H^r ^QJCt Gorenjski časnik od leta 1947 ^ ^ PRVI freohodhik IEDNIK GOK^KUC iti A Î^oo PETEK, 28, APRILA 2006 Leto LIX, št. \Á, cena 200 SIT, 16 HRK, 1,21 EUR Odgovorna urednica: Mariia VolČiak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvcDov UniAi, (iO R 5 N IS K ( CIAS. ^ I Se vedno diši po novem Prvomajski orazniki bodo za nove stanovalce občinskega bloka na Zlatem polju delovni, saj jih bodo nekateri izkoristili za selitev. Gradnja stanovanjske stavbe je stala 240 milijonov tolarjev. Suzana P. Kovačić Kranj • Na Zlatem polju je mestna obilna Kranj zaključila z gradn|o stanovanjske stavbe, v kar so vložili 240 milijonov tolarjev. Blok z dvema vhodoma so zgradili v letu dni, v njem pa je 20 stanovanj, od enosobnih do trisobnih. Slavnostna predaja odloćb o dodebtvi teh stano- sredo p>opoldne. "Na leto iz občinskega proračuna name« nimo dobriJi 300 milijonov tolarjev za stanovanja in naš cilj je. da na leto pridobimo 30 novm stanovanj, rrodajna cena stanovanj v Kranju je okoli 1600 evrov za kvadrat« ni meter, nam je to uspelo za mama in hČi, Sabina in Ari dobrih 900 evrov za kvadrat- ni meter. smo na ana A. Kralj. Deklica je po* veda la: ' odločeni, da bomo tudi v pri-hodnj s redniko v, " po- ob predaji od- pn)ate |e v Stražišču, kjer sem živela doslej, bom obdržala, 'likaj pa bom dobila veliko novih/ 2upan je napovedal, da ua \oib najemnikom stanovanj < povedal župan Mohor Bc^- bi Še letos začeli graditi blok v Struževem, saj je na prednostni listi za najem neprofitnih stanovanj §e vsdno podjetja SGP Tehnik, ki je več kot sto prosilcev, in do- taj, kl )e slavnostni trak prereza! skupaj s Francem Mo* horičem, predstavnikom vanj najpmnilcom ]9 bila v ^gra Najemniki so bili nad svetlimi prostori in velikimi balkoni navdušeni, " novanje smo čakali eno leto. Smo tričlanska družina in smo doslej živeli pri starših," je povedala Sabina Por« čič. Zadovoljni sta bili tudi • "V Kranju inanjka prostor za zasilno bivanje, saj se moramo zavedati, da neka- teri rte morejo plačati n:ti 40 tisoč tolarjev najemnine na mesec. Želeli smo odkupiti samski dom v Stražišiu. a nam je za to zmanjkalo Družina Korče se bo kmalu povečala Še za enega člana. Sedem let so živeli pri starih sredstev/' starših, zdaj bodo zaživeli v dvosobnem stanovanju. / ^ot» Tm« oon 87 cil asnva pbfia Bo Slovenija še socialna država? Bo ie dela za vse? So deio, družina, socialna se obeta pravičnost še naše vrednote.' brezposelnim, invafidom, starejšim? Kaj lahko država naredi za to, da bi nas bilo veČ? Vsa ta in še mnoga druga vprašanje sodijo v široko delovno področje, ki ga v naši vladi zastopa mag. Janez Drobnič, minister za deio, družino tn socialne zadeve. Povabili smo ga na Glasovo prejo, na kateri se bo z njim pogovarjal icist Miha Ndglič. freja bo v četrtek, 4. maja 2006, ob 20. uri v gojišču Češnar v Cerkljah. Prijazno vabljeni. Zaradi priprave sedeiev in pogostitve vam bomo hvaležni, če nam boste valo udeležbo sporočili po telefonu: 04/201 4210 ali Ç'poiti: tajnistvo^g-glas.si. « Kran,ska Cora O koncesijah igralnicam na izredni seji Na ponedeljkovi seji občinskega sveta so sklenili, da bodo v prvi polovici maja sklicali izredno sejo z eno samo točko dnevnega reda • podeljevanju koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo. 2a tak sklep so se odločili po burni razpravi, ko je svetnik Jože Zupančič najprej predlagal razširitev dnevnega reda. Župan |ure Žerjav je pripravil protipredlog, po katerem naj bi občnski svet soglašal z negativnim soglasjem 23 igralni salon v Eriki, ki ga je župan posredova Uradu za nadzor nad prirejanjem posebnih iger na srečo. Po pojasnilu Jureta Žerj r^aj bi negativno soglasje veljalo r ga je urad že posredoval vladi. Tako župan kot svetnik Žu- panřiř prpHInga umaknila in sprejeli so sklep, po katerem bodo o koncesijah odločali na izredni seji, ki bo - so se za/zeli svetniki - najverjetneje zaprta za javnost. Ob terri pa se je občinski svetnik Miro Eržen vprašal, čemu skliceva* posebno sejo, Če je očitno že vse odločeno in negativno soglasje za igralni salon v Eriki velja. U. P. ljubljanska banka Nova Ljubfjansks bsnka d.d, Lfubljana Podružnica Gorenjska ir Kamnik, RoroiKa mti 2, Kranj, teletco: {(M) ?87 4160, Ur, (04) i\ 61 POSLOVANJE Z BANKO OD DOMA Nároční kom, bralcem In vsem Gorenjcem želimo prijetno prvomajsko praznovanje Gorei Glo s Pomlad Je končno tul Prihaja idealen čas za kampiranje, piknike, zlete z avtodomom Ne zamudite majskega časopisa NA POTEP. Nd proa|- n posluje z Prevzem bo prqaieljski, je povedala predsednica uprave Gorenjskega lu skd Kri&iir^â Kobal. V družbi ^e bifo konec marca zaposlenih VREME Danes bo oblačno, občasno bo dežeiHih. V soboto in ncdép bo oblačno in dcžfvno. Ohladilo se bo. <0 * 9 * 4 7/1 i°C jutri: obhčno in deževno in CM VD \ù rs in n o r- 2 POLITIK àa n ica .zavri @ g-glos. 5í G0REN|SK1 GLAS petek, 28. aprila 2006 KRATKE NOVICE UuegANA jutri množično vseslovensko zborovanje Jutri, 29. aprila, se bo v veliki dvorani hale Tivoli v Ljubljani ob 11. uri zabelo množično vseslovensko zborovanje ob praznovanju 65. obletnice začetka upora proti okupatorju in ustanovitve Osvobodilne fronte. Častni pokrovitelj je predsednik države dr. Janez Drnovšek, zbrane bo nagovorila Županje mestne občine Ljubljana Danica Simžíč, slavnostni govornik pa bo predsednik ZZB NOB Slovenije Janez Stanovnik. D. Ž. š kof)a lo ka Ustanovili so klub seniorjev Prejšnji teden so na Križni gori na pobudo izvršilnega odbora občinskega odbora SDS v Škofji Loki ustanovili klub sen • orjev, Za začetek se jih je včlanilo 22, po besedah predsednika Jožeta Šolarja pa računajo, da se jim bodo pridružili še drugi. Za podpredsednika so izbrali Martina Habjana, tajnica je Matilda Podobnik. Sprejeli so program dejavnosti, ki temelji na druženju, rekreaciji, medsebojni pomoči in spoznavanju vsebin s socialnega, pokojninskega in zdravstvenega področja, saj so to teme, ki starejšo generacijo najbolj zanimajo. )oŽe Solar je povedal, da se bodo Člani kluba vsak drugi četrtek srečevali na Križni gori, udeležili se bodo pohoda, nato pa k besedi povabili kakega zanimivega sogovornika. D. Ž. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Avtoharto prejme ANGELCA SAJOVIC iz Postojne. y^SLOVbNS nicstii Kranja Izberite najljubše likovno delo V Cocenjskcm glasu sodelujemo na likovnem bienalu rudi letos. Vabimo vas, dâ obiščete prizorišča bienaU in si vzamele čas za estelsko, razmiSljujoČe doživetje likovne izpovedne ustvarjalcev. Upoštevali bomo po en glas vsakega sodelujočega in med ocenjevalci izžrebali tri prejemnike likovnih del po izboru Likovnega dniStva Kranj. medijski sponzor CorenjskiCIas Gort'fiftki Clâs GLASOVALNI KUPON Med likovnimi deb ns 7. bienalu mesta Kranj 2006 in med spremijevalnimi razsUvami mi je bilo najbolj v§eč delo (naslov &li kratvk opis in avTor) Moji podatki: ime. priin>^. polni Izpolnjen kupon prinesite , o. o.. elasov^ia so ru voljo v pa^ljite na dopisnici na naslov. 1,4000 Kranj. Pravila nagradnega . v odddku za marketing. Cerkev d rža va ločeni Zakon o verski svobodi in verskih skupnosti, ki so ga vložili poslanci LDS 2 Alešem Culičem na čelu, so poslanci že drugič zavrnili. Danica Zavrl Žlebir "v Sloveniji pa se soočamo s ..............................................................................primatom rimskokatoliške Ljubljana • Državni zbor je cerkve, ki ga zadnje Čase za prvomajske praznike za podpira tudi država. Ob tem šest dni prekinil aprilsko za- nam očitajo, da smo proti sedanje, ki ga bo nadaJjevaJ v rimskokatoliški cerkvi, ven- sredo, 3. maja. Pred prazniki dar to ne drli: cerkev je za je sprejel le nekatere zako- nas civilna družba, to so rudi ne, opravil pa tudi drugo bra- druge verske skupnosti, ki nje predloga zakona o verski morajo biti enakopravne, svobodi in verskih skupno- RKC pa (sklicujoč se na šte- vilnost vernikov) želi biti v enako- stih, ki ga je v parlamentami postopek vložD poslanec tej družbi malo LDS Aleš GuliČ. Zakonu, ki pravna od drugih. Vemiki po predlâgateljevem mnenju drugih cerkva, pa tudi ateisti, določa jasno ločitev države agnostiki in tisti, ki se ne in verskih skupnosti, sled- identificirajo z nobeno vero, Darja Lavtižar Bebler njim omogoča enakoprav- ne smejo biti v podrejenem nost, onemogoča pa privile- položaju. Z našim predlo- SDS, pa si ie o Guličevem znati mejo, ko ta seže v svo- X Milenko ZiherI giranje ene versk« skupno- goin zakona želimo uveljavi-sti, so nasprotovali v vseh ko- ti moderno laično državo, alicijskih strankah, v opozi- Žal je že drugii doživel zavr- predlogu zakona o verski svobodi in verskih skupnosti ustvaril takšnole mnc- bodo drugega ali žali drugo veroizpoved. Verska skupnost mora imeti po mojem djskihLDS, SD in SNSpa je nitev vladne koalicije, ki ga nje: "Ta zakonski predlog mnenju neko številnost, doživel podporo. Želimo moderno laično državo konceptualno ne sprejema» je še slab.^i od obstoječega pogoje delovanja, poudarek razen tega pa ga najbrž niso zakona o verskih skupno- naj bi bil na tradiciji. Pri niti dobro prebrali. Vemo, da slih in nekatere stvari bolj tem ne gre le za rimskoka- vladna koalicija lahko spreje- zapleta kot razrešuje. Pre- toliško cerkev, k: ima pri ma kakršne koli zakone, ker pričan sem, da bi moral biti nas 65 odstotkov vernikov, "S predlogom zakona, ki ima potrebno večino, tako da poudarek na najbolj razšir- tudi za prej omenjene večje smo ga pripravljali v poslan- si rudi od tretjega branja na- jenih verskih skupnostih, verske skupnosti, ki pa še ski skupini LDS, smo želeli šega zakona ne obetamo ve- to pa so v Sloveniji rimsko- vedno nimajo dobro ureje-zakon za 21. stoletje, za moderno in demokradčno državo, v kateri bi želeli, da se . Toda vsaj odprli smo katoliška, pravoslavna, pro- nega svojega položaja. Ta-razpravo in animirali javnost testantska cerkev in vse bolj ko denimo 70 tisoč musli-strokovni razpravi, in to še tudi muslimanska veroiz- manov v naši državi nima uveljavijo vrednote, kot so preden je vladna stran prišla poved. Guličev predlog pa pravica do veroizpovedi, lo- od s svojim zakonom- II temelji na manjših, margi- svojega sakralnega objekta, da mu ne bi bilo treba nalnejših in neiradicional- verskih obredov opravljati v enakopravnost in svobodno prednost tradicionalnim verstvih, nakazane so telovadnicah. Pričakujem, delovanje verskih skupno- verstvom sb." nam )e o predlaganem zakonu povedala poslanka Dmgi gorenjski poslanec. LDS Daria Lavtižar Bebler. Milenko Ziherl iz stranke celo možnosti, da bi bile da bo odnose med verski-med temi lahko celo verske mi skupnostmi ustrezneje sekte. Svoboda veroizpove di že, vendar je treba po- uredil vladni zakon, ki je v pnpravi M Danica Zavrl Žlebih njem bodo odprli prenovljeno otroško igrišče- V Kamniški Bistrici pa bo prvomajsko srečanje organiziral tamkajšnji planinski sindikalisti obiskovalcev pr- avtobusi. Ob 11. uri se bo dom. začelo se bo ob u. uri. Zupani bodo govorniki Kranj • Tradicionalno prvomajsko srečanje lošt 2006, ki ga prireja Svet gorenj- vomajskega Jošta razdelili okoli tri tisoč bonov za hrano in pijačo, na vrhu pa bodo dobili tradicionalne začelo tudi srečanje na Križni gori, govoril bo župan občine Skoiia Loka ko bo nastopila godba iz Kamnika. Občina in sindikati pri tem že drugo leto Igor DraksJer. Nagelj za 1. ne sodelujeta, prvomajske skih sindikatov, bo že 32. nageljne. Gorenjska orga- mai si bodo pripeli tudi ob- nageljne pa bo pomagal ku- po vrsti, začenja pa se na nizacija Zveze svobodnih iskovalci tradicionalnega predvečer praznika, 30. sindikatov Slovenije pa vabi srečanja na Šobcu, ki se za- piti stranka SD, Tradicionalno pa prvomajska sreča- apriJa, ob 2i. uri, s kresova- na Poljane nad jesenicami, čenja ob 14. uri. Pozdravil nja prirejajo tudi na gradu njem in ognjemetom. 1. maja pa se prireditev na |o-štu začenja ob u. uri. Co- kjer se prvomajsko srečanje župana občine Radovljica Tuštanj pri Moravčah, pri- začenja ob u. uri. Slavnost- Janka S. Stuška bo sledil reja ga druitvo krajanov ni govornik bo župan obči- vornik bo župan mestne ne lesenice in državni svet- slavnostni govor Romane Oman, sekretarke območ- občine Kranj Mohor Boga- nik Boris Bregant. Na Pol- ne organizacije ZSSS Go-taj. Že pred praznikom so jano bodo brezplačno vozili renjske. Pred praznova- Zg. in Sp. TuŠtanja, potekalo bo od ii. do 24. ure. brez poliričnega pridiha, v znameniti starodobnih vozil. •k LIBčftALCVlA OCMOKRACIJA 510VENIJE Vsem delovnim ljudem Želimo lasluženi Oddih ^ med prvom ai ski m i prazn i ki. Va$o Ubefolnc demokrtičja Slovenije 9 W GOREN)SKI GLAS petek, 28. aprila 2006 AKTUALNO inh^g-gUii.si 3 Prevladovale so desetke Darja Islenič Iz Kranja je prejela je^erikuvo priznanje. V diplomskem delu se je ukvarjala z vpraSanjein, kako sol za posipanje cest učinkuje na čiščenje odplak v biološki čistilni napravi. Cveto Zaplotni k Kranj • Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so marca podelili fakultetne nagrade in priznanja, ki so jih poimenovali po Franu (esenku» prvemu profesorju botanike na ljubljanski univerzi in ene» mu od ustanoviteljev Triglav skêga narodnega parka. |e-senkovo pri2nanie za izvr- tâkrat, ko se je odločala za študij, le ni razmilijaJa o zaposlitvenih možnosti. Pri študiju so jo med različnimi predmeti najbolj zanimali ekološki, o varstvu okolja, takšna je biJa tudi tema njene diplomske naloge, v kateri je ugotavljala vpliv zasoljeno s ti na učinkovitost nja bioloških čistilnih naprav. Naslov ;e bil splošen, sten študiiski uspeh je preje- izziv pa konkreten - kranjska la tudi Daija Istenič iz Kranja, ki je študij biologije -ekološka smer zakliučila s p»vprečno oceno 9,4 in je za diplomska delo in zagovor prejela desetko. čistilna naprava, kamor spomladi odtekajo odplake, ki so zaradi posipanja cest s soljo tudi nekoliko zasoljene. S poskusi je ugotovila, da počasno povečevanje koncentracije soli ne vpliva na učinkovitost čiščerja, ob večji količini soli pa se učinek zmanjša. Darja I ste nič Vpliv soli na čiščenje "Naravoslovje me je vseskozi bolj zanimalo kot družboslovje. Za študij biologije zanimajo jo konkretni me je navdušila učiteljica na problemi škofijski gimnaziji, za ekološko smer pa sem se odločila ski poslovni enoti Umnosa, venija ima še veliko ohranje- ki je specializirano podjetje nega okolja inbilahkoposta- za ekologijo, varstvo okolja in ohranjanje narave, in hkrati la zgled drugim, kako ga va-rovad. Ne bi smela iti po isti nadaljuje s študijem varstva poti kot nekatere držsve, ki ja. Ekologija postaja vse so najprej uničevale okolje, pomembnejša, povečujejo se zdaj pa v sanadjo vlagajo ve- tudi zaposlitvene možnosti» like denarje," meni Darja Darja je študij sklenila Darja pa bi se na svoji poklic- Istenič, ki se v prostem času predvsem zato, ker ic to zelo maja lani, zdaj jc zaposlena m poti najraje ukvarjala z rada ukvarja tudi z lonČar- perspektivna dejavnost, «i kot mlada raziskovalka v go- raziskovanjem konkretnih stvom, letos pa načrtuje po- povedala Oarja in dodala, da spodarstvu. Dela v ijubljan- ekoloških problemov. "Slo- tovanje v Skandinavijo. Tržič pripravlja novo ponudbo Stojan Sate li z odprtimi rokami. V Na- lov Gorenjske. Občina Ko- da bi uskladili stališča glede ............................................................................klem so merili, da bi bila menda bi sprejela gradnjo reševanja problematike z od- Tržić - Ob sodelovanju z Mi- cena odlaganji odpadkov pri centra za ravnanje 2 odpadki, padH na Gorenjskem. Potrdi- nistrstvom za okolje in pros* sosedih znatno previsoka, vendar brez odlagališča za li so tudi. da so na podlagi tor je Občina Trtič februarja Zato je župan Janez Stular ostanke. Radovljiški občinski mnenj, pripomb in predlo- letos poslala prvi osnutek po* predstavil prebivalcem Pod- svet pa je sklenil, naj se v dr- gov iz drugih gorenjskih ob- godbe o sofinanciranju iz« brezij pobudo, da bi država žavni lokacijski načrt za cen- čin začeli pripravljati v sode- gradnje in obratovanja me» kot možno lokacij o centra ob- ter vključi kot dopolnilno lo- lovanju z ministrstvom za dobiinskeea centra za ravna« ravnavaia tudi ozemlje ob kadio tudi prostor za načrto- okolje in prosKr nov osnutek nje z odpadki v Kovorju. S Tromeji. To pobudo so do- vanj DIRO Radovljica. pogodbe. Vsem zainteresira- podpisom te pogodbe bi sj mačiru z veČino glasov zavr- V Tržiču so povedali, da se nim gorenjskim županom ob6ne zagotovile sodoben nili. Tako ostaja edina Že veri- namerava župan Pavel Rupar bodo predstavili vsebino po- način ravnanja z odpadki za fidrana lokadja s strani stro- kmalu sestati s kolegom iz godbe in jo ai^umentirall na nadaljnjih 25 let. Ponudbe iz ke v Kovorju. Vseeno prihaja- Radovljice in predsednikom uradnem srečanju, ki bo Tržiča pa niso povsod spreje jo ponudbe tudi iz dn.