m Leto I. TBST, dné 31. o-ćobra 1908 St \t. 13 A----k Izhaja v Trstu Tsaio soboto cpoMae. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. UHflnišiTo in npramštto ul. del Lavatoio št. I, !. TELEFON 18-67. ^__r Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki' mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K —; za pol leta in za četrt leta razmerno. Glasilo „Narodne delavske organizacije" v Trstu. è- Jar. iianska organizacija" v Trstu naznanja svojim članom da se vrši jutri v nedeljo 1. novembra 1908. ob 10. uri predpoludne I. REPNI OBČNI LBOR I V. J. Klofač : i Poslanstvo nar. socijalne stranke L v češkem narodu. v dvorani Narodnega doma V Trstu ee sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Nadomestna \olitev odbora. 6. Slučajnosti. Vstop le dovoljen le proti izkazu društvene knjižice! Delavci! Podpisani odbor Vas vabi na prvi občni Zbor ,,Nar. del. organizacije". Vedrim čelom hoče stopiti pred Vas, da Vam položi račun o svojem delovanju tekom I. upravnega leta. Dolžnost vseh Vas je, da se vdeležite polnoštevilno tega občnega zbora in s tem zopet pokažete, da se zavedate svojih pravic in dolžnosti. ODBOR. PODLISTEK. 3 Razlikujemo se principijelno, po pro-i gramu in po metodi od socijalne demokra-i rije, razlikujemo se temeljito tudi od i drugih čeških, takozvanih na-i rodnih strank. Že s tega, kar sem rekel, izhaja, da v vsem in povsodi - gledamo na človeka kot pravi demokratje. 4 Nared ni za nas nič abstraktnega, on je j živeči organizem, celokupnost slojev in po-; sameznikov, ki tvorijo narod. Delo teh posameznikov je delo naroda, njih bolesti ^ in želje so bolesti in želje naroda. To vse j je treba umevati. Za nas ni narodna politika samo skrbeti za jezikovna vpra-' sanja (in tudi tukaj stojimo v prvih vrstah), za nas pomeni ljubiti narod ljubiti one, ki tvorijo narod, in za narod delovati, delovati za one, iz katerih je narod kot celo' kupnost sestavljen. Narodna politika nam veleva zajeti vse potrebe čeikega človeka, od jezikovne in kulturne do zadnje gospodarske in sociialne potrebe, ravno s tem smo narodno misel demokratizirali in modernizirali. Izveli smo synthesis med nacionalizmom in socializmom, zvezali smo, kar je zdravega v nacionalizmu in kar je zdravega v socializmu, poskus, ki je nedavno v Pragi izsilil respekt pri naših ruskih in jugoslovanskih bratih, in to je ono, s čemur se razlikujemo od t., zv. narodnih . .'tvqpk in katerekoli. />'1 . V t^rr smo mi modernejši, demokratičnejši, naprednejši. In gotovo tudi previdnejši, znamo zreti v bodočnost in se pripraviti na njo. Tudi mlajše češke stranke ne morejo se. še vedno otresti predsodkov in tradicij stare dobe in se razlikujejo od starih strank najbolj po svoji taktiki v državnem zboru. Nas deli od onih strank cel svet naših misli, naše svetovno in življenjsko nazira-nje. Mi smo, kakor hitro smo rekli „narod", šli k češkemu človeku in njegove potrebe so postale naše potrebe, njegovi interesi naši interesi. — Zrastli smo sežnjim popolno ma. Roko v roki korakamo ž njim, da rešivši njega, rešimo narod, da pokrepivši njega, ojačimo tudi ves narod. Seveda čujemo včasih tudi od drugod zveneti gesla: „jednakost", „bratstvo", „demokratizem". Posebno pri velikih slav-nostih. — Toda to nam ne inpouira, to nas ne pomiri. Tudi stara nemško-liberalna stranka je otepala s temi gesli in je imela še poleg tega krasne govornike. Kdor nam hoče imponirat, mora naravnost od besede * demokratizem«., moško in brez vsake zvijače k praktični socialni politiki. In ne Vladarji ozračja. Po raznih virih spisal H. V. Ne oziraje se na razne póiskuse v letanju, ki so se dogajali vže v starem in srednjem veku, navadno zelo fantastično in imeli skoro vedno žalosten, da, celo tragičen konec, moramo omeniti študije* katere je v tem oziru delal Leonardo da Vinci, ta universalni genius, ki se je loteval vseh zanimivih problemov in polj. On je izumil padalo in njegovi izumi in prei-skavanja služijo današnjim tehnikom kot podlaga in izhodna točka. Dokazal je na naklonjeni ravnini, kak učinek imajo zakoni ravnotežja na ptičji polet in kot vzor konstrukcije letalnega stroja zdela so se mu najprimernejša netopirjeva krila. S teorijo ptičjega poleta pečali so se potem tudi drugi učenjaki, tako Borelli in Navier, toda izidi njih dela niso imeli spočetka nikakega vpliva, in učinka na praktične poskuse. Vedno so je pojavljali na novo predrzneži, ki so brez v?ake znanstvene podlage skušali letati vsled lastne moči. Za časa Ludvika XIV. naznanil je neki francozki akrobat, Allard po imenu, da hoče pred kraljem leteti s terase v St. Germain preko gozda pri Vesinetu. Toda poskus se je izjalovil, Allard je strmoglavil takoj doli, in se težko ranil. Manija izumljevanja polastila se je tudi nekega mladega ključavničarja Besniera, ki pa je bil vže srečnejši. Izdelal si je pozneje gibljive peroti z lesenih palčic. in finega platna, ki so se zamogle raztezati in složiti. Te peroti so bile zvezane z rokama in nogama, tako da je, če je desna roka sklonila desno perot, raztegnila leva noga levo perot in obratno. Besnier spuščal sa je prvotno z mize in ko se mu je posrečilo vstrajati v zraku, dobil je pogum in spuščal se je s prvega in drugega nadstropja. Posrečilo se mu je tudi brez nezgode zleteti črez streho sosednje lrše in pozneje baje celo črez široko reko. Dalje pa nam o poskusih tega prvega letajočega človeka ni nič znano, morda je pri njih ponesrečil. Ohranil se nam je samo popis njegovega stroja v „Journal des Savants de Paris" z leta 1679. Veliko senzacijo je vzbudilo leta 1742, ko je naznanil markyz Bacqueville, da bo poletel s svojega stanovanja v Parizu črez reko Sekvano. Ogromna množica ljudstva