 1 j ud ji kot izdajalce. I Ko. bi oni sami občutili, bi pa i že drugače govorili. Upam, da pridejo tudi tisti do spoiznanja! Že naprej mi je znano, da ne beste verjeli, 'kar vam pišem. Tudi jaz sem .se boril tri leta j za svobodo in sem še vedno v ! partizanski vojski, toda za tako svobodo se nismo borili! Mi smo pričakovali in so nam j tudi obljubljali vse drugačno i svobodo. Ker sem bil nešteto-.krat priča in tudi udeležen^pri neštetih grozodejstvih in vidim, kaj se še vedno dogaja z nedolžnimi ljudmi, se mi vzbuja kes i in gnus. Koliko žrtev je bilo umorjenih nedolžnih in to se dogaja še kar naprej dan za dnem. Opišem vam isamo nekaj žrtev ilz Loške doline. Žrtve pobite od komunistov so: iz Pudcba 21, iz Podcerkve 18, is Starega trga 25, Višev-ka 26,- Šmarate 14, Kozariš-, če 36, iz Iga vasi 16, Pod'gore-Vrh 16, Dane 32 itd. Pišem vamltudi nekaj imen: Telič Ka-ti, kaplan Kramarič iz Starega trga, Kanci are Franc in brat Janez iz Dan, iz Škrilj pet Kovačevih, Kandare, Špeharjevi, Žnidaršič Karol iz Dan, Tomšič Alojlzij in žena i;z Viševka— sežgana s hišo vred, iz Vrhnike 3 Palčilčevi—.dva živa vržena v jamo, Poje Jernej iz Vrhnike in še mn'cgo, mnogo drugih. Kakšen prizor je bil na Sli-vestrovo 1944 v Podcerkvi, ko so v prisotnosti vse vasi ustrelili pet mladih deklet. To so bile: dve Fnicove, 1 Štancarje-va, 1 Urbanova in 1 Pavlickova iz Nadleska na povelje nekega Bineta iz Cerknice umorjene nedolžne! Strah me je, sem videl, kako je neki Kurnik, sin mizarja iz okolice LujMj-an«, vrgel v prepaid v okolici Žužemberka dve mladi hčerki in mater. Ko so bile še žive' in so prosile milosti, jim je natak- mače konsumne sile se lahko prepričamo, alko se ozremo le nekaj let nazaj, v dobo tik pred to zadnjo vojno. "Leta 1938 n. pr. je povprečen odjemalec plačal $24.50 za priporočili radio model. Tekom naslednjih let se je kvaliteta istih zelo ziboljšala, toda ako sledimo cenam izza onih dni, pronajdemo, da je cena radio modelov če® šest let padla za 4 odstotke. Istočasno pa tudi opazimo, da delavci, ki so bili uposleni v proizvajanju radio modelov, niso utrpeli znižanja plač, nalropbe, plače so jim bile v teku šestih let zvišane za 15 odstotkov. "Isti pojav vidimo v produkciji električnih hladilnic. Leta 1935 je bila povprečna cena za moderno hladilnico $195. Že leta 1941 pa se je dobilo izboljšane modele za $22.50 manj. Plače delavcev pa niso šle dol, ampak so porasle za skoro 25 odstotkov. Dobički izdelovalcev so tudi narasli. "V septembru, 1. 1945, je bila povprečna plača delavca v tovarni 65% višja kot v letih 1936-39. Toda industrijske cene so v isti dobi narasle samo za 23 odstotkov. Tudi dobički niso bili prizadeti, kajti številke nam kažejo, da so poskočili za celih 400 odstotkov! "Iz vsega tega lahiko sklepamo," je dejal Mr. Bowles, "da be večja in izboljšana produkcija omogočila znižanje obratovalnih stroškov v industriji, a istodobno moremo tudi pričakovati stalno napredovanje v načinu proizvodnje ter dlcibršno porast nakupnih sil. To nam bo omogočilo stopnjevalno povišanje mezd, kar pa ne bo prizadevalo cen v splošnem pogledu. Eno naj ostrejših vprašanj, o katerem se danes razpravlja in debatira, je razlika med plačami in cenami. Vlada, organizirano delavstvo ter delodajalci imajo to vprašanje v pretresu in iz vidika tega vitalnega problema .ie načelnik OPA Chester Bowles, pred nedavnim skušal dati odgovor na sledeče vprašanje: Ali morejo delodajalci zadostiti delavskim zahtevam po višjih plačah, ne da bi istočasno bili primtorani zvišati cene produktom? OPA administrator Bowles je debatiral o tem vprašanju v znani Town Hall v New Yor-ku in je dejal, da je mogoče doseči splošno povišanje mezcl, plač ter farmskih dohodkov tekom bodočih let — ne da bi to imelo za posledico splošno povišanje cen. Obenem pa je načelnik OPA poudaril, kot pred njim predsednik Truman, da ni vsaka firma oz. vsak delodajalec v stanju povišati mezd,ne da bi bil istočasno primoran zvišati tudi cene svojih produktov.. "Mnoga podjetja," je dejal Bowles,-"so že povišala plače svojim delavcem, druga bi to kaj lahko storila, ali dejstvo navzlic temu iCistane, d*a vsa podjetja tega ne zmorejo." Mr. Bowles je nato citiral nekaj številk, ki so potrdile njegove izjave, da je možno povišati plače delavcem ter istočasno obdržati stare cene v splošnem pogledu. "Leta 1&19," je dejal, "je povprečen delavec zaslužil samo 47 centov na uro — danes je povprečna delavčeva plača 99 centov na uro — torej več kot dvakrat toliko kot je bila v povojni dobi takoj po zaključku prve svetovne vojne. Splošne cene v trgovinah pa danes niso razmeroma niič višje kot so bile v letu 1919. "Ali je do dovedlo do kakega poloma v ameriškem bizriesu? Očividno ne. Korporacijski dobički, pred' splošnim obdavčenjem (1. 