^1 de- Regijskega razvojnega sveta, predvidoma maja 2006. V Kovorju spet vroče smeteh Kovorjani so sklenili, da želijo biti obveščeni o odlagališču odpadkov. Ana Hartman Kovor - V sredo je bil v Kovorju zbcr krajanov, Pred- novega. Kdor pa redno Prav tako smo o tem, kakšna spremlja medije, lahko vidi. da se deponije povsod branijo. Hudo mi je, saj je očitno morali izvedeti od drugih je bila prejšnja pogodba, že poslali na 16 občin. Večina jih je odločno nasprotovala razširitvi odlagališča, "Kje je demokracija? Izvedli smo referendum. Ljudstvo je najviJji zakon!" se je slišalo vse povprek. Je-rala jih je opomnil, da je bil referendum posvetovalni. zato za občino ni obvezujoč. "Želeli smo le dobiti vaše mnenje o odlagališču. Naročili bomo še dodatne analize sednik KS Kovor Borut Sajo- TrtiČ Še vedno v igri, čeprav občin in iz medijev," je za- vicje predstavilzadnjeaktiv- je župan obljubil, da bo ključil Sajovic. Zbora kraja- obremenitev na okolje. Ob- nosti občine v zvezi z odlaga- umaknil lokacijo za center, nov se je udeležil tudi vodja Činski svet jih bo skupaj z va- liščem odpadkov. "Razen če bo več kot 70 odstotkov tržiškega urada za urejanje Šim: mnenji preučii inse po- tega, da so svetniki potrdili rezultate referenduma, na katerem je okrog 71 odstotkov udeležencev iz tiaselij Kovor, Zvirče. Hudo. Brdo krajanov proti," je dejal Sajovic in dodal, da se mu zdi nepošteno, da jih občina ne obvešča o aktivnostih. prostora Izidor JeraJa, ki je tem odloČil," jim je pcjasnil. bil zadovoljen s tem, da so "Saj očitno sploh ne more- krajani pokazali interes za mo vplivari na odločitev, dialog, in obljubil, da bodo Zbor krajanov je torej izguba "Občina in ministrstvo odslej o vsem obveščeni. Časa," so nato ugotavljali in Loka nasprotovalo preob- menda pripravljata novo po- likovanju deponije v medob- godbo, ki naj h » Činski center za ravnanje z odpadki, se ji i zgodilo nič maja razposlali gorenjskih občinam, mi pa o tem ne vemo nič. Tako kot že nekajkrat do- udeležena, Sajovic pa jim je slej se je tudi tokrat med kra- zatrdil, da se bo boril do kon- j ani vnela burna razprava, ca, da bo obveljalo večinsko so io prekinili po dveh urah, stališče laajanov. Praznični prvi maj Ma RICTA Avsen IK vozove z mladim zelenjem, ....................................... Na prvi maj pa je bilo najpo- Praznovanje prvega mai a membnejše postavljanje pr-je bilo že od vsega začetka po- vomajskega mlaja (smreke, vezano v prvi vrsti čaščenju cvetja, zelenja in drevja. Pri Rimljanih je bil prvi maj pomladni praznik, s katerim so sprejeli nov letni čas toplote in rasti- Rimska dekleta so si spletla vence iz pšenice ali rož in te vence obesile na vra- breze, topola ali bora). Smrekov mlaj je navadno imel na vrhu bunko in zastavo, pod smrekovino na vrhu pa na debelo pritrjene vence, spletene iz cvetja in zelenja. Sicer pa je prvi maj v krščanstvu tudi prvi dan šmamic, po- ta (ali pa so z njimi okrasile božnost v čast Materi Božji. vodnjake), kjer so ostali do naslednjega leta. Keltsko praznovanje 1. maja je imelo nekoliko drugačen pomen • ti so praznik imenovali Belta- Sicer pa je v svetu prvi maj mednarodni dan dela, simbol sobdamcsti do delavske ga razreda. Zgodovina tega praznika sega v leto 1886, ko ne ("sijoči ogenj") in je za- so delavd v Chicagu postavi- znamoval začetek druge pol- zahtevo po osemumem ovice keltskega leta. Na pred- delovnem času. Takrat je povečeř 1. maja so Kelti prižgali lidja med delavd povzročila beltinski sveti kres, okrog ka- pravi pokol, pet delavcev pa terega so plesali. Kresove so prižigali predvsem zato, da bi odgnali kovnice, Id so se na majski večer spustile na bilo obsojenih na smrt. prvem kongresu II. intema- cionale v Parizu leta 1889 je bilo sklenjerw, da bodo vsa- zemljo. Zgodnje praznova- ko leto v spomin na umrle či-nje "majskega dneva" je po- kaške delavce 1. maja organi-znalo majsko kraljico in maj- zlrani razni delavski shodi. skega kralja, ki se na ta dan "poročita". Ta poroka je bila spomin na pradavno "sveto poroko", magičen ritual, ki [e vseboval tudi univerzalno Praznovanje so sprva Širile soci alno-demokiatske stranke, sčasoma pa ga je prevzel ves industrijski proletariat. V Sloveniji so prviČ praznovali vero v medsebojno povezavo prvi maj leta 1890, sčasoma med vsemi živimi bitji pa je le to preraslo v delavske V krščanski tradidji so ne- shode, kulturne prireditve, kdaj praznovali sveti Florjan, veselice in izlete. Pri prazno- Filip in Jakob {danes praznu- vanju prvega maja so poleg jejo 3. 02. 4. maja), ki so z^- rdečih nageljnov kot okras vetnild kmetov - ti naj bi bJi začeli uporabljati tudi mlado zelenje, s katerim so okrasili razlklna vozila. Da- njihovi pomočniki in rešitelji, ki jim v stiski prinaša o blagoslov in srečo. Na ta dan nes okraševanja vozil ni več so kmetje okrasili dvoriščna veliko in izgublja pomen vrata hiše, pa tudi živino in praznika dela. Gorenjski Glas ODGOVORNA UR E D NICA Milija VoUak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE NOVIN^Rjl-UREDNIKI: Bo$t)an Bogataj, Alenka Brun, lg(x Kas^ joře KoSnjek, \JtU PeTem«( Stojan Sôje, Vilma Star>ovn)K Cveto Zaplptrnk Danica Z 42 i3i mali o^b^i m le^^ 04/701 42 47 (^prcj^rn nè avlomaulrfn? ûdz^yniku t4 ur dnevao): oradn^ ure* mk tfflov/^i dan od 7. cto H ^^ f Çw^nfikt gUi 1« pciifdmk, ^zhaja ob io(k)h in peikih« y rtdkladi 92.000 ^ivodov / pritd|e: Mo^i Ccren^sU, Lelopi> Corenska {r/ikrai pctep Igli^lnih pn^ leg / srr* d à.. Ljubljana / Na/o^Tima: tel ! 04/101 42 41 / Cena iTVoda: S)t/).^1 SUR» kMa r«r preračunar^e pc cen- Udhem pariietnem te^iu (1 EUR jc 2)9. 64 SiT) R^ni plačniki iinaio 20 % popuita, letni p^pijWh naročnina 2a lujir^or 126 EUR ^ftniumno jcm Xtt^^u Ban* ke Sloveni)^, v cene je vr^íur^an DOV fc itopnji S.; %: rar^nmi i^ipoitevâ od tei^e {tevilke Časopisa pisnega p^etrlica» kivelj« pđ zaja bohinjske občine, ki obsega največji del TNP. V. S. 00 oglasi CI4/»1 Í2 47, v^n: mjlrogusp^çus www raoovlj (ca Ne taksa» ampak vrečke Na seji občinskega sveta v Radovljici so občinski svetniki prejšnji teden ponovno obravnavali osnutek od[oka o reji psov in ostalih domačih živali. Čeprav so v predhodnem postopku razmišljali o uvedbi pcsebne takse za lastnike psov, pa tokrat določbe o tovrstni taksi niso bile predlagane, ker je ustavno sodišče že presodilo. da je takšna taksa nezakonita. Kot je povedala Manca Šetina Miklič iz obči* ne, pa v sprejetem osnutku ostaja določilo, da bodo morali na sprehodih s psi njihovi skrbniki imeti vrečke za pasje iztrebke. U. P. katerimi lahko dela,' je dejal Kovač. GG naročnine 04/201 4241 e-po§ta: 11arcKnine@9-glas.sl www.qorenjskiglas.si Bohinjska malha se težko prazni Vilma Stanovnik seji občinskega sveta povedal, da že phpravlja rebalans Bohinjska Bistrica • Bohinj- letošnjega proračuna. ska županja tako ob dejstvu. "Denar, Id nam je ostal in da jim po zaključnem raču- ki ga imamo na razpolago v nu ostaja "polna malha" (več letošnjem letu, bomo seveda kot 257 milijonov tolarjev), ni še kako laliko porabili, saj skrivala razočaran ja, da mar- imamo v načrtu prenovo Sav- sikaj od načrtovanega v minulem letu enostavno niso mc^ narediti. "Ovire za začetek del so bile največkiat birokratske narave, zelo tež- ske in Triglavske ceste, asfaltiranje ceste Voje - Vogar, ureditev pločnikov in razsvet- Ijave pešpod v RibČeveni Lazu, ureditev kolesarske ste- ko smo za potrebno gradnjo ze od Bohiniske Bistrice do ali prenovo dobili soglasja, poleg tega smo imeli kar ne-kadrovskih težav. Za Stare Fužine, kanalizacijo v Ukancu in Ribčevem Lazu, ureditev arheološkega parka Bamo eno dovoljenje, na pri- Ajdov gradeč, obnovo zamer za prenovo parkirišča za družnega doma, občinske hotelom Jezero, smo morali stavbe» obnovo pokopališča, Čakati leto in pol, da ne našie- zdravstvenega doma in še vam zapletov s soglasji pri več drugega. Poleg tega mo- načrtovani kolesarsld stezi od ramo imeti denar za odkup Bistrice do Stare Fužine in §e ribogojnice, éktívno pa bomo česa. Tako sedaj ugotavljam, sodelovali tudi pri praznova- da je štiriletni županski in nju loo-letnice preboja bo- svetniški mandat komaj za- hinjskega dosti, da se načrti začnejo uresničevati. Upam, da nam )ico železniške postaje," je lx> vpč uspelo narediti v IptaS- povedal Boris Malej, í?vetniki njem letu," je pojasnjevala pa so soglasno sprejeli za- županja Evgenija Kegl Koto- ključni račun in se večinoma šec, direktor občinske uprave strinjali tudi z načrti za letoš- Boris MaJej pa je na torkovi nja predvidena dela. predora, bomo v kratkem uredili oko- UiNoJte v &vc4>c»dr rxb^rel Prfwsire kupe«) k P00ibt0i£«f)«mu Trg^cw 2 Oper m ob meznosn rriiçnjotre Sloro 20 novo ob nakupu Cone pohroniTe do S25.000 srr on prer>ovliene McrKt de 4S2.000 STT' tzberit« to bfezptočno óedatnd opremot Kupon veho do mala 2006. I I 1 i »vtotimna vis IjiAlJdra.01/ Sai 8531 AVlUitHNA VIS m [>3mlol», 01/t «0 92 avtohSa 2alw Vetke LoUe.01/?d8l999 avtotemna vis In ^UHKOVIC Sov« \J*i)\, 011897 avtotihna vis iri omah^n &(Ciwpl|«, 01/766 09 IA iVTOTCHNA VIS in UfigAÎ koktK 01/ 70S 17 2S AVTOTEHNA vis m sever Vrfinibo, e T/750 63 30 suvis trobec úubi|ona.Qt/A23 25» AVTOHliA MÔSTC L/ubljono, 01/520 02 AVTOHIÍA RUDNIK ifubljanu. O ) ^ 200 W M PffEKMUUE AVTOIIÍA KOLMANČ&DOKL Murska SobQia, 02/ $30 50 PRIMORSKA' SAWAL NOVO QS/930«3 39 SAWAt P^te/iQ. 05/ 77i U 14 ISIRA AVTO Keo«r. OV m 23 00 AVTOCENTEfl TAVCA® 0V73Û UA4 rSTňA AVTO il KALISTEft )eHúfíe, 05/ 7Sd 60 09 GORENJSKA; AT Vli. Fl Kr«nj 04/281 71 77 AVTOT£HNA VIS In PIŠEK Skotoleko. 04/S02 40 11 POSAVÍE; AVTOCeNTlO RANN erřřtANIČ6Co . pedrulfdco KRAUTEESCER d o.o Mlie Ob OrevL 0^ M« O« «O AVTOHISA KOlMANiC & Co.. FESii*dend. td' 02/42t 23 OO AVTOMISA OOAJÎ Slovan; Q>«d«<. 02/ 662 95 25 ee^' Aietf', rvivr«f »•-w«^'* ^ t dA^-t'* nc-.^ iK i--!^ Ci ivtaxi Ti i> ' X** 'fus «ta^.lh >\ OOiMaxlfti ; A OM* MtJ^'-^i fc^l • ikyi rw r.u v« « i<« NV-ivf r ' 'fů l'k UlJiV / i 6 GORENJSKA GORENISKi GLAS petek, 28. aprila 2006 Zverina bo mlela I dpadke Suzana P. Kovaćič ^ega župana Mc^K>na Bogata- ....................................... ja in šenćursk^ župana Mira Tenetiše • V ponedeljek je Ko- Kozdja» Z novim stroiem bodo munaia Kianj kot upravljavec mleli predvsem lesni odpad, odlagališča odpadkov TenetíSe od dobavitelja, podjetfa RIKO Ribnica, prevzela stroj za mletje odpadkov v manjše kose. Slovesnega dogodka se je ude- zeleni in gospodinjski odpad tei hlodovino in koreninski les, pa tudi večje kose odpadkov, ki se zbere}o v običajnili zabojnikih za mešane komunalne od- vomih bodo z mletjem dosegli mdi do osemdesetodstotno zmanjšanje volumna odpad« kov, zino^jivost obdelave ps je 30 ton na uro. Vrednost drobil-ca zruša milijona tolarjev in so ga v celoti financirali iz sredstev okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi ležilo nekaj gostov, med župa- padke. Posledica mletja bodo odlaganja odpadkov. ni ob6n. ki sc ustanoviteljice sekana, ki jih bodo oddali kot "Na deponiji moramo nare- lavnega podjetja Komujula lesno biomaso pooblaščenim diti vse, da bomo, dokler nam Kranj, pa smo videli le kranj- zbiralcem. Po besedah odgo- bo pristojno ministrstvo dovoljevalo odlaganje odpadkov. teniu II leiy Milan Hafner, ki bo upravljal drobilec. /Foto T,AaD»u kaj je potreben tak stroj. Če pa bodo deponijo predvidoma zaprli čez dve leti, o<^ovoril I>an Hočevar, direktor Komunale Kranj. Kranjski župan pa je poudaril, da bodo tudi v primeru sanadje deponije stroški os'ali vsem šestim občinam in navedel cdc možnost, da bi bila na tem mestu v prihodnosti lahko industrijska cona. Ob predaji stioia so v podjetju Komuiia-la Kranj predstaviii tudi nov logotip podjetja in slogan "Cistoielepo". Komendčani očistili svojo občino Iasna Paiadin raj sto občanov• posameznikov ...................................... ter pripadnikov PGD Komenda, Moste in Križ, košarkarskega druStva, lovcev in skavtov, ' 'Očistili smo praktično celotno občino • Križ, okolico lovske preteklo soboto organiziralo koče, kanal Piate, šolske poti, spomladansko Čistilno akcijo, okolico hipodroma, Mlako, K sodelovanju so pritegnili sko- Goro» Potok, Nasovče, Suhado- Komenda - Turistično društvo Komenda, ki ;e pred dnevi s predsednikom Vidom Koritni- kom dobilo navo vodstvo. , okolico cerkve, okolico planinskega doma in planinske poti ter druga mesta. Laniástil-ne akdje ni bilo, a poleg nekaterih ânih točk, ki so Še posebej umazane, še ni bilo tako zelo veliko smeti," je povedal Vid Koritnik in pohvalil veliko ud eiežbo občanov. Nakijancl na Poljskem Osnovnošolci Iz Naklega so tujim vrstnikom predstavili znamenitosti Slovenije In del naše kulture. Stoian Saje in ravnatelja sprejeli v vodstvu danskim turnirjem v rokome- ..............................................................................poljskega mesta, Iqer sta si tu so zmagala naša dekleta. Pri Naklo • Predstavniki gorenj- c^edala dve večji ekoloSld na- fantih, ki so se pomerili v koske občine Naklo, ki je pobrate- ložbi. Popoldan so vse peljali v na s poljsko občino Naklo nad prestobiico vojvodstva Byd- šark], so bin za čiru. Soboto so izkoristili za Notecda, so lelos že petič obis- goszcz, od koder so se del poti ogled znanega gradu v mestu loli daljne prijatelje. Podžupan Ivan Meglič, ravnatelj OŠ Na- vračali z rečno ladjo. Drugi dan Lubostron, sprehod po mestu dopoldan so poljski učenci Gdansk in izlet do turističnega Učenci in učitelji OS Naklo so drugič obiskali pobrateno poljsko mesto. / Fst9 I. u klo Boris Čemilec. 33 učencev in učitelji so se odpravili na pot skupaj z gosti pripravili koncert v njihovem kulturnem centra Sopot ob Baltiku. Nede-so otrod preživeli do popol- 19. aprila opoklan. Po 19 urah domu, Id se ga je udeležil tudi dneva pri družinah poljskih vrstnikov, kjer so bili nastanjeni. Kol je povedal Ivan Meglič. zagotovila denar za izvedbo obiska Evropska integracija Naklo 2000 • društvo, ki skrbi za mednarodno izmenjavo otrok. vožnje so prispeli na 61\. kjer slovenski veleposlaruk na so jih gostitelji sprejeli v mest- skem lože Drofenik. Učend iz ni osnovni šoli. Tamkajšnjim Naklega so nastopili z Ijudski- učencem so naši šolarji pred- mi pesmimi in plesi, posebej stavili Slovenijo in občino Na- pa sta navdušili mlajša skupi- v nemškem in angleškem Skokice in starejša Red Cats jeziku. Prvi dan so podžupana s sodobnimi plesi. Med popol- Namera za nov center Stoian S aïe videvajo investitorii, bo prostor v pritličju stavbe namenjen razen za trgovino tudi za dn^ dejavnosti. Ob gostinstvu so ive razne storitve za stavbe bi morali prestaviti Preddvor - Vodstvo Občine Preddvor se že dalj <'3« dogovara s podjetjem Mercator o gradnj i novega prodajn ega centra v Preddvoru. Novo stavbo, ki se bo skladala z okolico, bi radi postavili na nekdan- imel tudi klet, Id bo jr^ena za občinski svet lahko odločaj o jem grajskem vrtu, Kot pred- razne namene. Zaradi gradnje podpori tej investidji. spreje občane, V prvem nadstropju in podstrešju predvidevajo ured- stanovanj. Objekt naj bi odfCt^ti dd obzidja. Tam uredili avtobusno postajališče, ki je sedaj na cesti. Zaenkrat še Čakajo na sc^lasje Zavoda za kulturno dedišdno. Ko \y> znano mnenje stroke, se bo Župan občine ]esen\ce Boris Bregant v iinenu občinske u])rave in Občinskega sveta občankam I in občanom občtTie Jesenice česlila ob inednaroclnem prazniku dela 1. inaju. Vsem občankam in občanom žetim prijeien oddih na praznik dela. Vabljeni na tradicionalno praznovanje I maja na Šobcif ob 14, uri. J a n ko s. Stušek 2upaji Občine Radovljica G0RENI5KI GLAS petek, 28. aprila 2006 GORENJSKA into .21 Lastno delo in Na slavnostni seji so se spomnili začetnikov sodobne industrije v Železnikih. Mate ia Rakt Železniki • Znanje in močns želja po preživetju sta po mnenju ministra za visoko , znanost in jo dr. Jureta Zupana botrovali temu» kaj je danes nastalo v Železnikih. "Zato danes lahko 8 ponosom rečete, da je sad vašega dela in tradici i e. ' Pri tem ie iniel v mislih tako šestdesedemo tradicijo kovi- narstva, td jo je v Železnikih zasnovala peščica pogumnih posameznikov, kol na šeststo let staro tradicijo železarstva ^^ slavnostni seji ob šestdesetletn ic i ko v i na rstva v v teh krajih. "To je bila tista 2ele2nikih jo spregovoril tudi mlr»tster dr. Jure Zupan moč, ki vam je omogočila Domel, Niko in Tehtnica. Največ, kar lahko občina stori za ta podjetja, je Še dodal Prevc, je zagotovitev ustrezne komunalne infrastrukture in cestnih povezav. Vsa tri podjetja so se uspešno znašla tudi na globalnem trgu, ki je bil po besedah Janeza Renka iz Gospodarske zbornice Slovenije ZA vso industrijo velik izziv. "TetTiu, kako nekaj izdelati Čim hitreje in Čim ceneje se je v zadnjem Času pridružila še globalna cenovna bilka za surovine." Rast podjetjem na področju kovinske in elektro