se je zbrala in burno pozdravljala markyza. Leta se je prikazal na strehi svoje hiše oborožen z velikimi krili na nogah in ro kab. Odikočil je in se povspel v zrak. Kratko dobo je res letel v smeri naprej, a potem je bil konec njegove zrakoplovske slave. Začel se je zibati in padati, naposled je lopnil s vso silo ravno nad Sekvano v čoln. Zlomil si je n o g o in nikoli ni več zaupal svojega dragocenega življenja nesigurnemu zračnemu kraljestvu. Isto tako je padel tudi kanonik Desforges kaj hitro na tla, ko je poskušal leteti s stolpa v Estampes, dasiravno je stiašno hitro frfotal s peroti. Nova možnost pospeti se v zrak in vzdržati se tam, je bila dana ljudem koncem 18. stoletja z iznajdbo balona. Gotovo je, da je bil vže v letu 1709 za vladanja portugalskega kralja Ivana V. iznajden balon po nekem Brasiliancu Gusmu v Lis-saboni. Toda njegovi rojaki so ga smatrali za mogočnega čarovnika in moral je revež pobegniti od deora in z dežele, da ne pade v roke krvoločne inkvizicije. To iznajdbo se je potem polnoma pozabilo, samo v Bibliotheque nationale v Parizu se je ohranila slika njegovega balona. sme začenjati zgoraj, marveč spodaj, pri preprostem ljudstvu. Ne zadostujejo nam samo besede, hočemo videti dejanja, deklamacije se nam vže protivijo. Narod je ljudstvo. Nikoli niso te besede boli veljale, kot danes, ko so bili tudi politično široki sloji ljudstva dovedeni z volilno pravo k primeroma večjemu pomenu, kot preje. Če se hočemo pečati z narodom, moramo se pečati. z ljudstvom. Kaj pomeni to? To pomeni, da moramo pred vsem poznati svoje ljudstvo, prodreti v njegovo psihologijo, računati z vsemi njegovimi lastnostmi, z dobrimi in slabimi, skratka s vsem, kar tvori duševni temelj češkega človeka. Naivno je otepati se vedno samo s tem, kar piše Nietszche, Marx, Tolstoj itd., — kar vedo drugi, je gotovo pomembno, toda pred vsem moramo mi sami kaj vedeti, glavno pa moramo poznati dušo, na katero hočemo delovati, one, katere hočemo dvigniti. In pri tej točki razlikujemo se odločno od premnogih naših veleumnih in hipermo-dernih glav, katerim je alfa in omega par knjig in brošuric, katere so prečitali in razven katerih nič ne poznajo, razven katerih nimajo niti najmanjšega pojma o ljudstvu. To so takoimenovani „intelektualni", kteri mislijo, da se bo ljudstvo kar črez noč prilagodilo njih knjigam in često novostim nezrelih možgan, ki ne vedo niti toliko, da duša ljudstva ne dela nikakih skokov, in da stopa tukaj razvoj trdnim korakom naprej. Njih metoda je vedno nedotakljiva, pohaja iz zraka, iz knjig, od izmišljenih teorij doli k ljudstvu. Razočarariif nejedini vračajo se potem ti posamezniki, in na zadnje odvračajo se razžaljeni in ogorčeni od ljudstva, ne umevajoči, da ni v ljudstvu vzrok njih brezuspešnosti, marveč v njih samih, v njih nedotakljivi metodi, v njih nepoznanju ljudske duše, v njih neizkušenosti. Naša metoda — jedina s katero zamore demokracija računati. — je nasprotna : induktivna. Od ljudstva k programom. Poznavajoč ljudstvo prirejamo svoj program delovanja, da nas razume, da nam veruje, da ga v istini peljemo k dobremu, k pravičnosti, krasoti in svobodi. Ce govorimo, rabimo njegove besede, če pišemo, pišemo tako, da se mu zdi, da bi bil tako in ne drugače tudi on naše misli, ki jih z nami deli, napisal. Tudi tukaj nam more biti Havliček uzorom. Končni cilj razrednega boja. Program socijal.-demokratične stranke se da še le razumeti, kadar smo na jasnem s končnim ciljem, ki ga namerava doseči socijalno - demokratična stranka potom razrednega boja. Končni cilj je sinteza svetovnega naziranja, ki si ga je usvojila socijalna demokracija na poljih politike, narodnega gospodarstva in soci-jalnega razvoja. — Vsa taktika, strokovna in politična organizacija, vse vsakokratno parlamentarično delovanje, vse to nam se nujno predstavlja kakor posledica končnega cilja, ki ga dotična socijalno-demokratična frakcija hoče uveljaviti. — Po opazovanju končnega cilja socijalne demokracije vteg-nemo še-le odgovoriti na vprašanja : Kaj nas vse loči od socijalne-demokracije ? katere želje in katera stremljenja pa morajo združiti vse delavce ? Veliko se je govorilo tudi pri nas o končnem cilju revolucionarnega socijalizma. Pri klavernih političnih odnošajih mej eno politično stranko in drugo v Trstu ni čuda, da se ni to zelò delikatno in načelno vprašanje raz-motrivalo vedno s potrebno objektivnostjo. Vzveličaoje na eni strani, skrajno ojstra kritika na drugi strani. To je pa moralo vroditi posledico, da si marsikateri, ki se zanimajo za javno življenje v našem, a še bolj v socijalno-demokratičnem taboru, niso mogli povzdigniti do višine, ki bi jim omogočila umevanje končnega cilja razredne politike. 2 „NAROL'U DELAVEC" □ Imajoči to pred očmi, dozdeva se nam, da ni popolnoma nepotrebno, da se v tem in v naslednjih člankih popolnoma nepristransko pozabavimo s končnim ciljem, ki ga zasleduje socijalno-demokratična stranka v svojem razrednem boju in da potem v kratkih potezah preiščemo zakaj se reformatorične stranke in narodne stranke, več ali manj dosledno, istemu izogibajo. I. Čvrsto ia znanstveno podlago sta postavila programu socijalne demokracije še le Karol Marx in Friderih Engels. Posebno prvi i e povzdignil razvoj, ki ga zasleduje socijalna demokracija, do naravnost zgodovinskega s tem, da ga je rešil vseh prejšnjih ekspektoraci] in utopij in postavil istega mesto na krila filozofije, na trnjeva tla vsakdanjega življenja, ma-terijalistično-zgodovinskega razvoja. Po teoriji Karla Marxa sedanji kapitalistični družabni red ni morda delo ene osebe ali več naraščaj, nego isti je delo razvojnega procesa, kije tekom zgodovine iz primitivnih formacij dozorel