Uvodnik 
Uvodni clanek v poletno številko revije je pronicljiva sociološka analiza Otta Gerdine o izrazju za poimenovanje ljudi v življenjskem obdobju po upokojitvi. Argumentirano presoja sedanji trend, da se besede star clovek, starostnik in podobne zamenja z navidezno mehkejšo besedo starejši. Kot sociolog upošteva pritisk javnosti po tej jezikovni spremembi z motivacijo, da se prepreci žaljivo oznacevanje. S svojo analizo pa pokaže, da je razdvajanje zdrave starosti (t.im. tretjega življenjskega obdobja) od pešanja in odvisnosti od pomoci drugih (t.im. cetrtega obdobja) medvedja usluga tej starostni populaciji sami in napredku solidarne socialne države. Ce zdrava leta po 65. letu starosti enacimo s srednjimi leti, je to voda na mlin liberalnega trga, da izenaci pravice in dolžnosti – to pa bi pomenilo ukinjanje upokojevanja in nadaljevanje dela za placo. Izpostavlja še drugo hudo posledico: cim bolj prenesemo vse, kar nas moti pri besedi star, na obdobje, ko clovek peša in izgublja samostojnost, tem bolj to obdobje marginaliziramo iz družbe. Dodajmo še psihoterapevtsko spoznanje: ko neželeno dejstvo potiskamo iz svoje zavesti, krepimo v sebi patološki strah; ta pa izbija na dan kot depresija ali kot agresivnost. 
Horst Richter je potem, ko se je kot študent usodno opekel ob tedanji nacisticni družbeni samoprevari, jo presegel in napravil plodno strokovno kariero kot psihoterapevt svetovnega ranga, napisal izcrpno analizo množicne patologije evropske družbe, ki trpljenje izriva iz osebne in javne zavesti in širi iluzijo vecne mladosti v potrošniškem uživanju. Ob tem je utemeljil spo­znanje, da je solidarnost ter njeno ucinkovito ucenje v družini, drugih skupinah in skupnostih preživetveni ucni cilj evropske kulture. Cloveško življenje je ena celota od zacetka do konca – vsako razdvajanje njegovih vec vrednih in manj vrednih obdobij je patološka krepitev iluzorne želje po samozadostnosti, ki na spodkopava razvoj empaticne zmožnosti za urejeno sožitje in pošteno sodelovanje, v državi in družbi pa sisteme socialne pravicnosti in solidarnosti. 
Kaj ima razprava o uporabi besed star, starostnik ali starejši opraviti s krepitvijo ali zakrne­vanjem solidarnosti? In z duševnim zdravjem posameznika in družbe? Ali ni le crkarska pravda, ki jo je razgaljal z ironicnim sonetom Prešeren? Gerdina sociološko in politicno utemelji, kako važen je jezik. Z njim se sporazumevamo ali povzrocamo nesporazume. Jezik oblikuje druž­bene razmere. Ce 75. letniki podarjamo, da nismo stari, cemu bi pol manjša populacija naših otrok solidarno odvajala velik del svojega zaslužka za naše starostne pokojnine? V tem primeru potrebujemo samo solidarnostni sistem oskrbe za onemogle. Jezik odlocilno oblikuje podobo posameznika o sebi – Gerdina podarja, da je odpor starejših do starosti ponotranjen stereotip sedanje družbe. Ageism kot družbeni stereotip in subjektivno staromrzništvo kot odpor do svoje starosti drug drugega krožno krepita in vzdržujeta. Kako presekati ta zacaran krog? Spoznanja 
o tem so naslednja. Lastno zgrešeno doživljanje svoje starosti lahko spremenim. Spremembe škodljivih stališc v družbi se dogajajo po zaslugi posameznikov, ki so to storili; to traja vecinoma dlje, kakor je domet življenja posameznika. Ne gre torej za besedni boj, ampak za integracijo vsega cloveškega v razvoj osebne identitete – moci in nemoci, mladosti in starosti, potrebe po imeti vse potrebno in vseživljenjsko zoreti kot clovek, še posebej v zadnji tretjini življenja. Analiza Otta Gerdine o kratkovidnosti trenutnega uvajanja novoreka za starost (pretekla desetletja se je to dogajalo s poimenovanji invalidnosti) je prispevek za družbeno pravicnejše in psihosocialno bolj zdravo umešcanje starosti v našo zavest v casu, ko vstopamo v najvecje izzive ob staranju prebivalstva v Sloveniji. Najmocnejši dejavnik, ki pomaga integrirati vse generacije v kakovostno skupnost ter vsa življenjska obdobja v zadovoljivo in zadovoljno življenjsko zgodbo, je sodobno medgeneracijsko prostovoljstvo – primer dobre prakse tega v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana je v zadnjem clanku pricujoce številke opisala Tanja Kek. 
J. Ramovš 
1