1944) so bili trikrat večji kot v letu 1919. "Sicer pa ni nitii potrebno," je nadaljeval Mr. Bowles, "da posegamo 26 nazaj za primere —o znatnem porastku naše do- Nerodna leta Saj ne vemo prav natančno, v katero starost padejo ta leta. Vsak deček in vsaka deklica pa jih enkrat mora preživeti In naj bodo razmere, v katerih otroci žive, še tako različne, znaki teh let so pri vseh precej e-naki in se menjajo le v toliko v kolikor nadzira vzgoja to razvojno dobo in se ji posreči obvarovati obroka pred hudimi stranskimi potmi. Morda bi bilo večkrat dobro poklicati ob nastopu te nesrečne dobe zdravnika na pomoč. Vsekakor pa se morajo v teh letih starši in za njimi ifčitelji z vso silo in skrbjo zavzeti za mladega vročekrvnega. * Pri bistroumnih in živahnih otrokih se zavedanje samega sebe — zakaj to je glavni znak teh let — seveda veliko močneje javlja kot pri boječih materinih ljubljenčkih ali bojazljivih deklicah. Prirodne zmožnosti in podedovane lastncstii i-grajo pri tem veliko vlogo, vendar pa samo te ne odločajo nadaljnjega otrokovega razvoja. Neredna leta se pojavijo sama cd sebe. Pri rednem šolskem delu jih ni toliko opaziti kot doma, kjer je otrok bo-lj prost in se lažje kaže takega, kakršen je v resnici. Prav tako tudli učenec, ki je v ivku pri kakem mojstru, ne more tako nebrzdano razviti svoje narave. 'Zato so ta lete učen ja za vsakega otroka siliajb?',,i ir bilo to, da čim bolj L'r .1jii'j reni so bili v ^^pT-/ ki, tem bolj bele_111 ^ V, ženske, kakor bi h.° s ^ j primerjati oba sp°' ^ i in senco. Zlasti na in tam okrog sta bi ^ f tako neenake barv®- ^f moški tem zoprnejsi-^ * še in prijetnejše 30 „ pa vendar so delale ,,? tako kakor moški ve , cu. jA Moški niso trpeli » ampak so si j h ' j gih Urad niso n°sill'ul!;. Dan pred poroko je k nevesti po je dala nevesta ali i ■ ^ i]* facanetelj. Ko je njega dne ženin s drugimi ljudmi P° " t,if! lo skoro prav tako skem. Le v-tem like, da so poslali grdo, pozneje pa iei\- sfj tretje so pa suni}1 takorekoč pognali P ^^ [ ven. Sta reši na jiJ "taK ° ^ i vratu brisačo in J" ^Pj kel k sebi. Ko je^J mov, namreč v šče, je metala liad K^J kolače, ki so jih P" ,0v ^ Ko je prišla Č se je vsedla, ji -ie Z( Ji posadila na kolen ^ čje fantiča, ki se Pj dobrikala in ga bo-4 jjeC1 le vse druge cerem^., // ne, je ženin po^ j,, ž njo prerezal neV j^i* glavi in poroka je na. XHEEISKA DOMOVINA, APRIL 4, 1946 ____ 3 ^MeSko: Na begu umirovlj eni'gospod župnik. Šele čez dan sem izvedel, da so izpustllili prejšnji večer tudi dr. Lučovnika, ki je moral ustme-no obljubiti in podpisati še listino, da se bo na isv. Treh kraljev dan takoj po sv. maši osebno zglasil pri vojaškem svetu v Beljaku, ki bo potem ukrenil z njim, kar se mu bo zdelo potrebno in dolbro. Dokaz, kako povsem brezpravni smo bili tedaj koroški Slovenci, zlasti duhovniki, če je delal "Solda-tenrat" z nami, kar se je njemu poljubilo. Da ni bila tudi za gospoda doktorja tista nedelja poselbno prijetna, priča ta-le epizodica: Ujeli so ga, ko je šel proti trem od blagoslova iz cerkve. Morda ga niti ne bi bili zveli s seboj, ker jih je gospod doktor s svojim mirnim nastopom in s tem, da je poudarjal, kako je bil vso vojno vojaški kurat, torej doma ni niti mogel politično delovati, precej potblažil in pomiril Kar pravi milad fantalin iz nje.gove fare: "Werds den Pfarrer doch mitnehmen" župnika boste vendar s seboj vzeli! To je odločilo Ko so ga gnali proti Lo-čam iyid Bačami, se jim- pripelje naproti vojaški avtomobil. Pa dvigne eden vojakov njem revolver in pravi: "Den Pfaffen werden wir gleich nie-derknallen" — farja bodemc kar ustrelili! Sreča, da so bili drugi pametnejši in poštenej-ši in so mu zalbranili. To ravno