v danajšnjo intenzivno obliko. Vse kar vidimo v gospodarskem življenju, ni slučajno tukaj, marveč potrebno, ker vstvarjeno po naravskem zakonu razvoja. Radi tega je tudi ve3 socijalizem nujno potreben, radi tega tudi ni potrebno razmotrivati končni cilj radikalnega socijalizma s sta lišča dobrote in lepote, ampak s stališča neobhodne potrebe. To je načelno stališče, ki ga jemlje socijalna demokracija marksističnega kova (torej tudi avstrijska, vsaj v teoriji !) z c žirom na svoje delovanje. Delavec je že s tem, da dela in da je torej podvržen vladajočemu mezdnemu sistemu usposobljen, da se z vsemi močmi in sicer bojnimi sredstvi bori proti iskori-ščanju, proti kapitalu v sedanji obliki. Delavec ima pa ob enem tudi dolžnost, da se — pod izogibom gospodarskega nazadovanja — bori proti sedanji človeški družbi, ki temelji na mori kapitala. — Boj proti vsem danajšnjim vreditvam je neizprosen, ravno radi tega, ker je neizogiben in ker je to edina pot, ki vodi k osamosvojenju delavstva. Edino popolna preosnova sedanjega družabnega reda vtegne povrniti proletari atu to, kar mu je neizprosna usoda, zgodovinski razvoj kapitala, brutalno iztrgal "i rok. Vže iz tega je razvidno, da se stališče marksističnega socijalizma in stališče t. zv. reformatorjev medsebojno izključujeta. Do-čim vidi prvo edino rešitev razlaščenega proletarijata v popolni preosnovi današnjega družabnega reda in njega nadomestitvi z novim družabnim redom, skušajo reformatorji doseči izboljšanje gospodarskega in socjalnega položaja proletarijata s tem, da popravljajo subcesive vse napake današnjega družabnega reda ; torej : ne rušiti in petem zidati z novic, ampak zidati naprej na temeljih, ki jih je postani tisočletni razvoj. Eni vstrajajo ortodoksno na razrednem boju in vidijo svoj končni cilj v popolni preosnovi (vsega obstoječega) — produkcije, dočim se drugi ne navdušujejo za boj in menijo, da se tudi brez revolucije da veliko doseči za trpeče delavstvo. To le en passant. Kako opravičujejo marksistični socijalisti svoje bojno razredno stališče ? Res je sicer, pravijo da so strokovne organizacije delavcev, dokaj dosegle v povzdigo življen-skih razmer delavcev in gotovo je, da bodo tudi v naprej kaj znatnega dosegli. Ta izboljšanja pa imajo svoje meje. In te meje jim postavlja današnji gospodarski red, to je razvoj kapitalizma, ki se ne vrši mirno in redovno, ampak na način, da časom prosperitete (ugodne konjunkture) sledijo depresije — krize. V časih ugodnih tržnih razmer, rabijo kapitalisti veliko delavcev ; v teh časih, ko jim podjetje stavlja v izgled lepega denarja „profita", so tudi kapitalisti bolj popustljivi in strokovne organizacile dosezajo večkrat tudi brez štrajkov lepih uspehov na polju mezde. Kakor hitro izbruhne ena kriza, potem navatane sprememba na korist delavcev. Delavci se odslovljajo, vržejo na cesto, češ, da „ni dela, da je preveč delavcev". In v teh časih morajo strokovne organizacije na samo napeti vse svoje moči, da se ne odpušča kar trumoma delavcev, ampak da kapitalisti ne skrčiio na prenizko stopinjo delavčevo mezdo. In tako vidimo, pravijo strogi socijalisti, da so vsi vspebi efemerni, kajti pri današnjem kapitalističnem sistemu se da vže v naprej prera-čuniti, da vsakemu zvišanju sledi skrčenje plače. Potrebno je torej, da se odpravi današnji red, ki sloni na konkurenciji, na zasebni špekulaciji in ki prouzroča neprestane hiperprodukcije, krize in dosledno brezposelnost in da te ga nadomesti s pa- metnim in racijonalnim načinom proizvodnje, to je takim, kjer se bode vse pomikalo po določenem redu, brez konkurencije, brez osebne špekulacije. (Pride še.) Narodnost in socijalizem. i. Zares, kakor zagrnjeno z gostimi meglenimi strastmi pojavlja se nam vprašanje glede razmerja socijalnega gibanja k narodnosti. Dobri del nasprotstev, žaganj ajočih se ostro med seboj, ima — zdi se — svoj izvir v nejasnosti na eni in drugi strani. Ne sicer naš jezik, ali vsaj naš jezikovni čut razlikuje jako fino dva med seboj jako različna, ali ne vedno natančno ločena pojma, ki jih zovemo patrijotizem in naci-jonalizem. Patrijotizem, ljubezen do domovine, je gotovo čut, ki se braz našega zavedanja in prispevanja vkoreniuje v našem srcu in v katerem živi kakor toženje po domu in materina ljubezen. Je to skupina vtiskov, spominov, ki jih ne moremo premagati. Oni tajinstveni čar, s katerim vedno in vedno učinkuje na našo dušo zvok materinskega jezika, zvok narodne pesmi, tisočero razoih šeg in običajev, skupna zgodovina trpljenja in radosti. Čut, ki prihaja še le na tujem do pravega izbruha in gane v srce zasledovanega revolucijonarja nič mani, nego miroljubnega meščana — zakaj bi ta čut imel biti lastnost nekterega posebnega razreda, ne umevam. — Blazno domnevanje ie to, da bi ta čut v širokih masah kedaj zamrl ali mogel za-mreti, dokler sploh bodo trajali zemlja in narodi s posebnim jezikom i posebnimi pesmimi. Nekaj popolnoma drugega je nacionalizem, umno zastopanje narodnega stališča v nasprostvu in sovraštvu proti drugim narodom. Kakor pri razmerju proletarijata k veri, vtelesuje se narodnostna ideja v gospodovalnih razredih in delavcih kakor nasprotnik teh razredov, obračajo svojo mržnjo proti narodnostni ideji. Zlasti pa to, ako delavskemu gibanju, kakor v mnogih deželah,' ni bilo javno olajšano istovetiti se z oficijelnim zastopstvom svojega naroda, kjer si preko narodnih in državnih mej — proletarijat tuje, sovražne dežele podaja bratsko roko, sotrpini, h katerim enaki interesi, enaka stremljenja tako lahko gradijo mostove čez meje. Kar pa je popolnoma pogrešeno, je : iz onega impulzivnega antinacijonalizma opravičevati antinacijonalno teorijo. Do tega ni v bivstvu