industrije, ki prispevata sko- preživetje in na kateri ste si besedah župana Mihaela 1600 ljudi. Tega si verjetno raj polovico prihodka celotne osnovali prihodnost, saj bodo Prevca zaČeU pisati nova niti v sanjah niso predstavlja- predelovalne industrije, na teh temeljih gradili tudi zgodovina tamkajšnjih kra- ii." Duša podviga, so ob tem bode zato zagotovili le novi vaši potomci." Z ustanovitvijo proizvodne zadruge kovinarjev Niko pred šesldesetiml leti se je po jev in ljudi. Takrat se je 16 spomnili, je bil Niko Žumer, strokovnjaki s tega področja. ljudi odloČilo postaviti na ki mu gre največ zaslug za Zato ga veseli, da zanimanje noge kovinarsko dejavnost, ki danes zaposluje več kot ustanovitev zadruge. Danes za naravosiov]e med mladi tradicijo nadaJiujejo podjetja nii spet narašča. Jubilej loške požarne brambe BořriAN BOGATAI Sko^a Loka • Leta 1698 je na LoniTgu pogorelo 48 hiš, kašča ii) " ProvisoriČni komile" ie tri- obrambni minister Kari Erjavec. Najvišja priznanja Gasilske zveze Skofia Loka so pri kopališču. Zgodovinske knjige izpričujejo, da je ognjeni zubelj pu» krat sklical obini zbor. na katerem je 32 meščanov 29. aprila 1876 ustanovili Škofie-loSko "Požarno hrambo", V sredo so 130-letnico ustanovitve danes Prosto- prejeli Mirko Arhar, Beno Oblak, Vinko Čerin. Peter Križnar, Igor Tavčar in Bošt- Loka tudi nima urejenega "Opremljeni smo sicer dobro. saj nas poleg občine financira tudi država, vendar trenutno prenavljamo gasilski dom na Studencu. Skofia jan Jamnlk, najvišja prizna stošil še leta 1837 v Kapucin- voljnega gasilskega društva nja slovenske zveze pa Pavel skem pi-eiinestju In dve leti Skofja Loka slovesno obde-kasnejc na Studencu. Že ob žili na Loškem odru. "Skofja prvem pcžaru 1656 jc lošld Loka je eno najslar glavar ukazaL da si morajo mest v Sloveniji in prvo me- meščani priskrbeti nekaj ga- sto na Gorenjskem z organi-silnega orodja, v 19. stoletju ziranimi gasilci. To je razu- ili med Flisovo in mljivo. saj je bilo mesto pod gradom bolj c^roženo. Vesel sem, da tudi danes pomagale ljudem v stiski," je povedal slavnostni govornik, so ga Deisingerjevo hišo. V 70-tih letih 19. stoletja pa so mestni svetniki odloČili, da je treba nabaviti nove "špricovnico". Okoiii, Anton Guzelj in Franc Troha, PGD Škofja Loka ima državno koncesijo (samo štiri društva na Gorenjskem), na leto opravijo približno 100 intervencij. "Vedno so problem finance," zavzdihne reševanja z višhi, saj nimamo avtomobila z lestvijo. Čeprav je v mestu 50 objektov s vsaj šestimi nadstropji zato za tovrstno varnost kranjski poklicni gasilci." Poveljnik Beno Oblak danes vodi 134 gasilcev, slaba polovica je operativnih gasilcev. Med vsemi so tudi številni predsednik janež Sušnik, ko mladi - pred kratkim ;e kar ga ob visokem jubileju dru- sedemnajstiS-letnikovopra-§tva povprašam po težavah: vilo izpit. Cvetke razvile prapor Mattia Rakt benimi in recitatorskimi nastopi bo prireditev popestrili še učenci kJekljarske Šole. Na koncu so slovesno odprli vse razstave klekljanih izdelkov, ki so v teh dneh na ogled v Žireh. V farni cerkvi sv. Martina so pripravili razstavo svoj prapor. "Smo mašnih plaščev, alb in cer-prvo klekljarsko društvo s kvenih prtov, ob čemer so svojim praporom," so ob dijakinje srednje biotehni- tem ponosno povedali in ške šole iz Kranja poskrbe- dodali, da so v njegovo iz- le tudi za umetelno okiasi- delavo vložili dva meseca tev cerkve s cvetjem. V Žirovski župnik Igor Jereb blagoslavlja nov prapor, k» ga dela. Na nov prapor so zelo prostorih občine si je mo- drži v rokah Mekljarica Marica Albreht. / s,iffu.r. goče ogledati čipke, ki so nastale v okviru natečaja čipke pa so na ogled v gale- lva SoboČan, ki je osvojila Žiri • V sklopu praznovanja stoletnice neprekinjenega delovanja Čipkarske šole v Žireh je Klekljarsko dru šrvo Cvetke v galeriji DPD Svoboda pripravilo prireditev, na kateri so slovesno ra ponosni. Ob tej priložnosti je dr. Tadeja Primožič predstavi- Združenja slovenskih klek- riji DPD Svoboda. S svoji- prvo nagrado na letošnjem la kratko zgodovino kleklja- nja v Žirch» s svojimi glas- jaric, in lepoglavske Čipke. mi izdelki se tu predstavlja vseslovenskem tekmovanju Najbolj fintf in zahievne tudi vrhunska klekljarica klekljaric. Smola za Veliko planino Po okvari dvosedežnice zdaj stoji tudi nihalna žičnica. Izpad dohodkov v zimski sezoni približno 20 milijonov tolarjev. Jasna Paiadîn Velika planina - Velike planine, ki so io občinski svel- planino povezuje z dolino Kamniške Bistrice. "V času testiranj po izvedenih vzdrževalnih delih iti pripravah niki že pred nekaj leti po- na tehnični pregled, so se imenovali rak rana občine pri delovanju naprave poja- ali jama brez dna, se ob šte- vile napake, ki pa jih zaradi vilnih težavah resnično drži starosti gondole nismo mo- tudi smela. Zaklad narave, gli več ustrezno sanirati, kakor planini rečejo Kam- Zato smo se odločili, da ta- ničani, je že več kot dese- koj pristopimo k zamenjavi detje velika skrb občine, ki nezanesljivega dela, Četudi se kot lastnica trudi planino bomo s tem izgubili del po- oživiti, hkrati pa ohraniti v letne sezone. Varnost prevo-vsej naravni lepoti. Vsako za potnikov je namreč daleč na prvem mestu," je poudarila Nika Vrhovnik iz družbe Velika planina, d. o. o., in dodala, da bo zaradi obsež- trideset milijonov, A kot da nosti posodobitve naprave številnih težav, med kateri- nihalka spet začela obrato- mi je tudi denacionalizacij- vati šele na začetku jidija, v skiposlopek, Šenidovolj, so tem Času pa bo končana občini in družbi Velika pla- tudi sanacija dvosedežnice nina, d. 0. o., letos zagrenile Simnovec. leto je Veliki planini iz pro-račima namenjenih več deset milijonov tolarjev in tudi letos ie ceh sredstev blizu Se okvare ključnih naprav, Da pa bi obiskovalcem Septembra lani so zaradi planine ponudili kar se da obrabe pogonskega zobnika prijetilo preživljanje proste- ustavili dvosedežnico Sitr- ga časa, bodo tudi letošnje novec, s čimer je bila v veli- poletje pripravili ki meri izgubljena smučar- enodnevne izlete in kole- ska sezona, in Še preden so sarske tiire, manjkalo pa ne po dolgotrajnih dobavnih bo tudi številnih tradicio- rokih in zagotavljanju sred- nalnih prireditev, kot so stev to pomlad sedežnico tekmovanje harmonikarjev, uspeli usposobiti, se je usta- praznik Marije Snežne, vila Še nihalna žičnica, ki gorski tek idr. Rciclio Tfiglov® Prn91Û/Oofefl^e'^ m^lo/eligorefij/ke RsAo fngldT J6«fit«, ae «, ToAfia Čufan^ 4270 JRen« STEREO, RDS na írekvencan; 90,0 GORENJSKA 89,8*Jesenic«, t01,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinl Zazrti smo v pnhoćnost. Pridružite se nam: bolnišnica GOLNIK ■MCM atfWii' u KUM niM objavila prosto debvno mesto DIREKTORJA ZAVODA (m/ž) Pogoji: - univerzitelna ízobrazt>a medicinske smeri; - opravljena spe^ilzaci^ s področja dejavnosti zavoca; -naziv visokošolskega učitelja Medicinske fakultete s področja dejavnosti KOPA: •najmanj 5 let delovnih izkušenj z ustreznimi organizacijskimi in upra^^avsKimi znanji - predložitev programa dela in razvoja na posbvnem in strokovnem področij KOPA za obdobje njegovega marKiata Delovno razmerje bomo sklenil za nedoločen ćae s Dolnim delovnim časom, lurent kandidat bo imenovan za ^iri leta in je po končanem mandatu lahko ponovno imenovan Prijave s podrobnim življenjepisom in programom dela zavoda. prosimo, pošljite do 8. S. 2006 na naslov: Bolnišnica Golnik • Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergi/o Tajništvo direktorja Golnik 36 4204 Golnik z oznako: razpts za direktoria • ne odpiraj! 8 GORENJSKI GLAS petek, 28. aprila 2006 GORENJSKI SEMAFOR NOGOMET Liga Si.mobil, 27. krog: M. P. Laško • Domžale 0:3; 2S. krog: Nafta: Domžale 0:0. Na lestvici vodijo DoTižale s 55 točkami. 1. Cordnjska liga, iS. krog; Velesovo - Visoko 1:0, Želez nikl • Sava v.y. Alpina Žiri • Briîof 2:0, Naklo • Bled Hirter 2:1» Lesce • Kranjska Gora 4:1. 2. Gorenjska liga, 14. krog: Podbrezje • Trboje 1:4, Bohinj • Polet 3:0, Kondor- Ločan 0:8, Bitnje • Preddvor i:i. V. S. KOŠARKA Liga UPC Telemach, skupina za prvaka, 5. krog: Helios Domžale • Alpos Kemoplast 96:67; 6. krog: Helios Domžale • Union Olimpija 85:90; skupina za obstanek, 6. krog: Krka • Loka kava TCC 95:90. V. S. TEK NA SMUČEH Konćna razvrstitev v Pokalu Slovenije za leto 2006: KLU6I IN DRUŠTVA: skupno: 1. TSK Merkur Kranj, 2. TSK Valkarton Logatec. 3. TSK Bled, 5. ŠD Planica, 8. ŠD Gorje, 10. ŠD ŠRC Preska; odrasli: 1. TSK Merkur Kranj, 2. TSK Valkarton Logatec, 3. TSK Jub Dol; otroci: t. TSK Valkarton Logatec, 2. TSK Bled. 3. TSD Olimpija; POSAMEZNIKI: daniccu 1. Višnar (Sled), 2. Piškur, 3. Fab- jan, 4. Benedičič, 5. jezeršek, 6. Rakovec (vse Merkur), S. Poklukar (Bled); člani: 1. Jelene (Merkur), 2. Zupan (Bled), 3. Triar (Vaíkarton), 7- Čop (Merkur), 9. Grilc (Planica), 10. j. Poklukar (Gorje); juniorji: 1. Doria> 2. Česen (oba Merkur), 3, Beivir (Valkarton), 4. Kramar (Planica); st. mladinke: i. Šimenc (Valkarton), 2. ČebaSek, 3. Poklukar (obe Bled), 5. Siler, 6. Lokar, 7. Meglič (vse Merkur), 9. Po-lanec (Planica); sL mladinci: v Mali, 2. Marn, 3. D. Ščuk (vsi Merkur), 4. Potočnik, 5. Rimahazi (oba Bled), 9. Ko-pavnik (Planica), 70. Štupar (Merkur); ml. mladinci: 1. Šimenc, 2. Klavžar, 3. Peklaj (vsi Valkarton)» 4. A. Ščuk. 6. Prosen (oba Merkur), S. P. Poklukar (Bled), 10. Gracer (Planica); mL mladinke: 1. Rogel) (Dol), 2. Šolar (Merkur), 3. Drčar (Dol), 4. A. Potar, 8. M. Požar, 9. N. Kopavnik, 10. S- Kopavnik (vse Planica); ml. dečki: Učakar (Bled), 2. Žurga (Olinpiia), 3. Rupnik (Valkarton), 4. SvenSek, 8. Kralj (oba B ed), 9. LampiČ (Preska); mL deklice: 1. MegliČ (Merkur), 2. Pellis (Valkarton), 3. Tomiič (Dol), 4. Lamptč (Prcskó), 7, Urcvc (8ied); st dečki: i. Gorjanc, z. Tršan (oba Valkarton), 3. Levstek (Dol), 6. Klinar in Kos (oba Bled), 8. Ropret (Merkur); st deklice: 1. Eržen (Bled), 2. Sever Rus (Valkarton), 3. Klemenčič (Merkur), 4. Zupan (Bled), 6. Misotič, 10. Bučič (o^e Planica). M. B. ŠAH Odprti turn r občine Mengeš Končno stanje: 1. Oskar Orel FM 8 (ŠS Tomo Zupan Kranj), 2. Marjan Črepan FM 7,5 (ŠK ZM Branik Maribor), 3. Martin Ocepek I 7 (ŠK Zagorje ob Savi) • najuspeŠnej» il mladinec, ]3, Indira Babataeva Bajt wFM 5,5 KAZ (ŠD Novo mesto) • najuspešnejša Šahistka, Ig^^ Penko MK (SK Velenje) • najuspešnejši sertior. V. S. repu buka slovenija UPRAVNA EMOTA KftANJ Stovenski trg 1, 4000 KRANJ Šifra; 351 - 190/2003-1413 OaKjm 24.04 2006 U.p,. M0P-UE4OP2 Upravna eroU Kran;. Oddelek za ûkolje in prostor. Slovenski tr^ 1, 4000 Krartj na podlagi 4, odstavka 60. čler^a Zakona o varstvu okolja (Uradne lr$l RS Št. 32/93 in 1/96} v postopku izdaj» gradbenega do-voljdnta za sar^íjo obsioiêcega odlasaiiićđ komunalnih odpadkov netiŠ9, zgrajenega v I. fazi na zem(|lácín paro. št. 137/4, 179 K.o, vodin borit I in odidgaliiôa, il. laza na zemljiščih pare. st. 177, 178,179 k o. Vojvodin Ooršt I lnvest>tor)u Komunali Kranj, javno je. d. o. o., Ulica M rka Vadnova V 4C00 OBJAVUA le O"? 21.4.200$ rzdana odl^&a o zavrnitvi zahtevka za îzdâ-jo grâdbaneçd dovoljenje za sanacij) ob8to]eče9a odlagališča komu- parc. št, nanih odpadov Tenefise. zgrajenega v J, fazj na zem 137/4, 17Ô K,o. Vojvodin boršt I in širitev odlagališča, II. faza na zem- íjiáálh parc, st 177, l7fi, 17S k o Vnjvf>dln horit I Invfislttnrjn Komunále Kranj, javno podiette, d, o, o,. Uloa Mirka Vadnova 1. 4000 Kram. izdaje gradbenega dovoljenja dne 7.4.2006 izdan soglasja Mnistrstva za okolje in prostor RS, Vojkova 1 b, Ljubljana, št, 35402-41 /2006-2. je bil v odrek Agencije I^S lè Mag. OLGA JAM BREK NAĆ^LNICA Negotovo do zadnjih sekund Po treh zanimivih tekinah finala letošnjega državnega pn/enstva v dvoranskem hokeju seje ekipa Loka Spiders Devs^alt na koncu veselila pokala za naslov najboljših. Vilma Stanovnik Jesenice - Letošnji Enak državnega prvenstva v tako imenovanem velikem fbor-balu je bil natanko takšen, kot se za sklepni obračun spodobi. V njem sta se srečali najboljši ekipi v lefcšnji konkurenci devetih slovenskih nioStcv, ekipi Loke Spiders Dewalt iz Škofje Loke jeseniškega Thunder, Tako tudi ni bilo preveliko presenečenje, da se je prva tekma prejšnii konec tedna v dvorani na Podnu v Loki končala šele po podaljšku in kazenskih strelih, jer so imeli mirnejšo loko igrala Thunderja Jeseni:, ki s 7:8. Jeseničani so tako za dmgo tekmo minulo soboto na Jesenicah pripravili pravo slovesno jan Vari in kapetan podprva- me in na koncu slavili s vzdušje, ki se ie začelo v slo- Loški hokejisti [v ospredju v svetlem dresu Igor Sertoncelj) se po prvem porazu v domači dvorani niso vdali Ir» z dvema zmagama na Jeseikah osvojili naslov državnih prvakov. kov VTZ Slavlje Uroš Vid-gu velikega hokejskega der- mar, ki sta tudi vrgla žogico ter rezultat v zmagah izenačili na j;i. Tako ie bila za na- bila napeta vse do zadnjih sekimd, Čeprav so veČino srečanja igrale: Loke bija. Moštvi sta namrei na za začetni udarec. Tekma pa slov prvakov potrebna še Spiders Dewalt. Ti so na parket pospremila kapetan se je nato nadaljevala bolj po tretja tekma, ki sta jo ekipi koncu slavili s 7:6 in pokal državnih prvakov v hokeju notah Ločsnov, ki so pove- odigrali že v nedeljo zvečer za najboljše odnesli v mesto na ledu Acroni Jesenic De- dli, imeli pobud o večin o tek- znova na Jesenicah, Ta je pod Lubnikom, RAFTiNC Radovljica Gimpex uspešno tudi v novi sezoni v organizaciji Fun raftlnga Radovljica in RZS je biia na rek Savi prva tekma za državno prvenstvo v raftíngu. V državnem prvenstvu "Nst^rČku" R6 so trikrat suvereno slavili raftarji z Dolenjskega - Gimpex Straža, Izmed gorenjski Čoino^^ je nastopil le Tinaraft Radovljica, fantje pa so - kljub službsntm obvezr)ostÍm in le enem treningu • v slalomu osvojili odlično drugo mesto, v sprintu in spustu pa so biti obakrat četrti. Ekipa Tinaraft Radovljica je v skupnem se* števku DP tako tretja, mesto na stopničkah pa bodo branili na domačem terenu 6. in 7. maja, ko bo ŠD Tinaraft skupaj z RZS organiziralo mednarodno tekmo, ki bo od državnem prvenstvu Štela tudi za evropski Čeprav se je sezona šele začela, se je drta^^no prvenstvo že končalo za "dvojce", saj sta bili letos na koledarju le dve tekmi. Na veselje organizatorja sta nova državna prvaka postala Jaka Zadnikar in Andrej Vrtačnik (Fun raffing). Da so vse medalje ostale na Gorenjskem pa so skupaj na drugem mestu poskrbeli Andrej Božič, Sa$o Šubelj (8led rafting) In ju-rij Bajt-Magušar in Grega Pirnat (Tinaraft Radovljica). Domači veslači so se izkazali tudi v tekmovanju R4 (ne šteje za DP), kjer so zaostali le za Gimpexom. Jutri, v soboto, 29. aprila bo v §0 Tinaraft pripravil že 18, ekorafting ^čiščenje reke Save), G. L. in regionalno ligo. Marisor Triglav brez prave konkurence Minu'0 soboto jp bil v rnarrborskem pokritem olimpijskem bazenu Pristan odigran Analni del državnega prvenstva za ka* tegorijo U18, na katerega so se uvrstila štiri najboljša moštva iz prvenstva v Kranju. V polfinalu sta se med seboj pomerila Olimpkja in Branik ter Triglav in Koper, Po p'ičakovanju je bila Olimpija boljša od Branika in slavila z 12:7, Triglav pa je Koper ugnal s kar 25:5. Triglav je v velikem finalu za rtaslov prva* ka brez težav 2 rezultatom 9:^5 premagal Olimpijo, ki je ime- la v svoji vrsti najboljšega igralca Martina Pula, Kranjčani pa najboljšega vratarja Zana Smoliča in strelca janeža Grašiča, Branik je v malem finalu visoko s 23:4 premagal Koper, ). M. STREiSTVO uubljana Corenjevaški strelci rekordne Na 15, državnem prvenstvu v strelianju z zračnim orožjem izjemen dosežek uspel strelcem Strelskega društva Marmor Hotavlje Gorenja vas, saj so v kategoriji do 15 let postali ekipni državni prvaki z Izenačenim osem let starim držav« nim rekordom 552 krogov. Ekipo so sestavljali Gašper Oblak, Lenart Oblak in Andrej Peternel, Gašper Oblak si je poleg ekipnega priboril Še naslov državnega prvaka v posamezni razvrstitvi, Lenart Oblak pa je odnesel bron. Izmed gorenjskih strelcev je bil med dobitniki odličij šs Luka Resman iz Strelskega društva Triglav, ki je postal državni prvak v kategoriji do 17 let, V. S. Trzin Invalidi tekmovali v streljanju Minuli konec tedna je Zveza za šport invalidov Slovenije sodelovanju z Medobčinskim društvom invalidov Domžale v trzinski osnovni Šoli organizirala že 15. državno prvenstvo invalidov v streljanju z zračnim orožjem. Z doseženimi normami se je tekmovanja udeležilo So Športnikov invalidov iz vse Slovenije • poleg članov domžalskega društva so od Gorenjcev tekmovali tudi Športniki z Jesenic, "Zelo pomembno j da se tudi invalidi ukvarjamo s športom in tako živimo Čim bol) aktivno in normalno življenje," je poudaril Igor MaliČ, sekretar Zveze za šport invalidov. Invalidi so tekmovali v različnih kategorijah: gluhi, invalidi 2 multiplo sklerozo, streljanje brez opore, streljanje z oporo in t. i, nacionalna kategorija, ki je bila z lažjimi invalidi tudi najbolje zastopana, J. P TENIS Kranj Klavdija zmagata v Krikem Na tekmovanju mladink in mladincev do i8 let v Krškem si je zmago med dekleti priigrala KranjČanka Klavdija Rebol. ki je v finalu po treh nizih ugnala Koprčanko Polono Dakič. Med fanti je zmago slavil Boštjan RepanŠek (Domžais), ki je bil v zaključnem dvoboju uspešnejši od Roka Bonina. B. M. GOREN)SKl GLAS petek, 28. aprila 2006 vilma. sta novni kí^g-gías.si 9 se nikoli ne naveličaš "Postati prvak prvič je sicer res najlepše, toda tudi slavij za vsak naslednji naslov najboljšega ne naveličaš," je v sredo ob slavju z novim pokalom v rokah zagotavljal kapetan odbojkarjev Autocommerca Bled Matija Pleško. n ikoli Vilma Stanovnik Bled ' Zadnja letošnja finalna leluna državnega prvenstva v odbojki za moške je bila le še dokaz veí, da je ekipa Autocommerca Bled res najboljše moštvo v Sloveniji, Potem ko so Blejd v soboto v domači dvorani v Radovljici z zanesljivo zmago nad final* nimi nasprotniki in letošnjimi pokalnimi prvaki, ekipo Preventa Gradenj Maribor, vodili v zmagah z 2:1, so želeli še pred prazniki uresničiti cilj sezone: ponovni naslov državnega prvaka, ki so se veselili Že lani. Čeprav je tekma v gosteh v Mariboru, kjer so prejSnji teden per/- sem ' pregoreli", so minub Iz Maribora so blejski odbojkarji prinesli zmagovalni pokal In veliko dobre volje, ki so jo sredo zvečer dokazali, da so ar.