je'bilo najhuje s rtemi ljudmi, da so bili večinoma opijanjem. V pijanoistli pa stori človek marsikaj, česar trezen morda ne bi. Sicer pa folksverovci niso bili nikoli in v ničemer ten-kovestni. Ko je pozvonilo k pridigi, sem sedel k oknu, odkoder sem videl cerkev in sem opravljal brevir. Kar nalahko potrka in vstopi krasno dekle ali mlada žena — sam nisem vedel ob prvem 'pogledu, kam bi jo naj uvrstil. Tokaj iza njo mlad mož. V prevem hipu sem pomislil: "Ali sta prijatelja ali sovražnika?" In sem bil v hipni zadregi. Pa je povedala, da jt sestra gospodinje;-s to tisto jutro še nisem govoril, ker sc nisem upal iz sobe, da me ne bi videle dekle. Prejšnji večei so bile na srečo na plesu. "Tukaj čez dan ne bosta mogla ostati, ker je nevarnost, da pridejo iskat gerenta", pravi gospa. "A kam se naj deneva? Premišljal sem že, če bi šla čez dan na skedenj in se tam kje skrila. Ponoči pa čez gore." "Tudi ne bo varno. Lahko vaju opazijo dekle. In premrzlo je." ' "A kaj naj naredimo?" "Nabolje bo, če pojdeta k moji materi, samo deset minut je do tja. Sami so z otroki. Najbolj varna bosta tam." "A če naju kdo opazi?" "Preobleči se boste morali. Moj mož vam da svojo obleko." Oblekel tem njegovo suknjo, ogrnil si njegovo pelerino, kapuco potegnil globoko čez glavo. Tudi za Gašparja so našli star klobuk — puško je pustil tam, vojaške plašče so tedaj vobče nosili, ta ni bil prenevaren. "Vašo obleko prineseva z možem za vama. Zdaj pa pojdimo. Vidva gresta pri zadnjih vratih ven; potem okrog hiše na cesto in kreneta kar čez polje; v prvi vasi tu doli so moj-a mati. Ljudje so zdaj večinoma v cerkvi, in zelo deži, težko da bi vaju kdo srečal."' Zahvalil sem se njima in gospodinji res in srca in smo se poslovili. (Dalje prihodnjič) --o- Kupujte Victory bonde! NERODNA LETA (Nadaljevanje z 2 strani) Kaj naj storita oče in mati, da preprečita tako nesrečo svojega otroka? Najprej je tlreba otroku priznati njegove zmožnosti in sposobnosti. To mu sicer okrepi zavest samega sebe, tako obnašanje pa zgradi trden most od staršev do otrok. Otrok bo staršem zaupal in ne bo hodil drugam iskat priznanja, ki ga v te letih nujno potrebuje. Saj ni treba, da puste otroku, da jim čez glavo zraste; toda napačno postopa, kdor hoče iz svojega otroka potuhnjen-ca vzgojiti. Zato je jiuijno, da se vsak, ki hoče biti v resnici vzig.Oiji.telj, zna vživeti v svojega varovanca. Marsikdaj je treba pri tem celo' svoja vzgojna načela in mnenja premeniti; zakaj prav v naši dobi bi bilo najhujše, če bi hoteli vzgajati lju- V teh letih sta oče in mati tudi dolžna, da svojega otroka vpeljeta v družinsko življenje, da mu jasno pokažeta vse skrbi in stiske, v katerih živita oče in mati ter vsa družina iin m.u pokažeta ves boj za obstanek, ki ga sama bojujeta Tako se bo otrok lažje vdal v to, kar življenje od njega terja, ker bo uvidel, da starša ne zahtevata žrtev in odpovedi od njega zato, da ga mučita, ampak ker jima pač življenje to nalaga. Otrok se bo podredil usodi, ne bo pa se ji slepo vdal, ampak ji bo skušal zagospodovati, če je dobro »zrnje v njem. Seveda hoče otrok v teh letih v dTužfoo iin te mu ne moremo kratiti, če hočemo, da postane zagrenjen in si sam poišče, kar mu ni dcivoljeno. Vendar pa bcldo skušali pametni vzgojitelji poskrbeti svojemu otroku dobro druščino, kjer ne bo nevarnosti, da bi zašel v brezno. Ker so Nemci pobili nekaj uredili. Ker imam jaz na Go- la v aprilu od bombe poškodo- di po enem in istem kopitu. Ot. roka je trdba poznati in ga Le ob vel&i uvidevnosti staršev vzgojiti tako, kakor to njegovi naravi odgovarja. Ni se pa treba teh nerodnih let preveč bati in vse slabo od njih pričakovati. Dostikrat so prav ta leta tista, ki dajo otroku podlago za njegovo poznejše krepostno življenje. M.lad človek sii zdaj išče svoje vzore. In nperecenljive vrednosti je, če more tudi v svojem vzgojitelju gledati takega vzornega človeka. Voljo, ki je v teh letih v je mogoče, da otrok brez hujše škode prebo|li>svoja nerodna leta. -o—-- Dragi moj ameriški rojak! (Piše begunka, ki je v domači vojski zgubila moža iin štiri sinove.) (Konec) Ko so komunisti 3. XII 43. otroku posebej poudarjena, je 'zavzeli Vel. Lašče ter ubili pr-trelba usmeriti v to, da otrok ! vega poveljnika