modernega socijalnega gibanja nikakih nujnih razlogov. Kdor noče begati za fantomom svetovne republike, bo mogel vedno predpostavljati socijalni razvoj le v narodnem okvirju. Politični razgled. Govor poslanca Klofača v vojaškem odseku a. delegacije o Ljubljanskih dogodkih. „Dogodki v Ljubljani jasno dokazujejo, da je že skrajni čas, da se spremeni služebni reglement, zlasti kar se tiče vporabe orožja pri izgredih. Reglement pravi, da se ima samostojno disponirati, imajoč le azir vojaške na odredbe. Gospoda ! Ljudje à la Mayer — napolnjeni poleg tega še z narodno mržnjo — ne morejo vendar razumno disponirati. Zavzemljem torej stališče, da .vojaštvo sploh ne bi smelo biti vporabljeno pri izgredih ; dokler se pa to ne zgodi, moram zahtevati, da pri sličnih slučajih odredijo vse potrebno politični uradi, ki bi bili za to tudi odgovorni. Z dogodki od dne 18. do 20. sept. hočem se pečati natančneje, ker ^so v marsičem zanimivi za nas. Pred vsem ie nad vsakim dvomom vgot vljeno, da se je streljalo od zadej. Nadal e je nesramna laž navedba obdol-ženega častaika, da se je metalo kamenje proti njemu, kar je bilo po soglasnih iz-povedbah vseh svedokov, zlasti pa po preiskavi redarja Gašperlina takoj na licu mesta, popolnoma zanikano. Natančne podatke nudijo uradne vesti, ki jih hočem na kratko navesti. Dne 18. septembra o 1IÌ9. uri zvečer fe je v mestnem domu vršil na tisoče ljudi broječi shod, na katerem se je imelo protestirati proti ptujskim dogodkom. V omejitev demonstracij so bile storjene razsežne varnostne odredbe, vse redarstvo je bilo konsignirano. Po sbodu so se vde-ležniki podali v sklenjenih vrstah k nemškemu kazinu, katerega vhodi so bili pa zastraženi. Vendar se je tropi približno 50 oseb posrečilo prodreti kordon redarjé in zbrati se pred kazinom, a ostali so p; še mirni. Po povelju, danem od policijskega svetnika Lauterja, da se jih odžene, bilo je nekoliko oken razbitih. Demonstrantje, ki so se bili med tem pomnožili, so pričeli lučati kamenje proti kazinu. Poklicali so orožnike in vojake, ki so na to izpraznili trg, ni se pa moglo preprečiti, da bi ne bila na raznih krajih okna razbita. Te demonstracije so se ponovile na 19. in 20. septembra v večernih urah. Dne 20. je bila v svrho zapiranja spodnjega dela Preširnovih ulic odposlana četa 27. pehotnega polka pod poveljem častnika Mayerja. Po navedbah i»t°ga, mu je baje neka neznana mu oseba sporočila, da je bil pred Preširnovim spomenikom neki mestni redar napaden od množice. Mayer je tedaj zapustil odkazano mu mesto in se podal na naznačeni mu kraj. Bodisi, da se je res metalo kamenje na četo častnika Mayerja, bodisi, da se tako — kakor tudi trdijo mnogoštevilne verodostojne priče — ni zgodilo, s kratka — Mayer je iz lastnega nagiba, brez poziva političnega uradnika, in ne da bi bil prej pozval maso naj se razkropi, da, celo ne da bi bil prej nastopil proti ljudstvu z bodalom, dal povelje — streljati, ker se ni krdelce 20 — 30 ljudi dovolj naglo razšlo, dasi je bilo videti, da bežijo. Posledica je bila grozna : dve osebi sta obležali mrtvi, osem jih je bilo težko ranjenih. Kakor je bilo dokazano z obdukcijo in preiskavo, so bili vsi zadeti od zadej. Pozneje so tudi dragonci rabili revolver, niso pa nikogar ranili. Po tem krvoprolitju v se niso demonstracije več ponovile. Skoda, katero je provzročilo razbijanje oken, ni tako velika, kakor je bilo prvotno naznačeno. Iz najdene korešpendence ljubljanskih pouličnih morilcev, iz Mayerjevih divjanj, iz zmagoslavnega kričanja zverinske nemške soldateske izvira jasno, da edino častniki v Ljubljani so izvedli svoj dobro premišljeni program, da bi dunajska židovska žurnalistika, najlažnjivejša na svetu, mogla osramočati slovanske demonstrante pred vso Evropo. Da, gospoda moja, ostajam Dri trditvi, da je bilo to slovanska krvoprolitje dogovorjeno, da je celo morilec Mayer v častniških krogih slavlien kakor lunak. Kajti kako drugače bi bile možne nove provokacije tega zločinca v častniški uniformi, ako ne bi ta germanski fanatik mogel računati na podporo se strani svojih predstojnikov? Ako ne bi Mayer imel svojih pomočnikov na ljubljanskem vojaškem poveljništvu, bi ne bilo prišlo do nezaslišanih provokacij se strani vojaških uradov. Še dandanes se pojavlja na avstrijskem ogorčenje proti srbskim kraljevim morilcem — in, ironija usode, pri nas pohajajo nekaznovani enaki morilci v častniški uniformi. Vmor človeka ostaja vedno enako zločinstvo, naj se tu gre za kralja ali za delavca. In sedaj vprašam, od kod jemlje po vsem tem armadna uprava predrznost, da gre mirno preko takih dogodkov, kateri globoko posezajo v narodno življenje na avstrijskem, in da zahteva od nas novih žrtev ? Gospoda, to je več, nego najivnost in jaz ne bi imel imena za slovanskega poslanca, kateri bi odobril ta umor, bodici tudi le s tem, da dovoli vladi i jeden gumb od gamaš. Zahtevam zato : 1. Takojšnje in energične odredbe, da se po vojaškem sodišču uvede proti častniku Mayerju preiskava, puste ga v začasnem zaporu, dalje sodna preiskava z nekaterimi vojaki njegove čete, puste jih na svobodi, ker so, čim je poročnik Mayer vkazal streljati, pričeli brez ukaza in brez upravičenosti posamezno streljanje. 