&i D A T R I s . > elektro, Gorenjska f i POOAUŠAN ČAS POSLOVANJA OB SREOAK Spoitovani odjemolci ekktnČne «nergije uporobniki »toritev El»ktra Gorenjsko! m Poslovanje družbe žditmo Čim bolj približali voŠim potrebam, zato smo podaljiali tc* poslovanja s «trankami [uradne ure) ob sredah i>a naiih lokacijah Ul. Mirka Vadnova 3 v Kranju in Moste 2a v Žirovnici. Sprejemne pisarne zo obračun električne energije in postopke v zvezi z izdajo soglasja za priključitev imajo od 3.S.2006 uradno ur«! • ponedeljek, torek in četrtek od 6. do 14. ure • sredo od 8. do 16.30 ure • petek od 8. do 13. uro. I s J » kazen v • pozig Matevža Potočnika iz Zgornjih Corij je kranjsko okrožno sodišče obsodilo na pogojno zaporno kazen, ker je novembra 2004 požgal domači hlev na Pernikih nad Krnico. Simon Subic ni besedi poudarila tožilka, ....................................... je obdolženi zaradi obíut Kranj - V sredo se je v veliki 1 . je v letih poučevanja naStu- OTl OKc. dirala, prebrala in se naučila zarja na pomen gibanja, razvijanja vseh čutov in Ču- svetu, dodaja. V knjigi tako opisuje tudi svoje stiske, di- - , .iz knjig, predvsem pa iz til, predvsem pa na pomen leme. In poudarja» kako po- delu se \e. kol pravi, c^rom- iNCnClinO liti dela z otroki. Poleg tega je spodbujanja ush'arjalnosti membna je osebna rast vsa- no naučili o psihologiji Člo- kc. N enehno j ih občuduje m, kakšna čudovita bitja so. Pa občudujem, že več kot petnajst let pri- otrok. Zlasti pomembnih kega učitelja. Da se nauči, da veka. Obenem pa je predano naj bo to zelo navihan ali pravljala predavanja po Šolah in vrtcih o umiritvi in prvih pet minut v razredu (odtod tudi naslov kniige), kakšna oprostitvi otrok, posnela je ki je po njenih besedah naj- ^ J , tudi kaseto Pouk drugače, lepši in najbolj dragocen čudovita Ves čas je brala, spremljala, čas, v katerem se po odmo- , . . brskala po literaturi in iska- ru otroci umirijo in nato po- Dltja SO. la vse, kar je bilo napisanega Časi pripravijo na spiejcina- nje snovi, "Otroka je treba razvijati gov umski del," poudarja sobesednica, ki izpostavlja predvsem nujnost človeškega odnosa učiteljev do otrok. "Učitelji imamo dolž- je vesel, pozitiven, poln energije. Že tako je v življenju premalo pozitivnega, . "Premalo o vzgoji oticic. Alternativne- Pa naj bo to ga. drugačnega. 'Tako sem zelo navihan gradila in nadgradila svoje delo. To so bila moja garaška leta, ko sem iz težkih te- pravi je ljudi, ki bi videli lepoto srečanj, objemov, dotika. In prav ozavestiti bi morali Čudenje, kak§ne lepe stvari prinese dan. In kako lepo, pol« no. bogato je življenje!" Veli- vodila planinski krožek na zelo priden otrok." In Čeprav osnovni šoli v Mojstrani in je že peto leto upokojena, je otroke vozila na planinske še vedno polna šole in pravi, izlete ter jih učila ljubezni da se pogosto zaloti, da je z do narave. Kot pravi, se je mi.slimi Še vedno v razredu, nabralo za debelo knjigo med otroki, kolegi ... "Eno- prečudovitih doživetij z otroki na teh izletih. "Bistvo ie 1 • I .J jvto, /sv awtit It. l^- ali zelo pnden oretlčmh ps;holoških knjig otrok. skušala potegniti tisto, kar sem potrebovala pri svojem nost, da iščemo Človečke scrka predstav. Tudi pri tem naučiti otroke, da ne gredo mimo lepih stvari, ampak da ko lepega je gospa Sonja do- jih vidijo, slišijo, čutijo, vo- hajo, okušajo..." Pri gospe Sonji vse izhaja iz iskrene ljubezni do otiok. "Strašansko rada imam otro- živela tudi pri delu v kulturnem društvu na Dovjem, jer se je poskušala kot reži- stavno Jie morem presekati In če bi se rodila Se enkrat. pravi, bi bila Še enkrat učiteljica. Le da bi imela svo-šolo. In tudi točno ve, kateri učitelji bi učili pri njej. Učitelji 2 žarcm, energijO; veseijem m optimizmom. 1, >e ona sama. GOKtNjSKl GLAS petek. 28. aprila 2006 VERA Razgledi "Krščanska adventistična cerkev" oziroma "Adventisti sedmega dne" so na Jesenicah navzoči že več kot petinsedemdeset let in delujejo na različnih področjih. \dventistična cerkev na esenicah Velik pomen za adventiste ima tudi zdrav način življenja Marîeta avsê^jlk Ime "Adventisti sedmega dne" vsebuje v sebi dve bistveni točki adventistićne je. To poteka v dveh delih. V prvem delu bogoslužja jma» svetopisemsko šolo, v kateri je poudarek na branj\j sebe j namenjena molitvi (en teden spomladi in en teden jeseni), kjer (e §e posebej doloćen namen molitve. in proučevanju Svetega pis- Pri teh molitvah je navadno vere. Prvi pomemben le- ma v maniših skupinah 2brano celotno občestvo. melj adventistične vere je (vodijo jih voditelji, ki se na vera v skorajšnji jezusov vodenje skupine že vnaprej dmgi prihod v vsej njegovi pripravijo). V drugem delu Še trije verski obredi ima- io vsakokrat za adventiste m nrsv 73 to pimuuv vac) pupiavijv/. v u.ugciu uciu vciii^ r slavi, likraii pa tudi vzposta- bogoslužja pa gre predvsem odraslih velik pomen. Prvi je krst oseb, ki se posvečajo velik pomen skrbi za zdravje celega človeka. VI te v v za slavljenje Boga (petje sla- jo, da bodo vsto e v cer» jestva pravičnosti in mim. vilnih pesmi) in za podeli- kav, drugi je obred poniž- 5rugi temelj adventistične lev osebnih izkušenj doživ- vere pa predstavlja posveče- Ijanja Boga. Mladim je na-vanje sedmega dne, to je so- menjeno posebno nosri (kot sprava za Čbveko-ve grehe)» tretji pa je obred o- na- bote. Bog je določil soboto služje, pri katerem lahko za dan počitl^a, ohranjanja sodelujejo tudi na občestva, poglabljanja smis- čin. Mladi pa imajo tudi možnost, da se udeležijo katerega od poletnih taborov ali izletov, ki so vsako la življenja in človekovega dostojanstva. leseniška adventistična Gospodove večerje, kjer jedo nekvašen kruh in sok iz grozdja (ta obred obhajajo štirikrat na leto). Velik pomen za adventiste ima tudi zdrav način nih in tudi verskih vprašanjih. v okvini teh predavanj je sodelovalo s svojimi prispevki tudi Društvo prijate-ev Svetega pisma» ki deluje v adventistični cerkvi tudi na 1 esenicah, Tovrstnih predavanj se je udeležilo precej ljudi, ki jih ta vpraša- delujejo tudi s posvetnimi ustanovami. Tako so lani v sodelovanju s Centrom za socialno delo Kranj in Mestno obi i no Kranj prire- ili dobrodelni koncert, kjer so zbrali sredstva, s katerimi so lahko kupili darila za obdarovanje otrok, ki živijo • i v rep. Če je mogoče, delujejo tudi preko medijev. Tako nja zanimajo. Zanje ima še poseben pomen šolski center v Maruševcu blizu Varaždina na Hrvaškem, v ka- sodelujejo z n terem imajo gimnazijo, dijskimi postajami, ki jim Srednjo zdravstveno šolo in dajejo možnost za lastne Teološko fakulteto. oddaje (Radio Triglav na okviru avdentistične 1 esenicah), na Gorenjski humanitarne organizacije kabelski televiziji pa sode- ADRA (Adventistična dobrodelna in razvojna orea- lujejo s svojimi prispevki, jeseniški adventisti sami življenja in prav zato posve- nizacija) je jeseniška skup- sicer ne izdajajo kakšnega cerkev je krajevna cerkev, ki poletje organizirana prav čajo velik pomen skrbi za nost sodelovala tudi pri raz- časopisa ali revije, kljub združuje petdeset vernikov v tem okolišu in deluje kot ena od trinajstih krajevnih adventističmh cerkva v Sloveniji (Kranj, Ljubljana, Nova Gorica, Koper ...). Vse skupaj pa so povezane v zanje. Poleg sobotnih bogoslužij potekajo tudi razna molitvena srečanja, pri katerih zdravje celega Človeka. Želi- ličnih dobrodelnih priredit- jo skrbeti za razvoj tako fizičnih kot tudi psihičnih in duhovnih razsežnost dove- vah in akcijah. Tako so ob i na Balkanu pomagali ljudem v stiski v Bosni in temu pa imajo na voljo kar precej revij, ki jih lahko prebirajo (Glasnik krščanske adventistične cerkve. so v ospredju predvsem ka. Zato ne podpirajo upo- na HrvaŠkem, ob cunami- Znamenja časa. Adventi-prošnje za različne potrebe rabe drog. pitja alkohola in ju, ki je ob koncu leta 2004 stični pregled ...). Tako lahko rečemo, da ljudi. Zanimivo je, da ad- nezdravega načina življenja prizadel jugovzhodni del skupno enoto, ki se imenuje Slovenska konferenca. In kako deluje adventistična Cerkev na Jesenicah? Janez Borse, adventistični pastor na Jesenicah pravi, da je najpomembnejše v adventistični cerkvi zagotovo Icdťiksko ^oboLtJO bogosluž- ventisti nimajo kakšnega nasploh, podpirajo pa zdrav Azije, zbirali denar za po- posebnega molitvenika ali posebnih molitvenih obrazcev, ampak poudarjajo predvsem molitev s svojimi besedami (še bolj s tem poudarjajo, da je molitev osebni pogovor z Bogom), Vsaku leto dva ledna še uo- način prehranjevanji in te- moč ljudem v Indoneziji, lesno aktivnost (špor). Po besedah Janeza Borse- prisotnost adventistov kaže na to, da lahko tudi vsak posameznik, oziroma vsaka potresu v Bovcu pa so se od- verska skupnost, ki je priso- ta so v preteklih letih skupaj zvali z delovno akcijo, v ka- lna v našem okolju, naiedi s kranjsko krajevno cerkvijo teri so sodelovali pri preiio- vi in gradnji novih hiš v Bovcu. Pri svojem humani- organizirali več kol dvesto predavanj o zdravstvenih, usiLološkili, nioialiiiii, eliC- taincni delu pa večkrat so- vernikov. veliko dobrega in koristnega za skupnost, ne glede na svojo velikost ali na število Prosti zrak prijetnejši od zaprtega 30 iz starih časov villlA Nac.uč Papežu in cesarju zvesti dala zasledovati, je vendar Pomislite, kako neviđeno katoličani na Kranjskem so le-temu prosti zrak bil pri- in nezaslišano bi bilo v teh se hoteli Trubaria znebiti. Naiprei so ma, Ijublianskc- jetnejši od zaprtega; prihia- nil jç škofu nadaljnji trud, pravočasno ušel iz dežele in krajih kaj takega še danes, kaj Sclc pred skoraj 500 leti, ko se je novi vek komaj dose rešil na Nemško, kjer je v bro začel! Ljubljanski škof mu kanoniku, podelili izpraznjeno faro v Loki pri Radečah in ga tako spravili različnih mestih, v Rothen- Urban Tekstor (i4gi'i558, iz Ljubljane. Nato ga je ljubljanski škof Urban zatožil pri deželnemu knezii in dosegel, da so ga 1547 izgnali iz dežele. "Er.ako vnemo je pokazal škof, ko je tudi drugim lutrskiin učiteljem iz-podmaknil kranjska tla in zanjo izprosil pri poglavariu drug Tako je prav v tistem letu na bui^u ob Tauberi, v Kemp-tenu in v Urachu prebil v pridigari>ki službi štirinsjEt Ko je pobegni), so na Škofov ukaz vlomili v njegovo hišo, pobrali luteranske spise in knjige ter jih sežgali njega, Trubarja, pa je škof izobčil. Kljub vsemu pa je Trubar zapustil v deželi dva duhovnika, ki sta pod vpli- škof od 1543, pred tem je bil na Dunaju dvomi kaplan in spo^'ednik kralja m bodočega cesarja Ferdinanda I.), ki je bil hkrati župnik v Kranju, pred luterani, ki so imeli emstvu, ni popustil. Posebno ostro je prod njim tiastopil v pridigi v Kranju leta k«. Bila je zelo , o Trubarjev portret na domačiji v RaŠčici. la v obeh podobah in naj ve- mjejo, kar so naši predniki že toliko stoletij verovali, naj se torej na noben način nc dado zapeljati od spodov, ki da so od prave vere odpadli. Ko so v Ljubljani kmalu nato zvedťli o ,80 se je, vitezi, plemiči in me m so pridigo gospodu škofu v ostrem dopisu resno grajali. Ta pa se je ponudil, da se lx) ustno zagovarjal. Tako j na lavm < ga zboja vse, kar je v s prižiiice govoril zoper i» van - priporočilo gospoda škofa vom tijegovega nauka tudi Valvasor, "Medtem ko je digati 20p0r luteránce. Tako geljske. ne le potrdil, temveč Urbana prišlo od cesarja Karla V. nanj 1) naj zapre Primoža Trubarja. takratnega župnika » St. ler-neju na Dolenjskem. Če- prav pa SI le nj. knežja milost zelo prizadevala in omenjenega Trubarja povsod zapustila rimskokatoliško cerkev, namreč Ivana Sche- reria in Kobilo jurija: ta dva lita drug dnjgega poročila s kuharico in ju vodila tudi javno po cerkvah. Tako se torej s Trubarjem evangelj-ska vera ni izselila." takoevangeljskaveravvojvo- je s po.sebno resnobo govaril Še naznanil, da namerava isto .storiti tudi v I.jubljani, ker mu zaradi t^kofovske slovenskejn je- službe pač pristoji in »rc, da dini Kranjski <3bdržala prosto na pro^četiju v svoji farni pot in se po vsej deželi, zlasti cerkvi v Kranju velikemu itemed plemstvom, silno širila, je takratnega škofa Urbana ziku o ovčjem hlevu in enem navadnega preprostega njegova posebna vnema za samem pastirju: pri tem jé veka obvaruje pred takšno rimsko katoliško vero gnala, preproste kmečke ljudi sva- zapeljivo vero (kakor jo ]c da je tega leta sam začel pri- ril, naj se ogibljejo sv. obhaji- imenoval)." i6 GORENISKÎ GLAS petek, 28. aprila 2006 USODE f GODOVI Razgledi Zbrani zapisi o še živečih hlapcih in deklah Večje uridn kmečkime Milena Miklavćič hodila žernado zdaj k leti je prišla ponjo pazila in §e danes jo imajo ianca tista, ki je z; tremi temu, zdai k onemu kmetu. mama iti ji> odpt'ljala v novo radi, kot bi bila njihova sta- tek tekla po babico. "Najlepše \e bilo v nedeljo. Bila je zagrenjena ženska, shižbo, k mogočnemu kine- rejéa sestra. Kljub temu da so jo i ko sem §]a k inaSi," je pripovedovala Veronika. "Tudi ie je bilo do tja ve< kot dve uri liOíLi í;em se^ve- zgarana in izmozgana. zato je bila velikokrat zadirdna in lu. so ji obleko. Gospodinja je bila dobra radi, med niiiiii ni bilo kaL^- plašč hi )e. če pride. Do- ženska, gospodar je bil go- nih osebnih pogovorov sitna. Marjanca ji je pomajiu- bila je se veliko več, saj so spodovalen in zato se ga je IZ SIÍI v . M) II la, kolikor je le mogla. Bikj ji selila, saj sem vedela, da je komaj sedem let. Za fant-bom lahko poklepetala z vrstnicami in videla domače. Ob sobotah smo se redno ka je imela le tri plenict in ime 1 pil hiši navado, da je Sveti Miklavž vsakemu pri« nesel skroinno darilce. Mar- Marianca zelo bala. ni nihče povedal, kaj naj ob Vsako leto posebej si je ob- mesecu naredi, dj bo lažje ljubila, da samo Se tokrat, prenašala ineiistmacijo. Sele nekaj raztrganih srajc. Ves janca je ze prvo leto dobila potem pa ne več, vendar je potem, ko so že vsi II n skopali in uredili, zato je bila nedelja Se toliko bolj čista in sveža. Pozimi, ko je zapadlo veliko snega, sem se naučila presti. Le tega se ne spominjam rada, kako smo tudi v najhujšem mrazu prale ob potoku. Zanohtalo nam je, poledenele cunje so se lepile Cez dve leti le ob perivnik, vendar ni bilo misliti, da bi sredi dela vstale prišla ponjo inseSlepogretkpeči.'^ Njeno pridnost je opazil mama in jo gospodarjev brat, s katerim odpeljala v se je potem tudi poročila. novo službo, k ^ "Nikoh ne bom pozabila mogočnemu poti. po katen sva Sli z ^ tnamo, ko sem šla prvič od kmetu. hiSe za pesterno," večkrat . i. I .i. ponovi in še danes, po več Obljublil so ji kot Šestdesetih letih, jo za- ... 