Vaških straž, prične samega sebe obvladati, j Danila Capudra, ki je bil duša Šele potem moremo reči, da res | in ljubljenec fantov, za kate-vzgajamo. Strogost naj se zdaj rim so fantje šli brez okleva- l: m akne zavesti odgovornosti, slepa pokorščina prosti odlo-čillvi. V takih ura, tednih in letih postanejo starši svojim o-trokom svetovalci in voditelji, v resnične priijatejle. Otrok nja povsod, so se še zadnji naši umaknili v Ljubljano. Z njimi sem odšla tudi jaz z ostalima dvema otrokoma. V Ljubljani sem ostala do maja 1945. Ko so partizani prišli v postane gospodar samega sebe vas, so požgali tovarno, šolo in to je višek vse vzgoje. Iz po vršnosti pripelje otroka v globino čustva in od čustva k pa-neti. To je najlepši sad( dobre vzgoje. komunistov, so se te pričeli krvavo maščevati na domačini. Veliko število moških je zbežalo v Ljubljano, kjer je bilo že na tisoče beguncev z dežele. Vsa dežela pa je zopet padla komunistom v roke. Dežela jo strašno trepla, isitanje beguncev v Ljubljani je bilo nevzdržno. Tedaj se je iz preostalih vaških straž ustanovilo domo-branstvo, kateremu so se pridružili vsi pošteni in dobro misleči Slovenci, naši možje ir. fantje. Orožje so vzeli pač tam, kjer ga je bilo mogoče do biti, Kmalu za tem so Dol en j sko in Notranjsko očistili komunističnih tolp. Tudi moj t. dva preostala sinova sta se jim pridružila v vroči želji, da bi-branila svoj dom in vse poštene ljudi pred brezbožnim komunističnim nasiljem ter da b. tako maščevala kri svojega očeta, bratov in tovarišev, ki so padli pod kruto komunistične roko. Večina beguncev se je spomladi 1944 že mogla vrniti domov, da so obdelali zemljo. Fantje so se borili po gozdo vih in samotnih postojankah zato, da so ljudje mogli zopet mirno delati in brez strahu spali. Komunisti so se zbirali po Hrvaškem in v Beli Krajini ter sedaj tiukaj in zopet drugič pa drugje napadali domobranske postojanke. Mi smo s skrbjo sledili dogodkom, vedeli smo, da Nemci ne morejo več dolgo vzdržati. Upali smo, da bodo Iz Italije prišli Angleži, toda ni jih bilo. Dnevno je naše ozemlje preletelo na stotine letal, ki so letela bomba.. " čijo. Tudi Grosuplje je bilo deležno takega napada v aprilu 1945. Rezultat: porušenih več poslopij in ubitih sedem nedolžnih ljudi. Naša hiša, ki je renjskem še očeta, sem bila kar i vana in že dvakrat izropana, zadovoljna,, da bom ^zopet vi-J tako da ni več prostora zame dela domače, ki jih nisem že 4 lin moje otroke. Najmanj.;., leta, ker nas je ločila nemška j dva, ki sta mi še ostala, imam meja. Spravili smo torej nekaj pri sebi. Moje in vseh nas edi-prtljage v kovčege in torbe ter ■ no upanje je Bog, ki nas in na-dali vse skupaj sosedu na vox 'šo domovino lahko reši. in se odpeljali od doma, mi-; Sedaj pa končam, dragi moj sleč, da gremo le za kakih 1- rojak, in Tebe ter vse moje dni. Ne bom popisavala našega be- drage rojake prav prisrčno pozdravljam ter želim, da bi is ga čez Gorenjsko in prelaz j teh vrst razvidel vsaj trohic ) Ljubelj na Koroško. Zato bi: trpljenja, ki je zadelo na ,o bilo treba debelih knjig, v kaj ubogo domovino Bogs Teboj! tisrih bi zajela vso tragiko naših ljudi, ki so vse zapustili doma, da se izognejo komunistič nemu terorju. Po vsem strašnem potu beg; smo prišli v raziie kraje Koroške in Tirolske in smo tam o-stali pod okriljem Angležev. Nekaj so nas takoj odpeljali v Italijo Ko smo prišli v Treviso Marija Bajzelj. (Konec) -o- Prebrisana Škota Ko je bila v pretekli vojni Francija okupirana, sta zbežala dva Škota proti španski meji. Dospevša do neke reke, sta našla čoln, da bi se prepeljala. Istočasno sta ju ustavila dva Sokolski dom in postajo. D°^jia blizu postaje, je prvič ušla mačinom so ukazali, da mora- (katastrofif toda čez ene teden jo razrušiti železnico. Vse va-|gQ j0 pogodili in porušili de^av-gone so zažgali in prevrnili v!nic0_ •iilPke" j Moja dva sinova sta prišla --—-— J s postojanke in sta nam delala zaklonišče s polno paro. Med tem je prišel usodni maj, ko je kapitulirala Nemčija in je naš kjer je bilo naše begunsko ta-j;iCmška v.ojaka> Po kratkem borišče, smo kmalu izvedeli, da prerekanju sta vzela še ta dva sovražna vojaka v čoln ter ju odvedla čez mejo. Zahtevala sta pa od vsakega po pet frankov-za