2. Načelno nastanjanje vojske po večini prebivalstva, in sicer ne le glede 27. pehotnega polka, marveč zahtevamo tudi rzire na teritorjalno garniziranje vojske na Češkem. Armada ima do'žnost vzdrževati se politike ; seveda velja pa to le za slovanske častuike in nič se ne gleda na to, da so nemški častniki skoraj vseskogi vsenemci. Večkrat se sliši „AVacht am Rliein" v vojaškem kazinu. V slovanskih garnizacijah (Budjejevice, Ljubljana itd.) morajo slovanski častniki biti včlanjeni v nemškem kazinu. Ob taki vzgoji današnjega častnika ni čuda, če nahajamo povsod v častniških krogih liakatiste à la Mayer. Dokler ne bo Avgijev hlev armade korenito pometen od vsenemških smeti, do tedaj bo tudi slovansko prebivalstvo zrlo v armadi svojega sovražnika. Za skupno postopanje Slovencev. Hrvatov in Srbov. „Obzor" od 27. t. m. priobčuje iz slovenskih poslanskih krogov uvodnik „Jugoslovani in dogodki na Balkanu", v katerem se avtor zavzema za enotno politiko vseh slovenskih, hrvaških in srbskih strank. Poslanec piše med drugim : „Niti trenotka ne smemo pomišljati, kam hočemo in na katero stran. Končna rešitev bosanskega vprašanja mora rešiti tudi veliko vprašanje delavnega programa vseh slovenskih, hrvaških in srb'kih strank v mejah habsburške monarhije. Pustolovci nismo. Nasprotno, mi moramo biti trezni, modri in lokavi, ker na nas je, da sedaj izrabimo državno formacijo monarhije na jugu in da si ustvarimo krepko in močno domovino. Temeljna točka našega skupnega de-lovania bi torej morala biti, da za sebe izkoristimo državne meje svoje domovine, kakor so jih prikrojili oni, ki so radi teh mej hoteli zanesti med nas razpor. Zato bi moraii vse sjoje delovanje osredotočiti na to, da zrušimo vse umetne meje, ki medsebojno dele nas Slovence, Hrvate in Srbe. Mi nimamo časa, da bi še nadalje čakali, „da se dogodki razvijejo sami po sebi". Mi ne smemo več vse svoje nade staviti „na zdravo odporno silo našega naroda". Mi se ne smemo v bodoče zadovoljevati, da bi slovensko-hrvaško slogo manifestirali zgolj s tem, da se naši poslanci obiščejo na Dunaju, v Pešti in v Zagrebu. Skratka, mi ne smemo več voditi slučaine politike : ne 'smemo čakati na madžarsko pragmatiko, da pričnemo boj proti Madžarom, ne smemo čakati i.a novo klanje v Ljubljani, da navalimo na Nemce, ne smemo čakati na novo šolsko leto, da se zagrozimo Italijanom. Odslej mora biti naša borba smotrena, skupna, logična. Rušiti in graditi, vse to moramo po gotovem načrtu v dosego skupnega cilja. Usoiamo si torej predložiti ta le konkretni predlog : Cim naipreje se naj snidejo predstavitelji slovenskega, hrvaškega in srbskega naroda te monarhije in sestavijo skupni program delovanja, ki bi nas dovedel do enega skupnega cilja. Slovenci in Hrvati bomo se s tem programom brzo složili. Srbi, poučeni po zadnjih dogodkih, bodo prišli do prepričanja, da za nje Bosna ne bo tuja, ako bodo delovali skupno z nami. da uredimo Bosno, kakor bo potrebno. O samem programu, o katerem bi «aj razpravljal ta veliki narodni zbor, nam na tem mestu ni treba govoriti. Samoobsebi se razume, da moramo urediti medsebojne odnošaje na temelju absolutne ravnopravnosti. S čisom bo atrakcija storila svo'e in mi Slovenci se bomo odločili glede skupnega jezika, a Hrvati in Srbi se bodo že pogodili gbde narodnega imena in vere. Za sedaj bo vsekakor glavno to, da skupno in dosledno izženemo iz hiše tujca, da se okrepimo in ojačim". A če bo našo borbo vodilo č;sto narodno načelo, rodoljubje, kadar bomo svoie bojne vrste ogreli za domovino, a ne kakor dosedaj za bratomorno vojno, takrat bomo tudi sami od sebe spregledali ; padia nam bo z oči tisočletna koprena in uvideli bomo, da smo eno : Da smo bratje mi Slovenci, Hrvatje in Srbi in da imamo eden edini skupni dom. Sele takrat bomo lahko mislili na vse d.tugo. Sele takrat se bomo lahko vprašali, če smo dospeli do končnega narodnega cilja. Za sedaj računajmo z razmerami in z možnostmi ter — na delo !" DOMAĆE VESTI. Iz trgovskih krogov. Pod tem naslovom smo priobčili v zadnji številki našega lista neki dopis iz trgovskih krogov, ki je zbudil v raznih narodnih krogih, kakor čujemo, veliko pozornost ter daial predmet pogovorom najrazličneje vrste. Da razpršimo razna neosnovana domnevanja in zaključke, ki bi mogli biti v kvar skupni narodni stvari, za katero se- vsi borimo, smatramo za potrebno izjaviti, da s pri-. občenjem omenjenega dopisa ni naše uredništvo nameravalo izvršiti nikakoršno splošno tendencijozno kritiko naših političnih razmer ali sploh grajanje delovanja kake javne osebe oziroma narodnih društvenih vstanov. Imenovani članek je bil sicer naperjen proti nastopanju predsednika enega narodnega društva. Dočim priznavamo drage volje, da je intonacija članka b la res prerezka, smo naprošeni izjaviti v imenu dotičnega dopisnika, da on stem ni hotel nikakor zadeti gospoda Ulčakar-ja v njegovi osebni časti, ampak, da je bil namen njegovega članka le pripomoči do tega, da se ublaže nasprotstva v „Trgovskem izobraževalnem društvu'", katera po mnenju mnogih članov ovirajo napredek tega društva v smeri, kakor bi mi vsi želeli. Eazun tega nas prosi naš imenovani dopisnik, da izjavimo v njegovem imenu, da resnično obžaluje, da se je preojstro zaletel v osebo g. predsednika samega. Kar se pa tiče speciielno napada ■gospoda Ulčakarja glede odpusta sluge Piščanca, moramo lojalno priznati, da po zanesljivih informacijah, ki smo jih te dni dobili, je ta napad bil nevtemeljen ter da je gospod Ulčakar v tej zadevi nastopil le kakor izvrševalni organ odbora „Tržaške posojilnice in hranilnice", ki je bil prisiljen iz tehtnih razlogov odpustiti dotičnika. — Kot brezobzirni prijatelji resnice in v iskrenem stremljenju sodelovati pri nadalnji povzdigi slovenskega ljudstva in posebno delavstva v Trstu, stavili smo svoje predale na razpolago dopisnika, ki je, morda v preostrih besedah, hotel na koncu konca koristiti le skupni stvari. Če je torej večkrat imenovani članek tudi provzročil dokaj razburjenja, prepričani smo, da- s tem nismo >kodili, ampak toafavnošt koristili narodni stvari. Gospod preds. Ulčakar je namreč zadnjič obljubil, da bode skuša! pomiriti duhove. Ce se bode to