1 vv . skeli pri srcu. obleko, plasc m še sama otrok je pazila na ^ ^ .J dojenčka pri ženski, ki je ži- čevlje, ce pnde. veU sama in za preživetje čas ga je nosila v naročju, zato je bil razvajen in je kar naprej jokal, če je ni bilo v bližini. toplo kapo, ki se je je zelo vsakič pojedla besedo. Ob-razveselila. Domov je laliko ljubili so ji Še kakšen pribolj- }i )e gospodinja dala pas. ki ji e "držal" vložke. Šla le sem 1er se )e navezala na otroke, ki jih je "Spominjam se. da kakž nih zdravil nismo imeli. šek. kar jo je pritegnilo, da je ostala. Vseeno je pri sedemnajstih poskusila srečo v fa- smo briki, toda že po pol leta se je no pa snio verovali, da nam počutila brez volje, zato je bo blagoslovljena voda po-mestu dala slovo in se vmila magala odgnati vsakršno bolezen. Zalo so Í0 hneli v vsa- nazaj v staro službo. " Šele pri kmečkem delu sem spet lahko zadihala. kadar je treskalo, prav tako sn\o < Delo me je veselilo in počuti- smo se pomazali po Čelu, če la sem se svobodno. Kljub smo bili bolni. Včasih je po- temu da sem garala od jutra magalo, zmeraj pj tudi ne." do večera, sem bila zadovolj- pove diplomatskih na," pravi. Pametn;( dekla ni nikoli Bila je ubogljiva, zato ni gledala za kmečkim, nikoli imela težav, je pa 20- svoje trdno prepričanje. spodar kakšnega hlapca tudi udaril, ker so odgovarjali in niso hoteli delati. Prav tako so se hitro znebili tistih de-kel, ki so bile nemarne in so rade odgovarjale. Ob nedeljah je bilo nujno s iti k maši. Doma je ostala le Í gospodinja, ki je kuhala ko- silo. Imela je vel^o otrok in je delala, naiediii ohcet. Česar nemalokrat je bila prav Mar- se še zmeraj rada spominja. Nikoli ne bo pozabila vseh ponižanj, ki so jih morale dekle potem preživeti. Ve pa, da včasih zaradi lU'- sre6ie ljubezni i.i vehko ljudi delalo samomora. kakšen hlapec kdaj, ki so 4a vsi poniževali in zaničevali. Tudi nie) so n<\ kmetiji, kji i Prazniki in godovi orian je fantovski praznik íože KoŠnjek Prvi maj, ki ga bomo letos Genezareškem jezem in v praznovali v ponedeljek, ni Nazaretu, bosia praznovala v samo mednarodni praznik sredo, 3. maja. dela, ampak je od leta 1955 V Četrtek, 4. maja. pa bo dalje po odločitvi papeža Pija praznik v Sloveniji zelo spo-XÍ1. tudi praznik Jožefa De- Štovanega svediika, mučenca Začenja se maj, naj cvetoč mesec in čas, ki s lavca. Uvedba tega praznika leta 1954 postavil za zavetni- ska. Ime Katarina pomeni naj bi bila uvod k spravi med ka otokov v južnem morju. "Čistost" iji je zavetnica Kafa- delavslvoin in katoliško Cer- Katarina Sienská, cerkve- rin, Katic, Katíj, Katk, Katik, kvijo. Tudi kasnejša papeža, na učiteljica in sozavetnica Katink, Katre, Katre, Katrin, Janez XXI11. In |miez Pavel najbolj veselijo dekleta in Evrope, rojena leta 1547 v ita- Kaj, Katalin in Katjus. Neka-fantje. Maj ali majnik ima lijanskem mestu Siena, mu- tere od njih bodo imele god mu vprašanju Florjana ali Cvetka, fantovskega svetnika, kateremu \ so včasih priu jali pu^-c-sije. Na inui»nih hi^ah, sc p • sobej pa iia dojno nU ' kipe ií:;í- posebno mesto v življenju slovenskega človeka in v njegovih navadah. Mučenec Vilal ali Živko, čenec Peter Veronski in opat Robert FlamskI bodo imeli jutri. pozornost. Praznik ložeta Dclavca ua liiiiij tli i .u • iz uoliJ«.' ^ii.) j^onCi) Vnodeljo, 30. aprila, naza- ni praznik dela, ampak de- hiSo S( . Fl. i c svoj praznik jutri, 29, aprila, djiji dan tega meseca, bo lavca, človeka. Izročilo praz- vernik gasilcev, tisrih po .nun- Katarinajebiladominikanka praznik redovnega ustanovi- nika je tudi misel, naj z de- nih ljudi, ki so piipravljçni §kof Ciril Beloruski in du- in navdušena razlagalka vere telja Hišice božje previdnosti lom vsakdo, na svoj način, pomagati v nesjei L hovnik ter muČenec Peter v svojem rodnem mestu in Jožefa Cottolenga (17S6 - sodeluje pri graditvi človeku okolici. Pregovorila je papeža Gregorja XI., da se je iz francoskega Avignona, kamor so se iz Rima umaknili papeži, vrnil v Rim. Tudi sama ie 1842). Po njegovi zaslugi de- bolj prijaznega sveta. O Florijanovem /ivijenjii )e malo znanega. Ooina naj lujejo v italijanski pokrajini Piémont številne bolnišnice. torek, 2. maja, bo praz- bil v okoliii l^uiuia in jt Škofa in cerk"venega uči- vojuk v uu Chanel imajo svoj praznik danes, 28. aprila. Še posebej zanimiva osebnost je bil član redovne skupnosti maristov, Francoz Peter Chanel, rojen vrnil v Rim. Tudi sama je nice, v katerih uživa brez- (z Aleksandrije v Hgiptu, kjer ganskim bogovom, so leta 1803, ki je lelj 1863 od- umrla v Ritnu. stara 33 let. plačno oskrbo okrog 10.000 je bil od leta 328 naprej tudi okiog leta 504 stiahovito mu- potoval na misijonsko delo v Katarina Sienská je ena od ljudi. Jožef Cottolenga je bil patriarh. Ime Atanazij ni po- čiU in ga s kamnom okrog zavetišča za uboge in delav- telja Atanazîja, po rodu Grka rik. Ker ni holel tl:irovati po- Zahodno Oceanijo. Deloval sedmih Katarin, ki so bile je v težkili razmerah in imel številne sovražnike, ki so ga leta 1848 ubili. Vatikan ga je uvrščene med svetnice. Ob njej je najbolj znana Katarina Aleksandri j ska ali Sinaj- tudi soustanovitelj ženske redovne družbe vincentink, ki se imenujejo po Vincenci j u Pavel skemu. sebej razširjeno. Največkrat vratu pahnili v reko Enns. so ga dajali redovnikom. Fant, ki je to storil in pogledal Apostola Filip in Jakob, za utapljajočim Florijanom. doma sta bila iz Betsajde ob je takoj oslepel, pravi legenda. CORENJSKJ CLAS petek, 28. aprila 20c6 POGOVOR Razgledi Vsaka deseta ženska v Evropi lahko zboli za rakom dojke, v resnid jih vsako leto zboli več kot 750 tisoč, v Sloveniji pa blizu tisoč. Med njimi je tudi Olga Drabik, ki je za to diagnozo izvedela kmalu po svojem petdesetem letu. sem zdravnikom Olca Drabik )E ieta 2003 zbolela za rakom in ga premagala. Danica Zavrl Žlebir komu upreti ali povedati svo- ....................................... je mnenje, vedno sem raz- Zbiranje denarja za naXup mišljala le o tem, kaj sem linearnega pospeševalnika na Onkološkem inStitutu. h sama narobe naredila. Sedaj je drugače, ne vem, ali je bo» kateremu v okviru akcije lezen in boj z njo v meni raz-"Glave gor; rak • poglej mu v vila tudi drugačne lastnosti oči in zmagaj tudi ti" spod- in mi dvignil samozavest Ko buja Zveza svobodnih sindi- spoznaS bolezen, se z njo katov Slovenije, nas je spet ukvarjaš in jo priznaš, se lahko boriš, ne pa da miaš obču- s pomirio na hudo bolezen. Izkuánji Š kofieločanke Olge Drabik, zaposlene kot sekre- tek, da te nekaj ogroža. " tarke območja te sindikalne Rak Še vedrK> velja za tabu? organizacije na Gorenjskem, "le, vsak se kar umakne, in mladega nogometaša Jake ko sliši za raka." Jakopiča, ki sta premagala raka, govorita o pomenu pca- Ste tudi vi imeli do nje lak vočasnega odkrivanja za pre- odnos, preden ste zbolelih prečevanje in premagovanje te bolezni. Kakšna je va^ izkuin>a z ra kom? 'Tudi. Zato sem sedaj še » bolj prepričana, da je bolnicam dobrodošla vsaka beseda, ki jo nekdo z enako izkušnjo lahko izreče komu v "Leta 2003 so mi odkrili ozaveščanje in spodbudo, raka na dojkah. To je trpka Bolnice z rakom dojk danes izkušnia, ko človek najprej nimajo tako slabih prognoz. pomisli, da od tega lahko Ozdravi jih veliko, mnogo jih umre. Tudi z menoj je bilo na začetku tako. Toda med zdravljenjem sem vzpostavila izjemno dober stik s svo- je dolga leta po prestani ope- Dorme o obveznih pregledih žensk od doloiene starosti naprej in o presejalnih metodah, s katerimi bi pravočasno odkrili spremembe, iz katerih ee lahko izcimi rak. Po- lu pa sem se polno vrnila k delovnim obveznostim. Za-nw je tudi to terapija. Če namreč zapadeš v potrtost, ni dobro. Ne le delo, tudi stik z ljudmi ti pomaga, da prema- navodJa. kako živeti, da ostanete zdravi ? "Kakih navodil nisem do- , Čeprav .so najbrž nu oji- kološkem inštitutu dostopni kaki tovrstni nasveti. Sem raciji in terapijah spet zdra- membno je, da se zavedamo gaš bolezen. Ko sem Še obis- vih in živijo naprej. Ves Čas sem čutila, da bi lahko komu jim zdravnikom onkologom, pomagala s svojimi izkušnja- dejstva, da je rak ozdravljiv, a kovala kemoterapije, sem hole Če ga pravi čas odkrijejo." dila tudi k pevskim vajam." se pa sama s sCDoj zmenila", kako bom živela. Ne ukvarjam sc kdo ve kako z ^em mri natni način v okvini uradne spodbujala okolicah ^ « J lAl^ A ▼ J AAXVWii J S^l AXVS^AC^^VJ AA^ A J ď «9 * All AA XfciV k4«9A AJ ^ DOiniCC z ki me je tudi operiral. Zelo mi. Tako sem se vpisala tudi Ste se zdraviti na konvendi> Kako vas je med boleznijo rakom dojk danes nimajo me je bil pripravljen vedno poslušati in mi razlagati vse, kar sem želela vedeti. O svojj bolezni sem hotela vedno vse v Europa Donna, kot prostovoljka bi morda lahko delala medicine ali ste Iskali tudi "Podporo sem imela v dru- tudi v združenju onkološldh kake alternativne možnostih žini, pri kolegicah v službi. zdravo prehrano, tem pomembni pa sta ini telovadba in stik. 2 naravo. S sprehodi v naravo, io v hribe, ki mi bolnikov, a morda kdaj kasneje, ko bom imela več Časa. "Ne, le v okviru uradne prijateljih, zahvalo pa sem družbi s prijatelji in diuži- taKO SiaDin vedeti, kaj se bo z menoj do- Sedaj v Europi Donni Se ni- prognoz gajaio, kako me bodo operirali, zdraviji, skratka vse de- sem zelo angažirana (v tem smislu zelo občudujem dr. medicine. Najprej sem bila operirana, s tem, da mi niso amputirali doike. paČ pa odstranili le tumor in del tkiva dolžna tudi osebju na onkološkem inštitutu- Tam delajo v težkih razmerah, toda razen prostorov so pomembni Ijud- tajle. Ko mi je bilo težko, mi Mojco Sendar. ki ima sama ter be^avke. Ko sem se spri- je, Id imajo res lep odnos do :zu dolga leta, si pridobim telesno kondicijo, se umirim in psihično razbremenim. Sicer pa k zdravnikom ^e hodim na kontrole. yfiKy 1 4 é 4>V 411« ^V ^/AJv A14A ^S^AA^^t» i-LAIlA l^A A>V «^C^AA «^C fS^, A C «J ^^ JVvJAll^AVi ^ZClTaVl jin je ravno moj zdravnik poka- izkušnje z boleznijo in vodi jaznila s tem, da imam raka pacientov. Velika spodbuda da sem ves čas pod i^adzo- zal pot, da sem se pot?m to organizacijo), mi je pa ta indobilazaupanjedosvojega pride tudi od ostalih bolnic, rom, saj se bolezen Is veliko, mnogo sama začela pobirati. Naučil jih je dolga leta me je, naj si zapisujem, sprašujem, se zanimam. Velikokrat so bolnice v strahu in Med njimi so seveda tudi takšne, ki jih bolezen zelo po- znova po] avi za redno pre pa prsi." Velikokrat so bolnice v strahu in negotovosti, ker smo spodbujale ostale, ki smo bile bolj opti po prestam negotovosti, ker ne vedo, kaj ne vedo, kaj sc z njinii dogaja, ker morda niniajo cistične. Tudi iz obdobja, ... . se z njimi dogaja, ker morda pravih infonnacij. pogosto si ne upajo vprašati, preživetega operaci)! in nimajo pravih informacij, ker se morda bojijo, kaj bodo izvedele. terapijah spet zdravih in pogosto SI ne upajo vprašati, ker se morda bojijo, kaj bodo izvedele." organizacija zelo blizu, ker zdravnika, sem bila priprav- Vam jc bolezen v življenje veliko naredi na ozaveščanju Ijena tudi na morebitno am- mi ZlVllO naprei. prinesla velike spremembe? Žensko raku dojke in vodi iz- putadjo. Ko parni je biladoj- imam dobre izkušnje. Ko sem prišla domov, me je bilo spočetka strah, ker ni bilo več sestre, ki bi bila takoj na razpolago, niti zdravnika, da bi na voljo za takojšnja vprašanja. Vendar mi je Kaj pa morebitne spremembe v gjavi v smeri pozitivnega lazmii^ljanja, kakršne donimo oznanja predsednik države? • /X nu )e. Ker pr nik Drnovšek tako odkrito • * n o govork o moči pozitivnega ra nja pii njenem picnia^ova- II Ves Čas sem res sesuje svet in te je strah, kaj se bo zgodilo. Pozneje pa Ko izveš za diagnozo, se ti redno uspe> akcije v pomoč ka ohranjena, sem šele vide- prim. dr. Matjaž Kaučič omo- bolnicam. Pomembno pa je tudi to, da ženske same skr- la, kaj to ženski vendarle po- goCil, da se še danes lahko ka- . Pozitiven pnstop le gotovo v prid boju zopťr bole- meni. Po operaciji sem šla darkoli obrnem nanj z vpra- zen. Naj ob tem povem, da y t f^j I ^a vv, KAO ^<—1 lo[v^ đa(<ti zok tudi v Nepotrebno je, da ženske na izkušenj z zdravljenjen* tihem glodajo strahovi, raje zaupanje v uradno naj o vsem vpra.ia jo, sa j lepo- no. Tako niti ni zjiavanje stanja razblini dvo- da bi iskala pomoč v alttrna- tavljaš.kaj bi zase naredil, jaz SVO|imi sem se ob tern marsikaj naučila. Dodej se nisem zjiala izkušnjami. zno, je vprašljivo, kakšna je Ves ta Čas sem bila na bolni- me in negotovost." prognoza in kako se bo boj z boleznijo končal. Zato nad- ški, vendar sem si želela Čim- prej v službo in le kratek Čas kaj dosti postaviti zase, se vse podpiram idejo Europe sem delala po Štiri ure, kma- Mineva že tretje leto od vaše bolezni. Ste dobili kakšna tivi. Morda pa bi se v primeru, dabi bile stvari bolj brezupne, zatekla tudi k dnigim i8 GORENJSKI GLAS petek, 28. aprila 2006 1000 LET GODESICA Razgledi Godešič skozi sočletie 1006 2006 ludita Šega Codeška loka na Produ Gode^ka loka na Produ spada med zoološko in gozdno naravno dediščino. Skupaj z Reteškimi lokami je predlagana za naravni rezervat. Izoblikovala se je v trikotniku, "ki ga na zahodni strani omejuje cesta Lipica-Gosteče, na jugu reka Sora, na severovzhodu pa obronki pod vasema Godešič m Reteče. Obmo^eje pretežno gozdnato, delno ga prekinjajo zakisa- ni travniki, vodotoki in mlake. Rastlinstvo in živalstvo je zelo raznoliko, čeprav je površirui majhr\Ci. " je v zborniku zapisala Urša Kovač Mrak. Tu zgodaj spomladi zacvetljo prvi zvončki In žafrani, kmalu za njimi pa rumeno-zelene blazinice kalužnic in irisi- Tu domujejo vodni drsalec, siva čaplja, pižmovka» Biološko zelenonoga tukalica, vodo- mec in druge živalske vrste. takšno območje Nastanek loke je tesno ZerovČeva luža/^^» povezan z reko Soro in n]e- pomembriO Kot mml potoki. Sora je nekoč protja izdelovali košare, skozi izvire v prodnatih tleh ravni regulator vodnega re- pomembno ekološko vlogo řpWla HW nftfi řpra<3n na Watp. enoine koŠe. cekarie. ierba- nanaia iz bližnie Sore. Žima v kraiini: vzdržuie vi- ima tudi rastlinstvo, sai . -, ^ ^ tekla tik pod teraso, na kate- gnojne koše, cekarje, jerba- prehran)evalisce, n se je v srednjem veku iz- se idr. Precejšen del loke je napaja iz "Pomen loke in drugih Žima v krajmi; vzdržuje visoko talno vodo tudi v suši. ima tudi rasthnstvo, sa] uravnava svetlobo» toploto in zračno strujanje." Zbornik lahko naroČite na bolj pomikala v desno in vijejo Struga. Omanca in živalskih vrst, ampak je jo potem polagoma oddaja spletni strani www,godesicsi , oblikovalo vaško naselje, zaraščen z lepim mešanim podobnih mokrišč ni samo ob vodnih ujmah in neurjih SKnVailSCe m skozi tisočletja se je vedno gozdom, skozi katerega se v tem. da so biotop Številnih pa sprejme veliko vode in gnezdišče puščala za seboj neobdela- no peščeno zemljo, ki so jo mnogoterih ljudje spreminjali v travni- ke in pašnike, vrbove šibe manjši potočki. Nižje lege v bližini vodotokov in mlak so zamočvirjene. Največja stoječa voda je Žerovčeva velika tudi njihova estet- v okolje. Biološko je tak- ska. krajinska, rekreacijska vrednost. Loka ter zaviti šno območje pomembno kot prehranjeval išče, skriva» rečni tok 2 okljuki, razši- lišče in gnezdišče mnogote- Živalskih vrst. pa s pridom obrezovali in iz luža, ki se na več mestih ritvami in plitvinami je na- rih živalskih vrst. ... Zelo gode ič 7000 feř Turistične blodnje SEDM ICA Marjfta Smolnikar odohna komunikacijska sredstva so postavi- Čemo. Oziroma, se iščejo tisti. ki so na državni ravni za I se oh sloven- tih. recimo, naj skem nacionalnem simbolu je neskladje z dolgoročnimi turi- skega turizma graditi na teh dveh dejavnostih, od katerih la turizem na piedestal razvoj turizma profesionalno stopilo srce, medtem ko ni- stičnimi cilji. Ena od dolgo- je ena nelegalna, se nam gospodarskega razvoja in po- zadolženi. Zaradi vrtenja v mamo sami do lastnega sim- ročnih slovenskih gospodar- ho piše. sledičrvo rasti domačega bruto proizvoda. Konkurenca na mednarodnem trguje velika krogu ostaja Slovenija v svetu neprepoznavna, nekonku-renčna, trend rasti nočitev pa bola prav nikakršnega odno-5(J- /n smo bilt Že na tem. da skih prioritet je razvoj turiz- Prihodnost Slovenije je v in neizprosna. Verjetno ni upada. ga zamenjamo. Poleg tega bi se lahko s tovrstno vrhur\sko ma na podeželju. Turistične razvoju družinskega turiz- strokovnjake in vlado, ki se ma. Samo ta lahko uspešno meša v stroko, prosim, da mi razvoj turizma na države na svetu, ki nima svojevrstnih, njej lastnih narav- Letošnje promocijske akcije so se turistični birokrati /oiili ikonografijo v svetu promovi- razložijo, kako nameravajo podeželju. Kar se same pro- rali le dve drŽavi: Hitleneva jopija, ki ga razganja od po- mocije tiče, pa je skrajno ne- nih, zgodovinskih in kultur- na resnično izviren način. Nemčija in Japonska. (Seve- svetnih doživetij, spravili v resno in neodgovorno sveto- řiiH danosti, $ katerimi tunstc Namesto na beograjskem sej- da se jc Tretji rajh v svetu idilično vaško okolje Bogu za vno javnost nagovarjati z za- pritegne. Zato je uspeh drža- mu. na katerem je sodelovalo promoviral na drugačen na- hrbtom in ga potem tam za- stavo, kije razen na vladnih ve kol turistične destinacije petdeset držav, se bomo maja čin, ampak to je druga odvisen od izvirnosti in odlič- in junija vrteli na CNN. Pre- tema. držati deset dni. Po mojem ne hi zdržal niti dva dni. Pa in državnih ustanovah doni videti. Če se zdi turi- poznavni znak pa ne bo več Druga kapitalna napaka Še to naj mi razložijo, kako stičnim strategom in politi- jih na mednarodnem turistič- stilizirano