p revež n in o. Dotična vojaka sta namreč tudi hotela ubežati čez mejo. -o-- Najvišji spomenik Mnogi mislijo, da je Wash-ingitonov spomenik v Washing-tonu, D. C. najvišji izmed vseh drugih, pa to ni resnica. Prekaša ga namreč za 12 čevljev"znani San Jacinto spomenik nedaleč od' mesta Huston, Texas, ki je visok 567 čevljev. Ta spomenik je bil zgiajen v spomin zmage Amerik to cev, ki so 21. aprila 1836 ondi porazili Mehikance. --o- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. DELO.....D 081J G so se naši fantje le prebili na Koroško, kjler je zlbrana vsa slovenska vojska razen novomeških domobrancev, ki se niso m'ogli prebiti. Nastanili smo se po barakah in Bogu hvaležni za to, da smo ušli iz komuni stičnega raja ter smo nestrpn. čakali, kdaj bod'o prišli naš. fantje za nami. Sredi junija pa je prišel a Koroške neki gospod, ki je ve; prestrašen pripovedoval, da so bili naši fantje iz Vettrinja in Celovca vrnjeni nazaj v Jugoslavijo. Nam se je to zdtelo popolnoma nemogoče in smo imeli dotičnega gospoda za popolnega norca V silnem dvomu smo šli k poveljniku taborišča, kjer smo po nekaj dneh izvedeli, da se je to res zgodilo; nismo pa vedeli, ali je bil to lc nesporazum, ali je bilo namerno Kakšen poplah in obup je povzročila ta novica v našem taborišču, vam ne morem popisati. Naši fantje, naša vojska, naše upanje — vse to je izgubljeno. Kaj bi nam bilo mar življenje v tujini, ker bi živeli z upanjem, da se bomo enkrat, ko se razmere nekoliko urede, vsi narodni odbor ustanovil Slo- skupaj zopet vrnili domov. To-vensko narodno vojsko, h ka- kakšna bo vrnitev brez si teri je spadalo tudi domobran-stvo. Nemci so v Novem mestu in Trebnjem prepustili orožje kar komunistom, pri nas v Ljubljani pa so bili še na svojih mestih. Komunisti ojačeni s Hrvati in Italijani ter Rusi so prodirali proti Kočevju, ki so ga nov ni bratov, ki so bili cvet našega naroda? Gro;zno je bilo to naše duševno trpljenje. Kmalu pa so se začeli pojavljati fantije. katerim se je posrečilo, da so ušli. Ti fantje so žive priče Titovega krvoprelit-ja in vse vesti iz domovine so soglasno petrejevale to strašno Rušilci, ki so poslani v pokoj. — V zvezi s .programom, da naša bojna mornarica zavrže prestare in nerabljive ladje, bo mornariški oddelek zavrgel tudi devet rušilcev, ki sedaj počivajo v Philadelphia Navy pristanu. Tisoče ton železa iz teh rušilcev bo prodanega na javni dražbi. napadli. Iz Notranjske, Kočev-1trpljenje, j a in Ribnice so bežal i ljudje že v petiek 4. maja. Mi smo še vedno upali, da Angleži niso več daleč in da bodo domobranci zadržali komunistične tolpe vsaj do tedaj, dokler ne bi prišli Anglo-Amerikanci in napravili red pri nas. Moj mlajši sin je odšel na postojanko v Žužemberk in ga nisem več videla; starejši pa je bil na domači postojanki na Grosupljem. 3. maja je prišel domov in mi je rekel, da se bo treba za nekaj dni umakniti, kajti Angleži so že na Grosupljem ter da bodo gotovo že vse Kdo more danes še dvomiti o množični moritvi vseh domobrancev, ki so bili starejši od 18.let. Skozi Grosuplje so pe-jali tri zaplombirane vlake,, katerim se ni smel nihče približati. Bili so natrpani sestradanih vojakov. Od teh je eden le ušel s tem,'da je skočil skozi okence živinskega vagona. Ta je izpričal, da so v Kočevju vse do zadnjega domobranca s strojnicami postrelili. V Celju je bilo na enem samem dvorišču krog 4,000 vojakov, bili so- tako stisnjeni, da niti s,esti niso mogli. Tepli so ji ne le do krvi, ampak tako, da je meso letelo od njih. Največ so jih pobili kar tam. Druge pa so zopet poslali v Št. Vid nad Ljubljano, Škofje Loko in Ljubljano; tudi tukaj so jih mučili na razne načine, bili sb brez hrane in vode Ni čudno, da so nekateri mladoletni, ki so jih ob amnestiji izpustili prišli iz ječ kakor živi mrliči, tako da so nekateri že na poti domov pomrli. Odpornejšim so dajali v vodo arzenika, da so pomrli od zastrupljen,ja. Vsaka novica, ki pride iz domovine, je grozna Kaj so po- Delajte v modernem poslopju THE TELEPHONE COMPANY. potrebuje žensk« u hišno znaženj« poslopij v mest« Stalno delo — dobra plač« Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 ev. do 1:40 ||. ZglatlU se 9 Employment Office 700 Prospect Ave. $oba 901 od 8 z