res zgodilo, potem bode narodna stvar % Trstu še pridobila, na veselje naš h narodnih krogov in — nas pri „Narodnem Delavcu", ki ne bodemo tedaj več obžalovati večkrat imenovani članek. „Deutscher Arbeiter Gesangve-rein „Adriaperle" Triest" je bil tako prijazen poslati uredništvu našega lista vabilo na ustanovni občoi zbor, ki se bo vršil dne 2. novembra t. 1. ob 7. uri zvečer v Visnovičevi gost Ini v ulici Giovanni Boccaccio. Mi seveda priporočimo našim delavcem, naj se polnoštevilno vdeleže tega prevažnega zborovanja, kjer bodo sodrugi, na čelu jim „Nemec Jeruejčič" skušali po-, staviti prve temelje mostu od B Ita do Adrije. Saj ravno v tem obstoja internacijonalizem, kaj ne, gospoda? Sovenske delavce, kateri tvorijo v Trstu skoraj polovico vsega delavstva, dosledno prezirate in ste jih tudi prezirali, ko so Vam dobrodušno donašali svitle „fl ke". Nemškim delavcem pa, katerih je toliko, da bi vsi našli prostora v eni saini tržaški hiši, in za katere je Visnovičeva gostilna dosti prevelika, tem Nemcem, seveda, treba snovati pevska društva i. t. d. To je vse pristni internacijonalizem. Kmalu bodete seveda storili korak naprej in boste zahtevali za privandrane Nemce enakopravnost se slovenskimi delavci domačini. To bo tudi ii.teruacijonalizem. A konečno boste s pomočjo Vašega posredovalnega urada vabili nemške delavce v Trst in boste gledali, da spravite tiste namesta, ki bi sicer pripadala Sloven--cem-domačinom. To bo, seveda, tudi internacijonalizem. Pričakuj* nio, da boste prihodnje leto začeli skrbeti tudi za Japonc Saj to vendar tudi zahteva internacijonalizem !" 2. novembra, na dan vseh mrtvih bodo torej socijalni deoookratje slavili vstanovitev nemškega pevskega društva. V znamenju internacionalizma bodo skrbeli seveda za mnogoštevilno vde'ežbo tudi od strani Slovencev. Zakaj pa ne? Saj so na programu komična in resna predavanja. Za zabavo bo torei obilno preskibljeno. Delavci, vdeležite se tega važnega shoda. Pokažite, da znate ceniti nastojanje tukajšnje socijalne demokracije, ki ve. da je včasih komična in včasih resna in hoče zategadelj pogostiti vdeležence imenovanega shoda s komičnimi in resnimi predavanji. Opozarjamo, da se bo Vdarjalo tudi v citre in v kitare. Poskrbljeno bo tudi za alkohol. Evviva la Spagna, dove si magna!-' Internacijonalizem naših socijalnih demokratov se je zopet pokazal. Mi-nolega torka je namreč „U Lavoratore" poročal o izidu vo itev za istrski d želni zbor. Kakor znano, je bil v splošni kuriji v Puli iivoljen svcijalist dr. Ritossa. Izvoljen pa ni bil z glasovi samih socijalnih demokratov, ampak le s pomočjo ondotne italijanske, liberane stranke. In tržaški „Lavoratore" vsklika v rečenem poročilu : . „V nedeljo je slavilo svo o zmago italijan-stvo Pule!11 Torej če zmaga socija'ist, pripisuje „II Lavoratore" to zmago italijan-stvu, ne pa mednarodnemu socijalizmu ?! In prihoduo nedeljo ? Vršila se bo ožja volitev med italijanskim šovenom dr. Apollonio in italijanskim klerikalcem dr.om Spadaro. Ne vemo, kakov bo izid te ožje volitve. Toda iz dosedanjega; vedenja tukajšnje socijalne demokrakracije je gotovo, da bodo zopet, kakor lani v Puli, mejna-redni socialisti priskoč li v pomoč svojemu bratcu italijanskemu šovinistu dru. Apollonio. Namesto da bi v tem (I.) istrskem volilnem okraju proglasili abstinencijo od ■volitev in s tem pokazali, da obsojajo ravno tako klerikalno besnenje kakor ita- j lijanski šovinizem, bodo zopet pomagali j ital. nacijonalizmu do zmage. In to naj so internacijonalisti ? Slovenski delavci, tudi to beležimo v svoj album ! Občni zbor političnega društva „Edinost" se bo vršil v nedeljo dne 8. novembra t. 1. v gledališčni dvorani „Nar. doma". Protislovansko besnenje je prijelo osrednii organ socijalno-demokratičns stranke „Arbeiter Zeitung". Nekaki „šmok", ki ga je poslalo uredništvo „Arbeiter-Zeitung"-e v Bosno, zasmehuje v fenille-tonih Slovanstvo in prihaja v svojem sovraštvu do tega neslanega in drznega mesta : „Ali mi hočete pojasniti, katera razlika obstoja med Srbi in Hrvati ? Na to je moj hrvatski tovariš začel govoriti o zgodovinskih začetkih vsega naroda z naslednjimi laskavimi besedami : Mi izhajamo vsi od ene mat re .... znate li gospo dine? — ali mati Slavija je bila velika k . . . . — znate li gospodine ? — ona je pbdala vsakemu tepcu". In uradniki takega časopisa igrajo odločujočo vlogo v vodstvu nemške socijalne demokracije, vzklika v ogorčenju pražki „Lid". — A mi se pridružujemo sodbi našega češkega tovariša. Nedeljska predstava našega ves$ ličnega odseka v Rojanu izvršila se je prav lepo, da smo iz umetniškega stališča ]aké zadovoljni, le škoda da ni bila udeležba več a z ozirom na nje blagi namen, namreč v prilog podpornega zaklada. Veseloigra „"^Ljubljano jo dajmo" je vzbudila dovolj smeha in se je igrala v jako žif vahnem tempu. Vsi igralci so izvrstno rešili svojo nalogo, bili so kakor da so na odru doma. Posebej moramo pohvaliti gči Požarjevo in Sem čevo, ki sta znali jakó dobro se zoajti v svojih ne baš lahkih ulogah. Imenitno se je postavila tudi gè, Garvasova, ki ni ostala dolžna odgovor;, niti za hipec porednemu Pavletu. Da so bili na svojem mestu naši stari znanci z odra gg. Miliajlovič in Šmuc, tega ni treba posebej praviti — istotako ostili igralci. Po veselici je bil živahen ples ob zvokih rojanskih tamburašev, ki so z svojo vstraj-nostjo v udaranju posebno zadovoljili lahko-nogo mladino. Preplačali so vstopnino g. Turk Anton 1 krono, tov. Cink 20 stot., N. 30 stot., X. 20 stot.- in P.