cvetje, pač pa si o- letošnjega turističnega ekspe- bodo z individualnim turiz- nosti promocije artiklov. venska zastava, s katero naj rimentaje, da Slovenska tu- mom napolnili turistična bi igrali na Čustva noslovni- ristična organizacija ciija nn prenočišča in druge gostinske križi i^î težave. Čeprav ima- kov televizijskega spola. Tako st^obodomiselnega poslovneža objekte. Posamezniki so do- nem trgu ponuja. S slovenskim turizmom so kom stilizirano cvetje neizvirno in neprepoznavno, potem bi morali za razpoznavni znak uporabiti mo strategijo turističnega razvoja, se pred vsako turi- seje odločila vlada. Večja neumnost mi v tem trenutku res pri šestinštiridesetih. Se pravi nosni kvečjemu za igralnice otok. Postojnsko jamo ali lipi- na uspešnega posameznika in za kupleraje. Če narriera- canca. Slovenska zastava je stično sezono vedno znova iš- ne pade na misei. Špancem. moškega spola v najboljših le- vajo strategi razvoja 5/oven- v prazno t GOREN)SKl GLAS petek, 28. aprila 2006 EKONOMIJA stefa n .za rgi @ s-gios.si 19 prevzemajo tisk Ponudbo založbe Primož Trubâr zâ prevzem Gorenjskega tiska predsednica uprave označuje za prijateljskega. Družba je iz najhujše krize in posluje z dobičkom. Bošttan Bo&atai Kranj • Poslovna uspeš- vsem v tujini - v Nemyji, v Avstriji 1er v Rusiji. " nost delniške dnižbe Gorenj- Dve leti nazaj vam je šlo ski tisk, ki je v letu 2004 pa- slabše, kakšno je sedaj stadia v rdeie številke, se je lani nje med tiskarji v Sloveniji? ustavilo. Želijo si povezova- "Nekdaj nas je bilo već. Le nja s strateškim partnerjem, nekaj nas je večjih v Sloveniji, bi jim prinesel tudi trg. O čeprav mi ne spadamo veČ poslovanju v preteklih letih med največje po številu zapo- in o prevzemni ponudbi založbe Primož Trubar ie za slenih, saj smo se izredno skrčili. Pred 18 leti smo imeli Gorenjski glas spregovorila samo v pripravi tiska 140 za- | Kristina Kobal, predsednica poslenih, sedaj pa jih je deset, uprave. Najprej o lanskih po- saj je tehnologija Izredno na- : predovala. Mimo nismo niko- J « • "Še zdaleč nismo na ravni, kot smo bih pred padcem leta 2004. Takrat smo podvrženi spletu težko pred-vidljivili okoliščin, predvsem je z vstopom v Evropsko unijo izpadla proizvodnja za tobačno industrijo. Isto leto je bilo prevzeto tudi podjetje v Srbiji, za katerega smo veliko delali. Menili smo, da bomo ostali njihov dobavi- boliševanja." telj, saj smo jim ponudili dobro ceno in kvaliteto, oni pa so se odločili za lokalno tiskamo. Lani smo zopet poslovali z dobičkom.'* c 9 0 1 li poslovali, Vedno je bil problem, ali na komercialnem ali Kristir»a Kobal, predsednica uprave Gorenjskega tiska, kakem drugem področju, Cene padajo iz leta v leto in se zmanjšati število zaposlenih, lolar^ev za delnico ugodna? je treba vsakodnevno prilaga- če je mogoče 2 njihovim so- Kaj bi vi priporočili lastni-jati. Konkurenca je ogromna, glasjem. V načrtu imamo, da kom? samo v Sloveniji ima s tiskom bi zaposlene prilagajali pro-opravka vsaj 500 družb. Naša daji. Če bi Izpolnjevali naćrte, "V družbi sprejemamo prevzem s strani družbe Pri- branža ni najbolj cvetoča, saj bi btlo sedanje število primer- moža Trubarja kot prijatelj-je potrebno vložiti ogromno no. Pri nas je vseeno veliko skl prevzem, saj je žé dalj dela, naporov In stalnega Iz- ročnega dela, ki za seboj po- časa naš največji lastnik in je tegne določeno število ljudi." prijazen do Gorenjskega tiska. Desetletje smo na borzi. Vendarle pa je po zadnjih Kakšna je lastniška struktu- cena pred prevzemom je rezultatih Gorenjski tisk iz ra Gorenjskega tiska? bila pod 2.000 tolarjev. S krize? 'Lahko navedem podatke stališča poslovanja in spre "Upam. Ne padamo več, pred prevzemno ponudbo, menjenih razmer na tržišču kar pomeni, da smo iz naj- Največji lastnik je družba In potrebnih Investicij za Kdo so sedaj vaši največji kupci? "V Gorenjskem tisku ima- večjo produktivnost je to dobra cena. morem se večje krize. Najbolj grozno je Primož Trubar z 24,99 bilo leta 2004, vendar me- stotka, Medaljon ima 17,90 nlm, da smo naredili vse nuj- odstotka, Cetis 12,5 odstotka, spuščati v to, kdo bo prodal Ljubo Sire 6,1 odstotka del- delnice, rajši pa bi videla, da mo tri programe; kartonažo - ne ukrepe še pravočasno. " predvsem za farmacijo, tudi za tobačno Industrijo in pre- Koliko je danes zaposlenih? okoli 20-odstotnl delež del-hrambeno Industrijo, Naši Se bo Število povečevalo ali nic. Okoli 10 odstotkov del- nic, fizične osebe pa skupaj zunanji lastniki. II stranki sta Krka in Lek, pri zmanjševalo? nic družbe je lastnih." promocijskem materialu Go- "Konec marca je bilo zapo- Ali boste tudi po prevzemu ostali na Čelu družbe? "Seveda, vem pa, da je po- tenje, s Knjižnim programom pa smo prisotni pred- slenlh 243 delavcev. Vsako Kako vi sprejemate ponud- trebno razmišljati o nasled- leto skušamo nekoliko bo za odkup? |e cena 3.000 niku. II Pridobiti želijo dobro polovico Kdo je lastnik založbe Primož Trubar in zakaj ta kupuje Gorenjski tisk? bořrian bogata i Na naše vprašanje, kolikšen odstotek delnic GTso do poviša, kol rečeno, do 11. Ponudba založbe za pre- maja. V zadnjem mesecu je vzem bo odprta do 18. maja. Kranj • Gospodarsko družbo sedaj uspeli pridobiti, nam je delnice GTkupila tudi druž- Edvard jurjevec ocenjuje, PRIMOŽ TRUBAR, založni- jurjevec odgovoril, da jeza to ba Poteza naložbe, zato nas da bo prevzem uspešen že Štvo, d. d., ki je 19. aprila ob- Še prezgodaj: "Z 20. aprilom je zanimalo, ali oni nakupu- ob pridobitvi dodatnih 26 ponudbo za prevzem velja ponudba za prevzem, jejo za založbo? "2a nas po- odstotkov delnic, saj imajo Gorenjskega tiska (CT), vodi i)â glavnino poslov pa raču- nudbe sprejemajo vse borz- sedaj že skoraj Četrtino del- direktor Edvard namo po u, inaju. Takrat se ne hiše, saj po zakonu ne nic GT, skupno torej 51 od- IzteČe zadnji dan, ko se še smemo sami izdati ponud- stotkov vseh delnic: "Praga lahko spremeni ponudbena be. Kolikor mi je znano, so v za uspešen prevzem nismo cena, Pričakujemo, da bo Potezi kupili delež sklada postavili, kuplU pa bomo Jurjevec. Glavna dejavnost Primoža Trubarjs j^ založništvo, vendar vse od ustanovitve leta 1993 niso Izdali niti ene kiiji- večina delničarjev čakala do Rastko, najbrž iz špekulativ- vse, kar nam bo trg ponu-ge. Družba je bila ustanovlje- tega datuma. V zadnjem in- nih namenov: verjetno pri- díl. ' Na vprašanje, od kod na z dvema namenoma: da temem glasilu GT Ogledalo, čakujejo povišanje prevzem- zaposlenim v Gorenjskem so lahko delavci organizirano ki je izšlo v teh dneh, smo si- ne cene. Vendar ni logike, tisku denar za odkup delnic, pa jurjevec pojasnjuje, da založba Trubar nima sodeloval i pri lastnin j en ju ter cer zaposlenim pojasnili, da da bi nekdo kupoval GT da so lahko ohranili vpliv na bodo vsi, ki bodo sprejeli po- dražje, kot za ceno, ki smo vodenje družbe GT in ohra- nudbo naše družbe že sedaj, jo ponudili mi. ' - Danes je lastnih likvidnih sredstev. njcvali konkurenčna delovna deležni tudi plačila morebit-mesta. Največii lastniki druž- ne povišane cene." 1 pridobili pa so bančno ga- be so Kristina Kobal (z druz- mož Trubar, na začetku pa rancijo za nakup vseh pre-Do povišanja prevzemne jih je bilo kar 540 (vsi zapo- ostalih delnic, ki še niso v bo De-leš) s 15,90-odstotnim cene lahko privede nov po- sleni v GT). Ustanovili so jo njihovi lasti. '2a plačilo se deležem, Drago Badalič ima nudnik, ki sme svojo kon- takratni predsednik delav- sedanjim lastnikom ni bati, 10,3o-odstotni delež, Edvard kurenčno ponudbo obliko- skega sveta, predsednik sin- saj bodo svoj denar dobili Jurjevec 9,20-odstotni delež, vari do 8. maja, založba Pri- dikata in dva direktorja pro- najkasneje do 2. junija," je zatrdil direktor. drugi pa manj. mož Trubar pa lahko svojo izvodnje. Vstop v EU brez šoka Slovenija je z vstopom v EU in sedanjimi pripravami na prevzem evra na poti izpolnjevanja zastavljenih ciljev. Boštjan Bogataj najbolj izpostavljene - tekstil- ..............................................................................m in usnjarska industrija, ki Kranj - Članstvo v EU za slo- jo močno pritiska konkuren-vensko gospodarstvo ni pri- ca s Kitajskega ter živilsko neslo posebnega šoka ali bi- predelovalna industrija, kjer stvenih sprememb v pošlo- je Slovenija poleg globalno vanju, saj so države EU že povečane konkurence še dopřed vstopom predstavljale datno izgubila z izgubo trgov blizu 70 odstotka slovenske- nekdanje Jugoslavije," še ga izvoza. Gospodarska ak- pravijo v GZS. Težko je sicer tivnost Slovenije se je po pripisati trende v posamez-vstopu v EU pospešila, z do- nih panogah zgolj vstopu v seženiml stopnjami rasli EU. V Sloveniji so že tradid-BDP okoli 4 odstotke letno onalno uspešne dejavnosti v in z višjo rastjo izvoza. "Po- kovinski, elektro in kemijski dobne trende je pričakovati industriji, ki so v veliki meri tudi v naslednjih letih. Izvoz dobro izkoristile globalno ostaja glavni motor gospo- konjunkturo In se tudi uspe-darske rasti, najpomembnej- le umestiti na tuje trge. GZS še trgovinske partnerice pa je v pomoč podjetjem pri Nemčija, Italija in Francija," lažjem poslovanju na no-pravijo v GZS. Z vstopom v EU so se odpravile ali poenostavile mnoge adjninistrativ-ne in tehnične ovire, olajšal se je dostop do tujih trgov; cijskih kanalih so obveščali o nabavnih, prodajnih pa tudi možnostih pridobivanja do trgov kapitala. Na trgu sredstev iz strukturnih skla- dela sam vstop v EU v Slove- dov, organizirali vrsto aktivniji za zdaj ni prinesel bistve- nosti v oblikovanju nadonal- vem evropskem trgu pomagala na različne načine. Spremljala je evropsko zakonodajo, po svojih komunika- nih sprememb. nih tehnoloških platform "Z vidika posameznih go- kot dela skupnega evropske- spodarskih dejavnosti je bilo ga načrtovanja, pripravila, obdobje po vstopu v EU naj- poseben program za dosega- ležje za tiste, ki so tudi sicer nje ciljev Lizbonske strategi- globalnem gospodarstvu ie in podobno. KRATKA NOVICA Upniki Iskraemeca prijavili za 13,6 milijarde tolarjev Na predlog uprave Iskraemeca se je sredi februarja na Okrožnem sodišču v Kranju začel postopek přisune poravnave. Veijko jan, upravitelj prisilne poravnave, je v sporoči- UD- iu pred dnevi navedel, da se je na njegov poziv javiio 2Si nikov In prijavilo za 13.575.695.190,4^ tolarjev terjatev. Od tega predstavljajo obveznosti do dobaviteljev slabe 4,5 milijarde tolarjev, preostanek dobrih devetih milijard pa obveznosti do bank upnic. Danes pa se bo iztekel rok za oddajo obvezujočih ponudb za dokapitalizacijo Iskraemeca v višini 2,5 milijarde tolarjev, ki bo pomenil nov zagon za družbo. Največ upanja na uspeh naj bi imel konzorcij bank upnic na čelu z Gorenjsko banko, saj naj bi se o dokapitalizadjl dogovorili skupaj s odstotni lastniški delež oziroma 210.73$ delnic ocenili, da sta v trenutnih tržnih razmerah cena in družbe Sava Trade, brez trenutek primerna za družbe MG Market, za 6, milij arde tolarjev. izstop IZ te naložbe. Po enaki ceni za delnico, to kratkim s 3,5 milijarde tolar- je po 31,949,00 tolarjev na delnico, bo Merkur odkup delnic ponudil tudi vsem ma- jev za dokapitalizad j o, postala 19,6-odstotna lastnica trgovske družbe iz Naklega. Z lim delničarjem, ki imajo nakupom Save Trade se bo skupaj vlast) 6.202 delnic oz. Merkur okrepil predvsem tu 3,13 odstotka Save Trade, Za- področju ponudbe programa dnjj nakup je Še eden v seriji barv, kemičnih izdelkov, pla-"prijateljske gorenjske nave- slike, podov in oblog, materi-ze", v katero sicer sodi tudi alov za fasade in zaščitnih Gorenjska banka in del širše- sredstev, obeta pa se tudi po-ga dogovora, med Merkur» večanje tižnega deleža na pojem in Savo. Sava trgovsko dročju gume in usnja. Mer-dejavnost z izjemo prodajne kurjeva prodaja naj bi se po mreže Obi, katere nosilec je napovedih s priključitvijo podjetje MG Market (prav Save Trade povečala za okoli tako del Save Trade), prepuš- 8 odstotkov oziroma 13 ča Merkurju, sicer pa je pred jard tolarjev. LjUôgANA Uspešno prodane zakladne menice Ministrstvo za finance je objavilo rezultate razpisane emisije 96. serije trimesečnih zakladnih menic In 40. serije šestmesečnih menic. Na avkcljl trimesečnih zakladnih menic je bilo preko primarnih vpisnikov podanih 1.380.150 lotov naroČil investitorjev v skupni vrednosti 7.000.ooo.ooo SIT po enotni ceni 99,211. Na podlagi cene sprejete na avkcijf zna» Ša nominalna letna obrestna mera za vpisane trimesečne zakladne menice 3,18 odstotka. Ponudbe so bile podane v razponu cene med 99,800 tn 99,089. Republika Slovenija jamči za izplačilo 96. serije trimesečnih zakladnih menic, bo 27. julija. Na avkclji šestmesečnih zakladnih menic je bilo preko primarnih vpis podanih 1,178.940 lotov na- ročil investitorjev v skupni vrednosti 7,000.010.000 SIT po enotni ceni 98,344. Na podlagi cene sprejete na avkclji zna-^a nominalna letna obrestna mera za vpisane šestmesečne zakiadne menice 3,35 odstotka, Ponudbe so bile podane v razponu cene med 98,800 in 98,199. Republika Slovenija jamči za izplačilo 40. serije Šestmesečnih zakladnih menic, ci bo 26. oktobra. M. G. LgusgANA Hypo nadgradil e*banko Hypo Alpe-Adria-8ank je pred kratkim pravnim osebam, ki so njihovi komitenti, ponudila Halcomovo nadgradnjo elektronske banke, ki jo imenujejo HYPOnet, ki omogoča enostavno poslovanje tudi s Hypo Alpe-Adria*Bank Ljubljana. Stranke banke lahko za delo preko HYPOnet-a uporabljajo enouporabniiko rešitev Hal £-Bank/Personal in večuporab-niško rešitev Hai E-Bank/Corporate. Poleg tega pa je pomembna prednost tudi Hal E-Bank/BžS za tista podjetja, ki želijo svoje računovodske aplikacije neposredno povezovati s Hypo Alpe-Adrla-Bank po enotnem kanalu 82B 1er tako avtomatizirati in poenostaviti elektronsko poslovanje z bankami. Pravne osebe se bodo z banko lahko varno povezovale tudi na spletni način s spletnim brskalnikom, saj so v banki ponudili tudi spletno rešitev Hal E-Bank/Web. M. C. í/5 -2 O 12 0) o O 0 (0 0 h» CO 0 C) N CJ CO CO 0 rv 0 CO CO 0) 9 N f^ J h» CO (C tň N N N N N U) * 1 0 (D lA <6 d ^ ^^ ^^ 0 CM s 1 v CO CO 0 CO CO CO CO CO 4> 1 v N ^ <0 <0 M <0 o o <0 Q. n cd E o Z te g UJ fj u. a> E z <0 < vt s 0 a 0 •0 $ 0 4) SA .0 e LU 1- 0 5 E ^ Ie v e ta C4 8 5 < i o q> s) — « ^ Û o z X o q o (A a> tf) ± a. ill i: S 2 « "s w m < 3 » o ^ e -v (/i e o -g ^ 2 Vi .. (o iO LU 9 a > eos « 9 m m û m >N t/) UJ cc 2 M O CO o ^ <0 o 9 K û. . 1 k _ O) <9 lo t ns V3 2 I « ň ro O û> <0 o o o CO <9 s _ ♦ CNJ CD O 4) ^ o c CNJ ^ s fo ^ s og ^ o ^ « e o> ô o c ^ s a> î5 o 2 > o z < d o < ir o c o s d o Q o o 5 o n o o H £ p gia C o û. a tn < a uj < a >0 2 cc o. fs iň uj o ^ •c < o î3- |33 g ot — z < >0 lu (o lu K û. cl ^ 3 i o 2S 5 ta s3 n 04 è n C4 d KJ X il 5 «o < a: < fň v> co o û g ™ o c <0 d> iA lu 3 o o g HJ « 4 < Ui Q O rt tfi ^ < lu a q v v uj ao gss o •E o •03 o •35 fo 3 «o s û.o o CA (0 <Û o .5 0 K CO 3 CL juj o lu uj d la la < o 'a so v »n w o < ^ o Zl ^ o «û o o o (O Stíi o H •O (rt ta O o CC o 7 x s -d x -i- (n s CVJ ^ UJ 1 - ■I/} iO uj 3 »c E \n O o 3 û. q o u) m « •o o lu < z o o > t s o £ O LU m a O) H (/) X + C UJ û. <0 € C C 'O »o e is o 03 x x o. a > O 4) ^is £ O s O « ^ = n § <9 o g) o o s o o Q o o o a o iď ° s co •o s o CC o. < z H/i 2 CC c s op "D o ^ û 0 1 s û. < o ^ r« o o cs O C4 o O (O CO O O h- (o n (j m x s o o o » o CO 3 s tû (Ô M < o m r« + (0 n + + 9 o o ki ^ s ^ a 85 k 3 a 2 9 a o •o — ai o ía •o Q o s 0 •o v ňs z n v C »M o ^ fo 3; ^ e û ^ o lj q û - v -D >n o e 0) a v) {o •o o « n c <5 « a ^ o â> j« « <0 o o C O al g g o a û> 0) 6 £} O U 01 Q a. •c •o fc C •'i û s a s (q až CO ÎN o <0 co 10 co .íil s 5 5 > o a <0 •d O 3 tl q> 1 0) ai "O C -Ů s fl) o g C i 0 o o » o "o m js fi £ >0 (O E o •o N o) ž' o .m fo •i- oj + a. a "o -o o û •d o t- O -s o Û. "O "O s y ffi Œ "5 o o 5 s »s ® v 2 v r £ o i û û û. H oUJ cr lii a a. CL lu CC CL šs 2 | û. h- h- .s ± o S O Sx 00 X D o tf o ui o p 5 5 á « <0 (o •55 s-" l^s sx, >0 s-w id k & & n s: i a Radovljica sklicuje prostorsko konferenco ki bo v petek, 5. maja 2006, ob 11.00 uri, v mali $ejnl sobi Obči rve Radovljica, Gorenjska 19, drugo nadstropje v postopku priprave in sprejema SPREMEMB IN DOPOLNrfEV LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA REKONSTRUKCIJO CESTE "ZA VERIGO" V LESCAH IN PODALJŠEK DO KRIŽIŠČA Z REGIONALNO CESTO PROTI KROPI Na prostorski konferenci bo obravnavan delovni osnutek prostorskega dokumenta. PostDoek priprave in sprejema prostorskega dokumenta vodi Občina Udeleženci orostorske konference, ki predbiijO dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, dnjšt^ ali dr\jgo pravno osebo, lahko na korv ferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapi^ik. Boris MARČETIČ Direktor občinske uprave Radovlifca. 26.4.2006 LOTO Rezultati 34. kroga * 26. 4. 2006 2. 