j. do 5 pop. vtak dan razen v nedeljo the omio bell telephone co. LEPA SLUŽBA _ V službo se sprejme dekleta za knjigovodstvo, ki stanuje v okrožju St. Clair Ave. in 55. cesta. Zahteva se znanje Burroughs stroja za knjigovodstvo. Naslov pove uprava tega lista. ženska za hišno delo Sprejme se ženska za lahko hišno delo, od 4 do 6 popoldne. Zglasite se na 10541 Glenville Ave. tel. MU 2309. (G7) 'tali.....oglast^ Ko je Very Rev. Wilfred J. Langlois izvedel, da sta dva roparja tidrla v cerkev Our Lady of the*Rosary v Ontario, Canada, je pograbil dva samokresa in jo ubral za tatovi. Kaj je napravil z avtom, v katerem sta se tatova vozila, nam kaže gornja slika. Dom naprodaj Naprodaj je prijeten poletni dom na deželi, 6 sob hiša, 130 akrov zemlje, 4 milje vzhodno od čeli komunisti ob volitvah, pa j Parkman, blizu ceste 422. Na ve samo Bog. J posestvu je 900 smrekic, 85 Jaz doma nimam nič več ka.i j akrov rodovitne zemlje s kanali-iskati. Moža in dva sina so mi zacijo, na razpolago elektrika, ubili že leta 1943; druga dva! nizki davki, se proda z opremo sina sta bila 1945 poslana na- ali brez. Cena je zmerna $8,800. zaj v Titovino in ni nobenega i Lastnik stanuje na^2669 E. 126. glasu od njih. Domačija je bi-1 St. CEdar 5340. (67) ^e (V - ' ^e ne, že pride za t »aprej!" i kije , f°Sta1' ker je 1 Prišel 1 Vv\°EvlaSil v žup- r t»mfti btebnu, a našel t ^ noč Zato se Je vrnil j lla Ziljo, trdno n flii' '\80 naju med pot- v <°d!eli v Beljak. n ,vCVrečno vsa F ifj^ Ko. sva šla z k hribu doli proti t, Z(| . ' kako se je nad d ^Ldvinila raketa" C streli. Ugiba- p !'5aL r^.'blti spodaj vo- g P zelo SOvražno' - P r Kaj . prav> da nisem e fe0ln' cebibii pribežal š Sišij aVn° v naročje!" c sam pri sebi. z „ a.s- V prvi gostil- d Hko!S: Vsa hiša raz" t( 0:b naj vesele j- j; \ l«eJšem prazniku j; H iz ^brzdani kriki n Hoč e v samotno, c ' V > Stfi^e, dom ta-" r-\ nskega gerenta, n 1 C?'' 'kakor bi se d teem veselju č jSljo povsem v č > v nevidnost in p S* . b | °kno ' čas se 11 ;>a|a V pritličju Cez F Aje„fnski glas za d ključ v d P stoji se od,Pr š Lj foki grenet'ova žena n fe^iei n f jeJegc'sPod Gastl?" ji ^ so ' doP°ldne že. v S Tef.. iskali-" d p." Pa greva kar n Pnij ., ^0rja so popol- R?>> s i K NVi - v C>isii7, b 1 i-i t> ,; v 0 ž 1 gospoda dok- p ^ Mi „ u •<0t Proti Bačam." n C I Ba*ah " , "°lina jih je i " rČ s«m ! n r'v d »i mo- s Palj ne najdejo. r o .bi.: L Str°PJU. A peči Ti Si V SVa le p°d c Lfik^juinobteh v li'- ^ko ne Moreva. Vsa,k hip kje i t t>otem sva bila v 1 1! ^ni Je kmalu ■ \ U,1 bil° »panca. ^ \Siiy trka ob ok- , N l nozvočna, pri-tSe] ]etnejša, nego kHii Sem izknčme, : i \ v "Jo kratki, ^ J6ki alkohola in ' da sem v l^ft^o. Manj 1 ; ce bi vedel, Po ^'ki hišo vso1 KSlb aža je mo- If: C,„nat0' ko sva tudi> da [Al^ ' .Slučajno v K1« 'd, Pw.. Za naJU Nakovali so ' in frent Gastl bi ga tokaj VHi šl.pa ni prišlo inhiš0 in j0 7 bi sicer ge- Sj * \eega, ki bi % ■ lIl.ljUb Plen. ft ''it 0' HV,lla sv. Treh slikala pač t1 ^ mo vse prošnje za postrežbo, ki so se ]V' ii; pičile tekom vojne in da prinesemo več.l° bolj so telefonsko postrežbo vsakemu- TUNE IN »THE TELEPHONE HOUR* Monday, al 9 M' WTAM • WIW • WSPD • WHIZ • Wt°K THE OHIO BELL TELEPHONE C° i Si i Adams Heating Service 500 East 200. St. vogal Monterey Odprto dnevno do 6 zvečer, v soboto do 8 zvečer PRIDITE IN SI OGLEJTE NOVE povojne forced air in gravity plinske furneze Sedaj na razstavi pri nas « FURNEZE ZACEMENTIRAMO IN POPRAVIMO. • INŠTALIRAMO NOVE FURNEZE NA PLIN, PREMO« ALI OLJE. • INŠTALIRAMO PIIIALNIKE, STOKERJE IN BOILERJE. Sedaj so na razpolago za takojšno inštalacijo plinski burner ji Nič gotovine takoj, se plača v 3 letih. Podložite svoja tla v hiši z ©flfl AC posebnimi stebri, ki je vsak.V' PRORAČUN ZASTONJ NA VSEM DELU EKSPERTNO DELO Pokličite KE 5200 za takojšno postrežbo lllItllllllllllllllllllHIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllRIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIII *o§. Zele in Sinovi POGREBNI ZAVOD : Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 6502 ST. CLAIR TVENUE Tel.: ENdlcott 0583 : COLINWOOD8KI URAD: = 452 E. 152nd STREET. Tel.: KEnmore 3118 • •HI.....111111 < 11111 M 11111111 M 1111111 ■ 11111111 M 1111111111111111111111111111111111111111111 u 111111 r Psica Minnie, ki jo las tuje Paul Bongiovanni iz Neivark, N.