- m stot. - * Prisrčna hvala vsem za njih trud in žrtve. — „Krumirji" ! so klicali Narodni delavski organizaciji tukajšnji socijalni demokratje, ko je prva na usta svojega predsednika napovedala neizprosno vojno nameravani uveditvi legitimacijskih listkov se strani socijalne demokracije. „Krumirji" so ponavljali, ko je tov. dr. Mandić v imenu slovenskega delavstva in v imenu delavske svobode i» solidarnosti odločno protestiral na pri-toj nem mestu. „N. D. O." se na vsa ta očitanja ni ozirala, ampak je neustrešno izvajala svoje stališče, prepričana, da ji bodo dogodki kmalu dali prav. In ti dogodki sol tu! Dne 28. t. m. je, strmite * tovariši, nihče drugi, nego en ugledni avstrijski socijalni-demokrat, to je delegat Seliger, v delegacijah v Budimpešti v kaj o strili beseda ožigosal stanje in šikane, katerim so izpostavljeni avstrijski delavci v Prusiji. Označil je pri tem legitimacijske karte kakor brutalno, nasilno tločenje delavcev na korist podjetnikov. Legitimacijski listki ovirajo ne samo svobodo, ampak naravnost gospodarski napredek delavstva Zares, lepšega zadoščenja, si ni mogla pričakovati „N. D. O.'1 V prihodnji štev. našega lista se bomo zopet bavili s tem vprašanjem. Za danes konštatiramo le, da je dr. Mandič imel prav, ko je na vel kem protestnem shodu v „Narodnem domu" označil „tessere", kakor ene delavske stranke nedostojen manever proti gospodarskemu življenju slovenskega delavstva v Trstu. Žrtev dela! Vbozega,delavca preganja žalostna usoda, da v trajni nevarno-sti se mora truditi za svoj kruh. Zlasti tržaški veliki zavodi, kakor so tovarne in ladijedelnice zahtevajo prepogostoma težkih žrtev na zdravju in življenju. Samo iz kan-tijera Sv. Marka so minoli četi tek nesli v bolnico kar štiri ponesrečence. Med temi je bil na huje poškodovan naš zvesti član Ivan Čuk, oče treh malih otrok, bivajoči v ulici Molin a vento. Revež je težak v škveru na bregu ; ravno ta stroka je najtežavneja, najmanj plačana in vedno veliki nevarnosti izpostavljena. Kaj ko bi naša oblast poslala kakšenkrat pogledat posebno one nevarne visoke odre, po katerih morajo plezati ob največji nevarnosti vbogi delavci. Ce je premalo obrtnih nadzornikov, gospoda, ime- nuite jih več, ker to zahteva danes človekoljubje in Vaša uradniška dolžnost. Ni še minolo 8 dni, kar je tovariš tesar Stel mrtev na licu mesta obležal le za to, ker se ni mogel pravočasno izogniti nevarnosti, vsled velikega nereda pri delu in pomanjkanja nadzorstva od strani poklicanih činiteljev. In tako skoraj vsaki dan imamo kako žrtev dela. Čas bi bil, da bi se začelo vstrajno in premišljeno poskrbeti za varnost delavca, ki itak za skromno plačo pušča navadno zdravje pri delu za pomnožavanje tujega kapitala. Iz naših dežel. Dopisniku' iz Kanala. Na Vaš prijazni dopis glede poslanega nam članka, naznanjamo Vam, da ie isti prišel v druge roke. da smo pa prišli do njega in da ga z veseljem priobčimo v prihodnji številki našega lista. Iz Ajdovščine. (Dopis) Tukaj je v zadnjih časih dokaj živo, vse vre nestrpljenja, kako bo končalo gibanje, ki ga je naša podružnica vprizorila glede gmotnih razmer našega delavstva. Minole nedelje nas je. obiskal naš predsednik dr. Mandić iz Trsta, ki je konferiral z interesiranimi krogi. Jutri pride zopet dr. Mandić iz Trsta ter se bo zopet vršila konferenca in potem shod. Upajmo v zmago dobre stvari ! Darovi. Tov. Vahrtbuchler Fr. je daroval za naš list 1 K in Katalan Jos. gostilničar kons. društva v Rojanu za podporni fond 5 K. Rojansko „Konsumno društvo" je darovalo svoto K 10 za podporni fond „N. D. O." Srčna hva'a ! Odgovorni urednik : ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateliiea : NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA t Trstu. Tiska : TISKARNA „EDINOST" v Trstu. Pekarna Saksida - v ulici del Belvedere štv. 3. -ima na razpolago VEDNO SVEŽ KRUH Prodaja vsakovrstne sladščice, biškote Gatti, man-deljnove fave in razna najfinejša vina. SPREJME NAROČILA Književne novosti. GREGORČIČ : Poezije, zv. IV. . . . K 2-20 vezano „ 3.20 GOVEKAR: „Bobra gospodinja", gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.........2 80 „Štiri ruske slike", povesti .... „ —60 BENEŠ : „Brodskovski odvetnik" . „ 150 Kip Gregorčiča............4-— Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. Balončki v narodnih barvali po raznih cenah. NOVOST ! NOVOST Kakiti za dvorane In urte pri • • • * zabavah « » • • KARL SAMEZ TRST —si. di-Tor S. Piero št. 4. - TRST priporoča si. občinstvu svojo civilno in vojaško krojačnico Delo solidno. Cene zmerne. Postrežba, točna.. Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško - obrt. — Odlikovan dne 5. aprila 1906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko „GRAND PRIX" diplomo. Nsročbo se izvršujejo točno in se dostavljalo na dom August Stular. TRST, via delle Pos'e 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice) v belo-modro-rndečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po -tO, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski Knjigarni in papirnici Josip Gorenjec TRST. - Ulica Taldirivo 40. (Dr. Fran Korsano specijalist za sifiiitične in kožne bolezni j ima svoj ambulatori] 9. v Trstu, v ulici San Nicolò štev. (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop. Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi Ima na razpolago - - vedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnesti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Podpisani priporoča si. občinstvu svoji pekarni in sladščičarni v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh najfinejše sladščice, potice itd. ter razne likerje in vina v buteljkah. Udani Alojzij Gul. IVAN KOŠMERU IVANOV priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI v ROJANU, u L Montorsino št. 7. kjer ima na .razpolago vsakovrstne kolonijalije in druge jestvine, kakor tudi razne delikatese, najboljša vina in pivo v buteljkah. TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA" registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza della Caserma št. 2, I. 11. — TRST (Vhođ po glavnih stopnicah). — TELEFON št. 952. V lastili liiši. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po S8T" 4°|o Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K.' Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/»—6°/o, na menjice po 6°/0, na zastave po 5V, in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je .urad zaprt. Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. Poštno-hranilnični račun 8i6'oo4. ^«^sa^a^^sss^! AUSTRO-AMERIKANA - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. TRST—NOVI-YORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRST—NOVI ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec. TRST—BUENOS-AIRES, via Almeria, Cadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Sant s ali Montevideo, odhod vsaki mesec. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Molin Piccolo št. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. ŽIVMOSTEMSKR BRMKR PRO CECHY H MORRVU - Obrtna banka za Češko in Moravsko. Ustanovno leto 1868. Menjalnica: Via Nuova štev. 29. Podružnica v Trstu. Bančni prostori: Via S. Nicolò 30. telefoni 21-37 CENTRALA v PRAGI. — Podružnice na Dunaju, I. Herrengasse 12, v Brnu, Budjejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznu, Prostéjovu in Taboru. — CENTRALA v PRAGI. KUPUJE Itf PRODAJA VREDNOSTNE - - PAPIRJE, VALUTE IN DIVIZE - - - PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO - - - - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH - - - - Akcijski kapital : K 30,000.000. — Rezervni in varnostni zakladi črez : 9,500.000. — Brzojavi : Živnostenskd, Trst 4V|o Vloge na vložne knjižice 4VI« ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA • • Tekoči računi in računi na bančni žiro. - - STAVBENI KREDITI. — KREDITI PROTI DOKUMENTOM .........VKRCANJA.......- - - I Krojni! Pavel Koče var I se priporoča členom „N. D. O.", bratom So- I kolom in vsemu si. občinstvu. — Izvršuje vsakovrstne obleke, kakor tudi sokolske kroje. Postrežba točna, cene zmerne svoji k svojim ! Ym\ Kočevar, krojač TRST, ulica Nicolò Machiaveli 13, TRST. Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel pekarno in slotičičnrno Campo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobec. Filip Ivanišević : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „All' Adria" nI. Nuova Stv. f 1 in „Ai fratelli dalmati" ulici Zudecehe Stv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. Podpisani priporoča si. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v ulici Miramar I., nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristnejši Kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. Podpisani priporoča si. občinstvu svojo dobroznano gostilno s krasnim vrtom E \=i D Podpisaui priporoča svojo Gostilno Magagna na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega kjer toči najboljše „Križko vino", in pivo Pun-tigam. — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Udani Jakob Maganja. □DI DE Podpisani priporoča svojo GOSTILNO v ul. dell' Istrin 658 kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi .z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babic. E IDE D v ulici Stadion štv. 19, Iger toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce. Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan. Podpisana priporoča si. občinstvu svojo gostilno „Pri roinnsKem taMu" v Rojonu za cerkvijo, kjer toči najbolje vipavsko, črno istrsko in domače Škuretovo vino po jako zmernih cenah. Ima na razpolago tudi pivo Goss. Točna postrežba. Antonija Mesesnel. Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno trgovino izgotovljenih oblek za :: gospe, gospode in otroke ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem Bohinec & Co. - Trst Via delle Torri štv. 2 (za crkvijc a v. Antona novega;. Slovanska KDjipvBZDica t Trsta ANTON REPENŠEK ul. Cecilia št. 9. priporoča se si. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela od najpriprosteje do najfinejše vrste. Postrežba točna in solidna. Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih? V gostilni Hinka Kosiča Pri stari Breskvi v ulici del Belvedere 17. u kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla. E \=i 3 : Pekarna Josip Vatovec ulica Sette fontane 831, Zrst s proiajo slaičic. - Vsak čas svež trni. Postrežba na dom. Moke iz prvih ogrskih m'inov. Dezertni prepečenci. Podpisani priporočam si. občinstvu in tov. členom „N. D. O." svojo dobro znano gostilno ftifomo k franz v ulici Geppa 16 kjer točim pristno vipavsko po 80, na dom po 72 st. liter in črno istrsko vino po 72, na dom po 64 st. liter, kakor tudi Krnovo pivo. Postrežem tudi lahko ob vsaki uri z najizvrstnejšo kuhinjo in z mrzlimi jedili. TounrB Josip Furlan. Katarina Vatovec priporoča si. občinstvu svojo ilo „Pri Db®" v ulici Belvedere 7 kjer ima na razpolago najbolja vipavska in istska vina. kakor tudi izvrsten kraški teran in Dreherjevo pivo. Posluži lahko z mrzlimi in gorkimi jedili. r v. MOVO POGREBNO PODJETJE : v Trstu, ul. Vincenzo Bellini 13, telefon 1402 tik cerkve sv. Antona novega. Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov. Lastna lzdelovalnlca ln zaloga vencev in raznih cvetlic Itd. Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaške stroke. Zaloga voščenih sveč, z lastno tovarno. — Ptodaja na debelo ln na drobno. Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deželo ln v inozemstvo. VODSTVO. P _ ^^ samo stane Krasna m»sKa oDieKa i/. MM