4. 'O. 16, 20, 24. 35. 33' SEDMICE S26iS$ LOTKA Ml Predvideni sklad 35, kroga za Sedmico: 24.000.000 SIT a za Lolko. $3.000.000 SIT G0REN)SK1 GIAS petek, 2S. aprila 2006 RADOSTI ŽIVLJENJA i nfb^g-glas. si 23 Rukvica ali rukola 'Boris Bergant te testo. Vzhaja aaj dve uri, nato pa ga dobro pregnetite in enakomerno porazdelite po pomaščenem pekaču. Posujte z oprano in sesekljano odlična z bučnim oljem aU premešajte. Postrezite lahko rezinami ....................................... pa z oljčnim oljem in parme- Rukvica, ki jo poznamo zanom. Rukolini listi so lah-predvsem pod kulinaričnim ko tudi dišeča podlaga, na takoj ali pa ga do uporabe shranite v hladilniku. imenom rukola. je bUa vse katero položimo pečeno Rižota z mkolo In pršutom do 18. Stoletja zelo priljublje- meso ali zelenjavo. Iz nje no zelišče, nato pa so jo uži- pripravljajmo namaze in navali le še v Italiji. Šele po dev za raviole, odlična je v dveh stoletjih je ta izvrstna rastlina doživela zasluženo vrnitev in postala vse bolj modno šolamo zelišče. Ru- Z(2 4 osebe potrebujemo: 2 majhen por, 2 stroka Česna. paradižnika in potresite z origanom ter soljo. Pokapajte 2 nekaj oljčnega olja in postavite v na 200 stopinj Celzija ogreto pečico ter pecite 20 minut. Pečeno pogačo Še vročo ponudite, če vam prija, zeliščnih prelivih ter na te- šopke mkok. 2 žlici masla. 40 pot^^site z naribamm par- steninah, nadvse pa se prile- dag riža arborio. 1 I mesne mezanom m pokapajte z olj- ga tudi h krompirju. juhe, J paradižnik, to dag pr- ^ Šuta, sol. Namaz iz piščanca in rukole V večji kozici razpustite polovico masla, na njem po-Potrebujemo: 2,5 dl kurje pražite očiščen in na kockice kolo zdaj vse pogosteje prodajajo na tržnicah in zelenjavnih oddelkih veletrgovin. Vseeno pa se jo izplača gojiti kar doma, brez težav jo juhe, 20 dag piščančjih prsi narezan por ter seseklja če-vzgajamo iz semen in že po treh tednih začnemo rezati pridelek. Najbolj pogoste so: vrtna rukola, turška rukola in divja rukola, ki nosi botanično ime obzidni dvoredec in jo sploh na Primorskem Ribji fil^i v omaki iz rukole Za 4 ljubitelje rukole potrebujemo: 80 dag ribjih filejev (škarpene, osliča, branci- brez kosti, 2 žlici Umcninega sen. Dodajte riž tn polovico ^ 3 soka, 4 žlice ekstra d^iškega oprane in drobno narezane ^ ^^^^ oljčnega olja, 1 sop rukole, sol, mkole. Postopoma priHvajte ^ ^^^^^ 5 ^^^ rxbjejuhe s^žc mleti poper. juho, vedjio, ko se le ta vpije. ^ ^ in mešajte. Ko riž postane že češnjeucev, 1 ži^ Kurjo juho zavrite, vložile skoraj čisto mehak, dodajte ^ l^rnomnega soka. sd. najdemo ob marsikaterem zidu, k]er raste samoniklo, hladilniku se rukola ohrani piščančje prsi, pokrijte in jih na šibkem ognju kuhajte 10 minut. Meso nekoliko ohla- opran in drobno narezan paradižnik, na rezance narezan pršut in preostalo mas- Na štedilnik postavite po- nev in vnjej segrevajte oljčno olje. Ribje fileje solite in po- dite, ga narežite na kockice lo. Premešajte. Še malo po- poprajte ter jih na vročem nekaj dni, sušenje ali zamr- in ga v mikserju skupaj z li- dušite, solite po potrebi in olju z obeh strani opecite. zovanje pa je le tratenje časa, moninim sokom, ekstra de- primešajte Še preostalo ru- Zložite jih na krožnik in po-saj rukolo dobimo svežo sko- viškim oljčnim oljem ter 4 kolo. Takoj postrezite z nari- stavile v na 70 stopinj Celzija zi vse leto. Cele liste nikole žlicami juhe spasirajte. Do- banim parmezanom ali dru- ogreto peâco, Na preostalem olju prepražite pinjole, dodajte na kolobarje narezano čebiilo in česen ter pražite Še dodajamo najrazličnejšim dajte oprano in drobno se- gim trdim sirom. solatam ali pa naredimo kar sekljano rukolo. solite in po-rukolino solato, ki je Še zlasti poprajte po okusu tei dobro Pogača s paradižnikom in rukolo nekaj minut. Dodajte še sesekljano rukolo jn ribjo juho Za pekač velik 25x38 centí- ter vse skupaj počasi dušite metrov potrebujemo: 50 dag še nekaj minut Tako pri- moke, 3 dag kvasa, 2 žlički pravljeno omako zmiksajte v sladkorja. 3 dl tople vode, 2 mikserju in jo začmite s so-žiički soli. 8 žlic ekstra devi- Ijo, poprom in limoninim soškega oljčnega olja, 50 dag kom. Ribje fileje preložite na zrelega paradižnika. 3 šope 4 krožnike, jih prelijte z oma- rukole, 1 žlico origana, sol. ko in obložile z opranim 1er na četrtine narezanimi para- Kvas zmešajte z vodo in dižniki. Zraven se zelo priie- sladkorjem, dodajte moko, že kuhan slan krompir z rož-oljčno olje in sol ter zamesi- marinom. ZELENO IN CVETOCE icor Pavlič Tulipani Sonce je dobro ogrelo cvetijo od marca do konca zemljo in vrtovi so polni maja in najlepše uspevajo, cvetja. Tako zaradi narcis in če temperature niso čez 20 tulipanov, kot tudi drevja: stopinj Celzija. Pri nas so se sadnega in okrasnega. Pravj najbolj razširili Darwinovi Šopki so med zelenečimi tulipani, Id imajo lokvanjem drevesi. Breskve, češnje, ja- podobne cvetove in v za- blane, višnje, slive, vsa dre- dnjem času botanični, ki jili vesa obiskujejo čebele m na- zasajamo bolj v skupine, birajo med. In kako razko- Mnogi se sprašujete, kako šen pogled nam nudi cvet tu- tulipane ohraniti za nasled- lipana, ki razpre svoje čašne liste v soncu in zažari v vseh odtenkih rdeče, rumene, rožnate, bele, lila, skratka v vseh barvah. Ali veste, da so jih vrtnarji vzgojili že okrog tisoč sort. Prve čebulice so prinesli s Kitajskega na Dunaj že leta 1555, šele mnogo nja leta. Čebulice je treba do-gnojevati. Ko odcvetijo, glavico s semenom odrežemo, da se ne izčrpa. Zelene nadzemne dele pa odstranimo šele takrat, ko se posušijo, navadno sredi junija. In čebulice tudi poberemo iz zemlje in jih shranimo v su- let kasneje so jih množično hem prostoru, v oktobru pa sorte, enake barve in višine, ničnih dneh si le privoščite začeli gojiti na Nizozem- ponovno posadimo. Zaradi ali samo dveh barv, ki se do- kak izlet, da si jili podrobno skem, ki danes velja za do- različnih sort, najlepši ambi- polnjujeta. Prava paša za oči ogledate in naužijele njihove movino tulipana. Tulipani ent ustvarijo tulipani enake so take gredice in v teh praz- lepote. KUHARSKI RECEPTI Za vas IZ8IRA Danica Dolpnc Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: čista goveja juha z rumenjakom In drobnja-kom, polnjene telečje prsi, mešana soiata iz radiča, fižola, rukole in jajca, čokoladni puding s koščki čokolade in stepeno smetano; Večerja: čebulni kruh, priut, sir in skutni namaz z zelišči, sadje, Ponedeljek • Kosilo: gnjat s smetanovim hrenom in gobicami za predjed, goveja juha z rezanci, svinjske zarebrnice na žaru po cigansko, radič s krompirjem, potica z orehi in jabolkom; Večerja: polnjeni lignji na žaru, mešana solata. Čebulni kruh, rdeče jagode s smetano. Torek • Kosilo: goveja juha z zelenjavo, mesnf svaljki s poro-vo omako, drobnjakov štrukelj; Večeřja: topli kruhki s Šunko in sirom, drobno pecivo, bela kava. Sreda • Kosilo: juha iz leče, piščančje peruti in stegna na žaru, krompirjeva solata z mlado čebulo, kivi in pomaranče v sadni kupi; Večerja: jota s klobaso, palačinke z marelično marmelado. Četrtek - Kosilo: kremna juha iz kopriv, svinjski zrezki v naravni omaki, pečen krompir s kumino, fižolova solata s če- mažem, banane; Večerja: mlečna kala s suhimi slivami, kompot, Petek • Kosilo: krompirjev golaž, žemljev puding, sadni sok; Večerja: ocvrte sardelice, blitva s krompirjem. Sobota ' Kosilo: porova kremna juha, svinjska pečenka mrežici s krompirjem iz pečice, radič s ffžoiom in jajcem, palačinke z orehi, sadni sok; Večerja: žolica s Čebulo in bučnim oljem, zrnat kruh, bela kava. Žemljev puding po babičino 4 žemlje, 8 dag orehov, 8 dag rozin, 4 d! mleka, 8 dag sladkorja, 3 jajca, limonina lupínka, maslo in drobtine za model, 1 do sla dk i sm etani, narezane rdeče jagode. Zemlje zrežemo na kocke, orehe grobo sesekljamo, rozine Čez noč namočimo v rumu ali belem vinu. Model za puding dobro namastimo z masfom in potresemo z drobtinami, nato pa ga polnimo izmenoma z narezanimi žemljami, orehi in rozinami. Zemlje naj bodo tudi na vrhu. Mleko, sladkor, cela jajca in naribano limonino lupino razžvrkljamo in s tem prelijemo Žemlje, ki morajo biti pokrite s tekočino- Model za puding pokrijemo, ga postavimo v lonec, kjer vre voda, ki naj sega do polovice modela. Pokrito kuhamo i uro. Kuhan puding zvrnemo na servirnl krožnik, ga malce pokap-jamo s poljubnim sadnim sokom, da je bolj sočen, obdamo s stepeno smetano in narezanimi rdečimi jagodami (lahko tudi z odtajanim jagodičevjem iz skrinje - maline, borovnice, robidnice, rdeči ribez). Puding zrežemo na rezine kot Šarkelj ali torto. Zraven ponudimo sadni sok. 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sorđ d.o.o., ! Kâpucir^ski trg 4,4220 Škofja Loka, tel.! 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-mail: i n řo(S^radio-sora .si 0 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ www.pgk.5i Desâ Muck BLAZNO RESNO ZADETI Tudi o tako resni temi, kot »o droge. Je moc spregovoriti homomo! Četrtek, 4. maja, ob 20.00. Zadnjic v sezoni! Friedrich Schiller SPLETKARSTVO IN UUBEZEN Kbsicna drama v sodobni preobleki. Petek, 5. maja, ob 20.00. Jerzg K osi ns k j GOSPOD CHANCE Inteligentna komedija zamenjav in zmote Sobota, 6. maja, ob 20.00. Zadnjič v sezoni! t k 24 PISMA info(S>g'glas.si GORENJSKI GLAS petek, 28. aprQa 2006 Asfaltna baza v Naklem Selitev bi najbržfinančno pod- mamo, za ostalo pa so odgpvor- hil tudi priobčen v Gorenjskem BrOŠUTB p/ii občina, država in morda ne inšpekcije. Inšpektorji so na 0asu zashhelo. aU se bomo oh- , ceio Brusdj. Če podovni razlog mojo pritožbo enkrat interveni- Unski svetniki Ntn« Shivnije, ki J13 ITI III KI ne bodo zahtevali se/if« in ne bo m/i, vendar je ostalo delovanje jih on imenuje trote, prepoznali. partizan Maijan iz Zg. Gory, fvana • Johana Mohorič iz ZabcíHa nad Poljšico, kije bila Odziv M članek "Asfaltno M^čnc podpm. bo baza oMi baze enako kot bazo hotno selili", Nahehki gios, petek, 24. marca 2006 na sedanji kacadji nadaljnjih 50 Id. Verjetno smo gs rczvcseiiii, ker Kakšen je torg problem, k i go smo se. Gospod Primež jeglič pa ni? Radovednežem predlaeam nas imenuje "marânalna" sku- 1941 -1942 Treba je pohvaliti ne le izid V preteklih 50 letih niso v fco^iio na balkonu ali vrtu, ka- pina. Sporočam, da sem se tudi v imenovane brošure, kajti do- bavna povezovalka in obvtííC' valka (obvestila in usmerila js t udi mene, saj je pri nas izdelovala kroparske "jàgemegfe" in hrabra ter vtsofco zavedna žen- Direktor Cestnega podjetja v Cestnem podjetu n/fi za tren u- Čhnku spet obljublja selitev as- tek pomislili na sosede. Ko so faltne baze v Naklem, in to "na leta 1963 postavili prvo bazo željo prebivalcev, ki živimo v Podrebri.je tam že bilo rxasdje. krinega pozr\amo pri nas doma. Za enostaven poizkus potrebujete: njegpvem âanku prepoznal kot godki v zaselku Slamniki so ska iz "šole" Stanka Žagarja), eden od mar^nalcev. Sem obÔn- biíi že skoraj pozabljeni, h kra - dalje Polde Stražišar z Jesenic • Javorníka, znameniti Tomaž Godec iz Boh. Bistrice in na- ški sveřnJc Nove Slovenije z ime- ti pa tudi zelo uspelo. dinamiČ- ' en kilogram vročega a^lta, nom Avgust Mencingpr in sem no. ustrezno, prijetno innavi- bližini baze ". Čeprav ruij bi se Na nesrečo sta novalcev je bil ki ga dajte v fondi i n vročega glasoval proti sprge^u občinske- soki ravni spelja no spomi nsko zadnje še jaz, ki tedaj Še nisem to zgodilo Šele čez 12 let (leta tam tudi pesek in baza je pri- postavite na mao, 2000 je direktor obljubil selita stala pod okni hiš. Oh načrtu • kakršnokoli vozilo, opre- ga proračuna za leto 2005 in 2006. vendar ne zato. da bi okr- prireditev, ki jo je v zadnjem mogel in znal kaj prida dopri- čez pet, leta 2001 pa čez sedem zamenjave baze leta 29^4 smo mijeno s signalom za vzvratno nil občinÁi program za invalide. Gorenjskem gfasu dobro prikazala Vilrna Stanovnik. Doda- nesti. A zvedavo sem se učil, kajti nikoli mi ni bilo do orož- let ). je takšen načrt povsem prebivalci ostro nasprotovali lo- vožnjo, k i naj med kosilom vozi kar mi gpspod mladi kolegfi sku- ja m le, da so izvajalci z Bo- ja. za katerega Je Franc Potoč- skregfxn s podjetn^o logiko po- kadji. Peska že zdaleč ni bilo nekaj metrov napr^ in nazaj, ša pripisati, pač pa predvsem hinjske Bele prikazali visoko nit, Španski borec, ki je leta slovanja. Direktor, ki bi zapra- več, paČ pa Je bila zgrajena in» • močno ozvočenje, preko ka- zato. ker se nisem strinjal z 220 umetniŠk o in zabavno stopnjo i pjp skupaj z J ožetom Gregor- ťií na stotine m ilijonov za seli- Jnistruktura in cesta rji sos po- terega neryapovedano nekaj za- mU^oni tola fjev, namenjenih za zna nja z igralko, domačinko čičem pribežal iz francoskega tev infrastrukture tovarne as- moi^o politike izsilili svoj načrt, falta na drugo lokacijo samo Po pripovedovanju rtsííř:, ki so tulite. program DJ RO. ki se je že takrat Mileno Zupančič vred. Čestit- ujetništva, naročal, naj ga zbi- - vrečko prahu iz wifcgo sesoi- pokazal kot ekološko in ekonom- ke in hvala vsem, zlasti še, ker ramo in k temu pritegujemo Še zato. da bi ustregel nekaj bliž- se borili proti novi bazi, je Ma- nika, ki jo izpraznite po mizi in ski vpraâjiv. Njegovo podtikanje, je bilo na prireditvi največ druge zanesljive ljudi. Hkrati njim nergačem, bi moral izgu- tija Maček zahteval, da ostane naokrog. da nasprotujem pnýekíom, ki bi biti službo, bolj venetno pa bi baza v Podrebri v poduk lokal- Na žalost ne morete dodati izboljšali življenje občarum. po* mlajših ljudi! Vse to je oèogotiÎ odličen govor dr. Boža Répéta! in poglavitna pa je bila razlaga o gverilski taktiki, kar je v ga iostnifei podjetja onemogpá- nim politikom, ki so si drznili 100 kamionov, ki bi pel/ali tned sebg pa in^lidom je nepošteno. A ker se ukvarjam z zgodo- brošuri dobro pojasnjeno. Naj li. šepreden bi utegnil narediti upirati sc odločitvi republiške kosilom mimo vaše h& ali dster- Najveći del svojega živ^enja in vinopi^'em, poleg tega pa sem mimogrede omenim, da Je bil takšno neposlovno potezo. K se- pditike. Takšna Je bila pravna ne bitumna, ki bi prečrpavala deia sem posvetil prav bolnikom bil v tek dogajanjih kol aktivist Potočnik v Španiji ranjen v litvi ga namreč ne $i/i država s država leta 1^84. vsebino. Če boste to počeli prebi i- in invalidom in če ne drugega. in domačin slučajno tudi oseb- trebuh in rana Še ni bila zace- svojimi inšpekcijami, ne varuh In vendar problem ni Cestno zu soseda, vas bo le4a pňjavil po- vem, saj to, daje najlažje pri tem ni uddeier\ec in sem vse ime- Ijena. toda on Je vse prenašal človekovih pravic, ne občina. podjele. Ici kuje dobiček na ra- lidji. Prepričan sem. da vam ne "delu" dvigovati na sesta?ifciH novane aktiviste in borce tudi stoično! Tudi pouk! Ne morem Posluje v skladu s predpisi, na- čun sosedov. Problem je država, prava deluje brczhibnOf sodelo- ki s svojo zakonodajo in predpi• vanje z občino pa je ceh vzor- si dovoljuje proizvodnjo 140 ton a^ta na uro samo joo metrov od naselja. Podobnega primera ni nikjer druge v Sioi^ni/i, v svetu pa bi ga nosíi le tam, kjer bodo dovolili nadaljevati s poskusom. lip pozdravi no. Poslovna razloga za eventualno selitev baze čez 12 let bi lahko bila: roke in se potem hvaliti, kaj vse osebno poznal ter z vedno tudi si razlagfiti, odkod podatki, da smo storili za invalide. Čudi pa sodeloval, setn dolžan pomanj- so lemu srečanju prisostvovali Z DRAVKO Kon j ab me tudi. da gxpod mladi kole^ kl/i vosti in napake, ki jih žal v t udi npr. Alojz Kebe iz Tacna P od reber 8, 4202 Naklo takosovmži marginake. »j nje- brošuri ni malo, popraviti in ali Franc Vodopivcc iz Kranja, gova LDS vedno marginake postaviti na svoje mesto. Kajti ki nikoli, tudi pozneje, nista - napravo bo treba zamenja- se v imen u hitregfi razvoja po- Radovljica vseh vrst ščiti. Vajamem, da si v bodočem občinskem svetu želi. za zgodovino gre, čeprav neka- bila na Pokljuki in sta, zelo teri menijo, da ta ali oni poda- zaslužna, padla že leta 2^42. ti zaradi tehnološke in okolje- žvižgajo na ljudi m okolje! V varstvene zastarelosti. obsežen do^e neuspešnega boja prijazna občina da v njem ne bi bih "marginal- tek ni tako pomemben. Mi (A Beninger je pravilno Beni-nih skupin" in da bi vsi Sívtrúki bomo namreč kmalu "odšli", gar.) Brez "Španca" Potočnika - okoljevarstvena zakonoda- proti bazi sem v obupu dodal Še ja do takrat uvede ekološko ren- pritožbo na urad varuha Člove- to in uveljavi pravico prizadetim za odškodnino, ki i\e bo Mladi svetnik gospod Primož kovih pravic: prç'el sem zavrni- je^ič se očitno z^uje po sw-tev, da varuh ne more pomaga- Jem stargšem strankarskem kole- za vse. kar bo predlagpl župan. dwgovoii roke. Avgust menonger, OBČINSKI svmjiK N.Si zanemaHJiva v ceni proizvoda. rt, ker zakona o smradu Še ni- ^,kiga je v âanku o trotih, kiJe Mercator SEZNAM POSLOVALNIC, KI BODO ODPRTE NA TOREK, 2. MAJA 2006 MàlA sp uubuakska 4.8l£d sp uubuanska13 a. bled sp kajuhova 3, bled maflket zaka. bled spzgorfije gorjesoa sř zasip sp bohinjska bela 08:0012: OtbU RKUJSU 60M 08.00>12:0û cb do- 5:00 oitmk itjnooe O 08 0c^1? 