\J. je skotila 11 mladičev v cvetličarni svojega gospodarja. Da niso ljudem na poti, poberejo psičke in jih vtaknejo vsakega v svojo nogavico in obesijo na vrv. Kot je videti nn sliki so vsi prav zadovoljni. i posadke, to je vse. Štrije drže i postojanke, peti streže Velij-u - pri klopotlki. On brani glavna i vrata. J "Reci jim, naj hranijo s stre-i'livom!" šepne Velij strežniku, i'a očesa ne odtegne od svojega i' cilj a. Strežaj se plazi po kostanji in se vrne k poveljniku ,'z rajnimi željami. Pri Vidu ) preti vdor, Tine ima premalo ■ kamenja, Bran želi še eno puško. — "Na, daj mu za čas še to, ali reci, naj hrani kar se da. Ti se pa postavi s svojo k Vidu!" Temni so se splazili izza debel in skal Skoro nato so dali bel in skal. Skoro nato so dali v hrupnem naletu so zvihrali šajmuli proti trdnjavi — Ogenj ! Cevi so šinile iz zaklonov na okop-. Klopotača rjo-ve, njeno želo se suka v polu-krogu, kakor bi bi kosilo klasje; za hip zastane, sunkoma zazeva zopet v drugo smer. Na OiStale vetrove treskajo tri puške, tri, slišati jih je trideset. En sam neskončni grom bobni po gozdu. Razklani hrib r j ove, njega odmev se lomi neizmerno daleč. — Pali! Brzi ogenj! Strojnico! Vid je zletel k Veliju: S strojnico tja! Prebili bodo! — Veli j popade brzostrelko, minuto nato že na onem koncu zaklopoče. Vid zasede njegovo mesto. Temni so se vrgli v podnožje. Po mačje se plazijo kvišku, žive morajo prignati glavarju. Budne oči zro z nasipa. Nočen gib "jim ne uide, nobena nakana temnih. — Klopotko nazaj, kjer je'bila! Temni niso neumni, ne marajo riniti v njeno želo. Velij jo prenaša z enega konca na drugega. In ko zaklopoče tu, se gneča temnih razkropi zopet naokoli. Toda signalov za spopad je več in več. "P aiz i t e! elnike pogodite! Pripravite naboje!" — Le Velij govori, ne govori, le suva ukaze. Drugi vise negibni na kopitih pušk. — Bran se sunko-,ma okrene, pozove Velij evega I.strežaj a. Poda mu prazne puško: ."Polni!" Dve puški ima, | nabijati ne utegne. Struja temnih dere pod utrdbo!— Pali! Vžgi! Polni !-Klopot in grom, nalet, nabrekle senci." Razklani hrib se stresa, Tisovnik bobni, grmi v sir in 1 dalj. — Temne je vrglo nazaj. Nizdo'1 se ugreza j o, beže brez glave. V hipu se .je vse razsulo, nikogar več ni razen teh, ki leže po hribu posejani. Premolk. Iz kotanje se ne 1 euje vriskov, nihče ne poskakuje na zmago. Težke brige mučijo obrano: strelivo je pri kra- ! ju! Resni se spogledujejo bran-ci. Le strežaj stopica živahen, veselo se mu utrinjajo oči; toda izmučen je, z rokavom si otira pot, izpod klobuka se mu je usul šop kodrov na čelo. "Bežimo!" kane Tine. Kakor bi jim odpahnil vrata iz ječe. Oči se jim zaiskre. Be-ižati, bežati! Edini izhod. In zdaj je trenutek! Dovolj je muk! Propast je neizogibna, Pogorje bo umrlo; Brjanija — saj Brjanije ni več! Nadaljnja borba je brezupna. Pogorje — samo koprnenje, njeigovo veličje, bh! — samo bolna sanja! — Le kaj naj še išče Tine tu? Ni mar stokrat bolje onkraj Dednega praga? Dekleta ima tam, ona ga ima tako rada. Ne dekle, nevesta mu je že tistla zala Nežika Da, Neži-ka, najlepše dekle na svetu. In obljulbil ji je, da se gotovo vr--ne, samo pogledat poj de, če je I na Pogorju že pomlad. Tako čudovito ga je gnalo v to velič-1 je. Pa Vid?.Le kaj za sveti bož-1 ji križ še išče na Pogorju? Naj I m ar varuje i^voje pogorišče? I Ne, se ne izpšača, je brez pome-I na. I "Škoda truda," reče Vid, vr-že proč ogorek cigarete. Pridruži se Tinetu, ki se je odločil j za beg. Zdaj ali pa nikoli J ' "Nu, bežimo," j i h gleda j : Bran. "In kdo naj odgovarjaj , za te tu?" Preko rame poka-1 že na mrtvece pod okepi. "Ne, j tega ne preneseni! Sam hočem i odgovarjati za vse!" Miren se usede na svoje mesto. Dvigne se Velij'. "Ne maram nikamor — ne vdam se nikomur!" Kakor bi udaril z jeklom po nakovalu. Njegove oči zro srepo po kotanji, v njegovem mešičastem izrazu je zbra-; na volja, ki se ne vda ne grožnji ne priprošnji. Naj se prelomi ves svet na dvoje, Velij se ne vda. Izgleda kakor žival : poraščen, umazan, čisto divji. Izza bote si izvleče konec cigarete pa se usede k svoji ljubici kloipotjki. Vid in Tine oklevata. Ko se pa končno Vid le usede, se Tine , jaden zastrmi vanj in se polagoma spusti tudi on na tla. Strežaj tleskne z rokami med * škornje, živahno .se smeje vsem, slednjič se sputi k Bra- ' nu: "Gremo domov " ( Ponovno gibanje v gošči. Iz ' rahlega šumota hoj se raz loč- ] no sliši dirjajoč čepet in sikan- ' je. Bržčas se znova zbirajo ' k navalu. i Tine: "Za sveti božji križ! Naj nas mar žive se&ekajo v jermene?" Velij: "Nu, čemu jim bodo ' sesekljani jermeni?" Tine: "Ti si znorel!" Vid: "Vsi smo znoreli!" Velij : "Samo dva izhoda sta : užugati ali umreti!" Bran: "Ne, le eden sam je: užugati in umreti!" Strežaj: "Kaj van je? Pojdimo domov!" Tine: "Ha, domov!" Vid: "Hahaha, domov!" j Velij: "Imate karrmja dovolj ?" Bran: "Kamnja, kamnja!" ( Tine: "Še je čas — .bežimo!" Vid: "Je že vseeno: zlode.i j naj ves svet pobere!" Strežaj-opazovalec: "Gredo'!' j ■v " I Tam doli ostri žvižgi, lomast, | švnk vej! Gred,, gredo! Jo.' sam hampu Guma jih nagan-' ja! Da, on sam .-e je poda); v bojni' metež, on sam zgrabil za^ajeti. In kako to gre! pošastno zro temni predse, v j močnejšem naletu dirjajo ki spopadu. Ognej! Bij! — Znova siv stresa Razklani hrib, žela bij u-jejo mrzlično, z obupnim naporom. Temni lomastijo z viharnim truščem v hrib. Nič več se ne plazijo po mačje, kajti za pe- : tami je sam hampu Gunta s i svojim drzovitimi pomočniki. : Cevi so onemele. Prazne ze- = vajo z okcipov, izbljuvale so po- : slednje svoje založaje ... = Skale! Kamne! Nože! Obupno se vrže bramba k | poslednjemu orožju. Skalovje = se vali z okopov, kamnje bob-| ni po hribu. Bran pritegne •strežaja: "Kamnje mi podajaj!" Naval se ustavi, temni ne morejo naprej, ne gre! Razklani hrib bruha svojo slirašno jezo, bruha lavo, sama zemlja se odpira! In iz njenega žrela se vali neutrgoma ogromen j plaz skalovja, ruš, izrvano (zemlje. Temini se odmika j o, |zdaj se bodo usuii nizdiol. ! Nič ne pomaga, temni mora-jo skozi kameni plaz. Žive j ujeti, žive, žive! j "Avaj — Gunta!" "Nože! — Kopita!" Levi in tigri so se spopadli. Oklep se stiska. Skrčeni zamahi. Oči! Zobje! Noži — kopita ! Kopita' — noži! Kri! | "Umri!" "Avaj! — Ajum!" "Fej !" "Kuja, sajtili, kuja!" "Sajtili, sleksap, sajtili!" "Fej!" Žive ujeti! Žive, žive! Razliti žolč, zalet, grčanje. Roke krčevito trgajo nasip. Pri Tinetu vdor, pri Vidu se je sesul zaklon. Temni so se zagrizli na okop. Tineta so strgali dol. In tiam: Vid je obkoljen! Zaganja se v oklep. Eden ga je oplazil s kopitom. In še se zaganja. Vlečejo ga dol! In tam: glavar I levov se je zavihtel na okopi! Strašen je Velij. Vidi same pošastne-oči, bodala, kopita.| Zdaj ugane, da ga kanijo žive-' ga ujeti — in mraz ga presune.; — "Umri!" sune iz sebe in z j dvignjenim kopitom se vrže v j sovražni oklep. . . In tu: Bran potiska strežaja sebi za hrbet. S svojim tele-, som ga skuša zaščititi pred be-! som. Strežaj pa gleda, gleda v metež in oči ?e mu široko odpirajo. Doli vidi nekoga, ki mu je sama togcita nabrala pene na usta. — "Gunta!" zavpije in se odžene dol. "Žara!" knkne Bran. — Ne,I Žara ne ču.je več njegovega j klica. Z močnim zaletom šine I [skozi metež—in preden jo Gunta uzre, mu že blisne pred očmi noževa ostrina. . . . Bele oči — čepet — bodala — ohromele roke . . . Še preden mladenko zmen-drajo, se vrže zviška Bran. Blazen gazi skozi strašno gnečo — nji hoče i)a pomoč . Razklani hrib je umolknil. V sir in dalj prostranstva se je lomil od'jek bojne vihre. Poslednji odmev je grknil skozi lesovje in zamrl, kakor bi sam les izdihnil svo.fo živo bit. Utrip Pogorja je zastal, prisluh-n i 1 strahotnemu ipremolku tisovskega vihar j a. Dol od Tisovega vrha se vleče gruča. Spredaj bije bo-ben, tiurobno udarja, kot bi bobnel k pokopu. Nikakih vikov ni, ne trušča; dodobra je izmučena vojska. Sredi sprevoda stopajo vstaši. Saj ne stopajo, klecajo, opotekajo se.' Toda pasti ne morejo, kajti močno so povezani z vrvmi in po- ... ^ podpirajo tovariši. ^ opreznostjo neso Udobno nosilnico so ^ pravili in sam zdraV4j,i zraven, z vso -previdn . nosače, tako rekoč » jim nakazuje stop ^ njenec se ne snie.:j|^ pretresti; Negiben i Gunta na mehkem ^ ! ali ne bo — visi PilC • , bom in zemljo. .1 j Trdovraten molk ^ ju. Nikogar ni "f ,1 (Dalje priho^j Illinois/