00 08130.12:00 sm mojstrana sp borovška 92 supehmaflkft kr. 0c m£dvooe - maflket, medvode sp kau^nova 7. medvode sp pirmče sc 08:00-12:00 OB.OO-12.00 O OtĆIUlOMIJ sp tag svo0ooe 1. bûh, bistrica 08,00-12 tmmkwmii cnčoii RULO SP MENGEŠ SP NAKIG 08:00-12. 08.00>12. 08.00-12.00 08 00-12 00 08:00-12:00 sp ribčev laz. soh. jezero 08.00>12:00 csčtta řfkdomi dbchajuchce Nnaanu jUSOKVSUH SUPERMAnKHCČRKUE MČBU MttftU US. PDUtft sp gorenja vas sp polmne 82 sp sovoo£mj mc jesenice sp titova 79, jesenice sp titova 22, jesenice sp tomsiceva, jesenjce sm koroška bela sp 0. novaka. sl javorník 08.00-12.00 08 00-12.00 08.00.12.00 00 8.00-13.00 MakUOfmMk 08:00-12.00 08:00-12.00 OiCttl omuxmaj sp blejska ku kamnik kranj i^imskovo uc krakj savski otok su kûkrica. kranj sp pri nebotičniku, kranj sp oldhamska1a, kranj sp trg rfvolj. kranj sp ul nikole tesl£ 3, kranj sp delavska. kranj sm drulovka sp circe sp britof sp golnik sp trste ni k 08.00-12.00 ntm tlDf JA im 0800-12130 :00-13.00 08.00-13.00 08.00-1100 08.00-12.00 07.00-21.00 06.00-12.00 08.00-12.00 08.00-12.00 OBčíunom 08:00.12.00 08:00-12.00 OÊtUU, ŽHOflUCA HčiM himrn SUPERUARKR RADOVUlCA sp krahjska 11. sp alpsica 37b, lesce sp begunje sp kflopa sp langovo sp podnart sp posavec SM ŠřNČUR SP NOVI Sver.ŠK-LOKA SP FRANKOVO NAStUE, ŠK LOKA SP PODLUBNIK. ŠK. LOKA sp groharjevo naseue. SP KIDRIČEVA 63. SKOf JA LOKA SP TRZIN SUPERMARKET TRŽIČ SP BLAGOVNICA TRŽlC SP RAVNE, TR2IĆ SP DETEUlCA, TRŽIČ SPKRŽE SP CA 07.00-11.00 08 00-12 00 08:00-12.00 08:00-12:00 08.00-12.00 08.00-12:00 08K]0-12:00 06:00-12:00 08:00-1200 08.00-11.00 08.00-12 00 08.och2.oo 08.00-12.00 06.0012.00 08.00-12.00 08:00-12. 08:00-13:00 08.00-12 00 08:00-12:00 g 08.00-12:00 ' 08 do-12130 08:00-12:00 BC ŽELEZN KI • ODO. SAMOPOSTREŽBA 08.OCH2.OO 06.00-12.00 .00-11. 4» 06:00-12.00 tÉtmm BC ŽEllZNIKI DlSKON SP TRNJE 35. ŽELEZNÍK sp 8LA60VN CA ŽIRl 08.00-12.00 08.00-12.00 J 08.00-12.00 e Vsem našim kupcem želimo prijetno prvomajsko praznovanje 1 tega posveta ne bi bilo. OTVohodilna fronta - Proti- i mpcrialisl t Čna fronta bila ustanovljena 27. aprila, kar je navajano vsepovsod. A naklju^eje naneslo, da Je prav meni prvemu Tone Fajfar (za Torej, kar po vrsti, kar naj- Še pomnite, tovari ) povedal. da je odkril, daje bilo to na so- zapisi bodo ostali. In če zdaj pustimo z njimi tudi r%apačr\e navedbe. Jih bodo dru^Č pač ponav^ali. Ta uvod je bil potreben. Brošura je zdaj v javnosti, zato tudi pričujoči zapis - ja-venl e m rtajkrajše. Zelo lepo in koristno je opi- boto in sicer 26. aprila 1941, sana družina Matevža Vol^i, kar pa bistva sploh ne menja. Blaža po domače. (Dobro sem Tole le mimogrede. ga poznal še pred vojno, saj je Nadalje Je nehote pretirano. k nam, na Rečico hodil kovat da so se organizatorji oborože-konja. Tedaj sem bil kovi^ki nega boja pri Blažu spet zbra-vajenec pri očetu.) Blaževa H v juíyu 1943 na "večdnev- hiša s Slamniki Je kmalu zače- postajati • lega - nekakšna nem posvetovanju". Da so se zbrali, drii, toda le za en dan! oaza humanosti, napredka in Dogovorjeno je bilo, naj bi za še upornosti hkrati, saj je tja OF snovali trojke - še ne odbo-moj sedem let stargši brat jože re - ki naj bi jih po možnosti seže leta 1934 pripeljal znanega stavljali predstavniki krščan- revolucionarja in pisatelja skih socialistov. Sokolov in ko- (hrtzposelnega in preganjane- munistov. To se je zgodilo. ga ) Toneta Čufaria z Jesenic. Na strani o piše, da so se za tem Tomaža Godca iz Bo- borci pri Volju spa zbrali 10. hinjske Bistrice, nato pa še decembra 1941, kar je bilo v druge napredne ljudi ter ko- zvezi z zimsko vstajo. A zbra- muniste, kar je postal tud Ma- U so se že 7. decembra, nakar so stekle priprave po dolini, o čemer imam avtentične podatke. Med navedenimi, ki so bili poslani iz Cankarjevega bataljona, pa m anjka ta Knajiičz Bleda in Stonko Koc- Ob zlomu kraljevine Jugoslavije so navedeni res odnesli iz belske kasarne preostalo orožje, a ni ga bilo toliko^ dabi^ bilo treba voziti. Poglairitne napake pa so gle- jančič iz Zg. Gorij V Nomenju de imen na šesti strani, ki pa so sem se í6. decembra 1941 celo nepotrebne, saj sem piscem po- sam srečal z njima itd. sredoval prave in preverjene In samo še obžalovanje, da podatke. Ker sem bil 20. apri- ob uporabljenem kriteriju la, ko še nikjer ni bilo nobene uporniške organizacije ali se- pogrešam fotografije zaslužne Ivane Mohorič, Poldeta Stanka, tudi njegov udeleženec Stražišarja, Stanka Kocjanâ- (najmlajši), so mi zruini tudi ostali. ča» Alojza Knafliča, prav pa bi bilo, če bi pokazali tudi To so bili: poleg Franca Po- brata Jožeta» ki je dejansko to točnika in gospoiiai^'a Matev- "Oazo" v Slamnikih odkril. Ivo Jan, krani ža Volja še: Andr^ Prešeren -Remarjev iz Sp. Grabna. Stanko Kocjatičič - pozneje GORENISKl GUS petek, 28- aprila 2006 PISMA 1 MALI OGLASI i nfo^g-elassi 25 Odprto pismo predsedniku Območne obrtne zbornice Škofja Loka Sem eden izmed pet tisoč obrtnikov, nťplačnikov prispevka območni kot iudi Obrtni zbornici Shi^nije. 20. junija Í005 so mi iz Območne obrtne zbornice Ško^a poslali dopis, naj poravnam zaostale obveznosti. Ker niso navedli pravne- ga pouka, sem se naslednji dan v Času uradnih ur oglasil na se- deiu zbornice v Ško^i Loki. Sekretarka Kalanova mi je dejala. da ninui časa in da bom odgovor dobil po pošti, Ker odgovora ni bilo. sem se 6. februarja 2006 spet ogfasil na zbornici i^t dobil enak odgovor. Ker pošte Še vedno ni bilo. stm pisal predsedniku zbornice g. Hafnerju in mu zastavil vprašanje: Po katerem členu obtinega zakona sem oziroma smo obrtniki obvezni člani zbornice? res pn žal brez odgovora na zastavljeno vprašanje. Zato vas prosim g. Hafner, da mi javno odzvoňte na to vprašanje. V vseh teh letih obratovanja sem zaprosil le za obrtno dovoljenje in ga plačal, čeprav je bila cena mnogo vi^a kot po dogoi-oru. Podpisal sem prejetje dovoljenja, ne pa tudi Članstva vzbomid. Obvestil - revije nisem naroČil, menil sem, da je to le Še ena reklama veČ. Spra» iujem $e, ali Je ohrtf\a zbornica športno, kulturno društvo ali celo turistična agencija? Zbornica sije umila roke in izterjavo âananne prenesla na davčno upravo. Že leto in pU se ukvarja s tem. da bi bilo vse po starem, za obrtnike naredi bore malo. Pavïl U^eničnik VoLČA 3, POL;ANE CG v * naročnine 04/201 42 41 e-pûitd: ndrocníne^g-glas.si www.gorenjskiglas.si UéMůCitf, AMre^Knlnf % é.ě è venum BffWÍ4Í.4CóC Knn/ tát/fér. pm: PROOAJA Knn) « Planina^ dvosobno nje, 1,87, predel9r>oV2 4 a, 73 rm.z» UCODNO ceno* 22.soo.ooo,00 SiT (93 890.83 EUR). Zf* Bhf^^i zazidljiva^ lepa. komuna ^ no ie neurejena pared497 ma. Ce^a: 26*360.40 SIT/m2 [110 eUR/ma). 6l«r Dobrayai 410 mi, zazidljiva par* cela $ priključki. Cena: 23*964,00 Srr/ma (ioo£UR/m2)* 6!ej. Dobrava^ zazidljiva parcela^ $ K 675 mil sončna* Cena 20.369 *^0 5IT/m2 (85 EUR/mz). OOOAMO Planina dvoinpolsobnsobno $ta* novanje, opremljeno, zeo iepo, 3. 1981, cena. 350 EURmesek»i bližina KoielaTranstur* ist, v III. tn IV. nadstropju * posamez* na etaia 324 m2^ dvigalo, centralno ogrevanje, leto JZgradnje T975, cena 1^2,500 Kranji StražiS^ei visokopritucie, v izmeri 209 m2, leto izgradnje 1974, delno obnovljena 2002, lastno parkirišč 30 m2. za trgovino ali podobno dejavnost, cena 37 mio SIT (154 39^26 EUR), ICranj, Planina III, Ugovski center SPAR. I. nadstropje, 139,16 mz (last* na novogradnja), leto izgradnje 2002, za pisarne, cena 34 mio SIT POSLOVNI PROSTOR • ODDAMO VNAjEW: Pod na rt, ob glavni cesti, prrthčje, izmere 179 mz, leto izgradnje 1904, prenovljeno leta 2002, primerno za tr^ govino ali mirno obrt, na$emr>ina iSco srr/rru-i. Stroskr (7.S1 EUR/ma + stroški). SKLADIŠČNI PROSTORI * PROSVOONE HAU * PRODAMO • NAJEM Stegne pri Ljubljar>4, velikosti 600 mz, starost 30 let Ino i^adnje 1973, cena 112,5 ^i® srr (469.4S4i18 EUR), molnosi tudi najema • cena 1 mio e^ec 4 stroiU (4172,92 EUR me- Bližin» Sko^ Lok« na cca 14.GOO mz, staf^ * postopna ^d* n)ainobnove od leta 19^ dalje (možnost prodaje po delih al^ tudi najem^ cen» zi nikup 650 mio SfT (2^712401,90 EUR), najem 1.080 Srf/m2 + «oSki (450 EUR m2 ♦ stroški PARCELA* PRODAMO Bfiiina èikoffi íi*e, zazidíjiva, v izmeri 746 m2, cena 28,5 mio SfT {118,928,30 EUR): Cora * Podkoren, Iznwe 2500 mi cena ijiSoSfT/mj (55,00 EUR/ma); jdvociiiki Rovt nad jesenicami, v sme* ri 759 mz, na parceli elektrika in telefon, sončna, dostop z javr>e ceste, geodet sko odmerjena, celotna aaz^ljiva. 6km od avtoceste, cena 11 mio SIT PARCELA ZA VIKEND - PRODAMO: Pabviče « Sistnca nad Triičem, v izmen 1.097 rT>2. cena 6.000 S EUR/m2, ni2 V/WWXOReN!SKICLAS.SI C RADNJA ZA TRG, UPRAVLjANjE IN VZDRŽEVANJE, ÈNERCPTIW* VPIS V ZEMLIISKO KN|IC0, NEPREM ĆN N ALPDOM,d.d., Cankarjeva 4240 Tel.: 04 557 43 00, ht: 04 551 42 e^pošta: alpdomi^^lpdom Si STANOVANJA PRODAMO 8LC0: Triglavska c.. trisobno. $7,94 m2, 1. nadstropje In mansarda, du* plet, kuhinja, dnevna soba, spalnica. kabinet, kopalnica, wc. 2 balkona, pogled na jezero, klet, vsi priključki, . 2005, takoj vseljivo, zk urejeno, vei na www.alpdom.si. Cena: 32.076.81^ SiT (217.315 EUR) 2ODV, 8t£D, Triglavska c, ilirisobnoe U6.7 m2, 1, nadstropje in mansardsi du* plex. kuhinja, dnevna soba, z spalni* niča, wc, galerija, balkon, pogled na jezero, klet, vst prikjučki, 2005, takoj vsefjivo, zk urejeno, več na wNvw.alpdom,si. Cena: 54.890,362 SIT (229,053 EUR) z DDV. HISO PRODAMO VRHNIKA ^ Blatna Brezovica: stanovanjska hiSa 16 * 10 m, pod* kletena, obnovljena 1975, po eno stanovanje 110 mj v prltftčju m nad^ siropju. 2 balkona, ck na olje, takoj vseljiva, parcela 238 m2, mirna okoli* ca Cena: 40.000 000 SIT {166.917 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO LESCE; Trgovsko poslovni cen(er, pritličje. 177 m2, za razicčne mirne delavnosti. I, 2005, prometna (okad* ja. uporabno dovoi)enjei takoj vselji* vo, vAvw.(pc*lesce.si. Cena: S3»i00,000 SIT (221,582 EUR) brez DDV, LESCE; Trgovsko poslovni center, pritličje, 78,96 m2, za ruliin« mirne dejavnosti^ I* 2005, prometna lokaci* J», uporabno dovojenje, vo, wNvw.ipc'Iesce.si, 23.688.000 SIT {9I.848 EUR) brez DDV Cena: LESCEt Trgovsko p^oslovni center, medetaia, 245.1 m2, za različne mkme dejavnosti, I. 2005. upor^br^o vseljivOf vAvvv.tpc* .si. Cena: 67.647.600 SIT {282.288 EUR) brez DDV. L£SCE: Trgovsko poslovni center, medelaža, za različne dejavnosti, 75,10 m2. I. 2003, uporabne dovol* en je, takoj vsel j Ivo, vAM.r.tpc* esce.si. Cena: 20727.600 SiT brez O D V. LESCE: Trgovsko poslovni center, mansarda, pissrne, 104,05 m2, L 2005e uporabno dovoljenje, vse I ji vo, www.tpc*lesce.si Cena: 28.7^7.800 SfT {119,837 ÊUR) brez ODV. RADOVLjICA: PreSernova, 31,6 mz, I, 1990. pritličje, sobe 4 sanitarije, vsi prlkl^učkii za pisarno, trgovino, sa* Ion, možen takojinji prevzem. Cena: lo.ooo.ooo SIT {41.729 EUR), POSLOVNI OBJEia ODDAMO ZAPUŽ£ poslovni ob/ekt. cca 450 mz, klet in pritličje, 1.1996, opremlje* na jedilnica in kuhinja^ garderoba, tuSi, 10 telefonskih lim}. trofazni el. tok, dvigalo^ parkinSčei varovanje, za različne dejavnosti, zelo ugodno oddamo za s let. Cena: 239.000 SIT {uooo EUR} mesečno ^ stroSki, ZNIŽANO. C020 PRODAMO POKLJUKA: me$ani gozd, 15.973 Cena: 7,000.000 SiT {29.210 NEPREM CN NE STANOVANJA PRflDAU GARSONJERO v Kranju, pmiiaje, obnovljeno, cena M.900.000,00 SfT. fkVKteos ENOSOBNO. stanovanj», 30 m2, PUh nina II. vaeljwj 1.1.07. « 041/979-837 FRâsSli Vaio nepremičnino rCMJdmo v 30.dneh ITD NEPREMIČNINE, d.o.o. MAISTROV TftC 7, 400OI(RAN) TfL. Od/25-8M2ô, 04/23'66-670 041/755.296, 040/204.661, 041 /900.009 e-po^n: ftd.ncptemicnine^siot.n«! www.ltd*p]u$«si EN OSOBNO slanovanje v Kranju. Vh 90ko pniličle, v celoti oDr^ovljono. cena: 16,900.000,00 SfT. fifOMû DVOSOBNO stanovanje v èkofn Lokl • Groharjevo nas., 58 m2. 6d. vsi priključki, faslna CK na vDfe v ZK, cena; 23,600,000,00 SFT. J . * KRANJ, Zlato po^jCi prodam novo 99 n«vs«IJenOi vecje dvosobno stanovanje 76 m2. Wot SmS m pokrito parkinš* če. Takoj vseljfvo. tewQ resni, brez p> srednIKa, « 01 /506-19-16 KUPIH TRISOBNO Stanovanje, v zamaniam za manjsoga z jI ODDAM SOBO. s sou kutiinje poGOj pciMn, «anrtani m delno i ose 01 aH studem u, 04/51S42-28 OPPEMUEKO GARSONJERO, M daljše obdobje v Bistrici pn Tržiču, cantralr>o oarevanle. 9 033/330^21 6NOSOBNO ttanovant6i v hiii blizu škofje LoKe. popoldan. 9 031/663-239 MCkia?! DVOINPOLSOBNO. novanje na Planini II, -964 DVOSOBNO stanovanje voKoliei Siv tofa, vssijivo po praznikih, oglad mo* ien po 3, maju. Nurnol. • 031/693^ 705 V OKOLICI, Preddvora stanovanja VEČJE STANOVANJE, delno opre- mlieno, v okolici narnimi lokao^ za določen čas, « 041 /616-9$0 NAJAMEM GARSONJERO, Gorenjska * na i. opœmfjena. « 041/5S*34'3$ ENOSOBNOi oprernijano stanovanje v his, v okolici Kranja, najame moiki, HIŽE PRODAM HfêO.stan pov. 164 m2, pareeta 430 mž, vsaljfva takoj, 2 garaži, PVC okna, renovirana, cena 35 mio SfT, w 040/942^26 a009i04 HIŠO, z gospodarskim poslopjem v Brtiolu v Izmeri 1366 m2i lepa tokaci-ia. 9 040/637-387 «MS/a PRIMSKOW ' na razpola-go ie ITÍ enote stanovanjskih dvojčkov. LAHOVČE^tri lepe samo-stcyne stanovanjske enote. Telefon: 031/210 320, 04V647 257. Liko. d d. Uboje 26/ai Petrovce wio, ir\ ^flèce (140 in 70 m2) na ankaranskem pototoku s pogledom na mor)e. TđL od 16. do 20, ure, W HI&O, Železniki oKoiioa v III, qr. íazJ. novogradnja 2004^ na sončni parce ob roPu oozdai priključki urajeni. 8003954 STAREJŠO HiSO. v Seri pn dah, cena 32 mřo Sff, • 040/467^ KUPIM HIŠO^ z večjim vrto/n na Goten)ekem« H(ŠO, z nekaj vrta. lahko potrebno ob^ nove. v okolici Bleda ah Radovljice. •101 STAREJŠO HIŠO, pritlično, v okolici Kranja, biez posredrtlka. 9 041/269* 965 v ŽiREH, ah Dližni okolici kup'n^ hišo, 06t y 3 6-77-48 ODDAM STAREJŠO HIŠO v Od 0/507-964 POSESTI PRODAM LANCOVO, prodam vee zazia stavC^nth parcel, lopa lokacija, 9 éoai'it PARCELO v OPC P23, v Š«nču muaalno urejeno, veftkost 888 m2, cena 2i mio SfT. « 040/2&-56-72 1 HA, obdelovalne zeinljs vVoKlem 04/23-2 6-3 2 9 ŠE DEL, orostena ca 2 možnostjo ne, oea gozdne •Ô22 «00375? KUPIM MLADA DRUŽINA, kupi v Strailéču zazidljivo parcelo ah siareišo hišo. 041/743-656 KRANJ • OKOLI CA. zenil( èàs. gotovina, večje kme- 4QM/U POSLOVNI PROSTORI ODDAM PROSTOR SO m2, novo, priHićj«, par-kirUce, WC. tué. teneur center. S 031/071-339 ec-wfiíí) A ALBIS, d.o.o. SčmL« «9U 34, Kranj Poslovanje in upravljanje z nepremičninami PROOAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTO ROVV j NDUSTRUSKÛ 08RTNI CONf KRANJ. MOŽNA GRADCA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne )nforrndCi)â o prostorih po leleíonu; 04/2020813,041/426898 GARAŽE ODDAM GARAŽO. V 16-39. uric «0d3"d GARAŽO, na Zlatem mema za . 2Dm2, pri- MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM DOKUP. PRODAJA, PREPISI, rablie-nth vozil, gotovlinsko plačilo, Avto d.o.o,. Kranj, Savska 34, Krsnj, 04/20-11-413. 041/707-145. 031/231-358 6009047 ODKUP - PROOAJA. rabljenih vozt uredimo prepis, konkurenčne cene. CINQUECENTO, I. 94. 110.000 km, 1. r^g. 98, ohranjen, cena* 150,000,00 SfT CrmOEN SAXO l.o. 95,000 Km. ), 00, mod 01., 3v, srebrn, ser/is. knjig., ceoa 590.000sit. 9 041 727-128 000^73 KIACLARUS limuzina avicmetik, I. 98, 120.000 km, vsa oprema, reg. do 3/07, MAZDA 323 1.4 18V, I. 99, ktima. ABS, CZ, 300 W3S30 pe 4^2 »jefdo PROOAJA IN MONTAŽA^ • pn«vmniihe in plaušča « Cim0r1i2«r]i hitn s&rv^s vo^l • avioopiikď vsa zd pocvoz^e vozii • i^puini sisiemi katalf^^aiorji ř ti^ u\ oirii 76 052 ^^ , srebrne , garaži-ol. paket, cena: MERCEDESA170aOi,l. barva, klima, servisna ran, lilâ platiščá, ABS; radlo, zelo lepo ohranjen, 1,980.000.00 SFT, COLT 1.1,1. OS. 7.300 km, ni«e barve. ABS, servo, klima. OPEL CORSO 1.4 SWING, I, 91, do bro ohranjen, cena; 120.000.00 SIT. 6093944 OPEL CORSA 1,0 12V. L 98, neka- rambohran, cena 450,000 Str, 040/452-788 AVTOMAŠ Seal Cordoba Vsríoi.4,1. Br«vc 14 T2 Vi RCUOM^TT, Lçé CUO1AÍ. CLI0L 99 R Me^nc 14) I 96 Opel Afti« 1*6, Suzuki SvvH^ 1.3. I* 2000 Fofd karevin hi, f* 97 RKargoOi I. 98 Fiat Pur^to jj^ i. 94 Maidd 323^ I* 99 KREDIT NA POLOŽNICE TEL: 031/490 012 OPEL VECTRA 1.8 IGL plus. 170.000 km, 1.96. prva regetracija 97, kcwnsko olivno siv, kfima, «051/306-153 R S CAMPUS, I. 92, oai\àno cera: 115.000,00 SfT, 9 RENAÍA.TCLÍO BOLABONG 1,5, de^. I. 2003, sive berve, 85000 km, vsaonema. Kima, odćno ohranien. Cena 1,720.000 SÍT, • 041/706^20 vjnuji RENAULT LAGUNA. 1, 95, 03,000 km, reg. 2/07, garažir^, 1. lastnfk, cena: tóO.000,00SfT, RENAULT ^EGA^C 1.6,1,8/98,66 KW, zveooptemo, kire, cena po dogovoru, RENAULT VmGO. I, 99. oTva^n, «d-ho servisiran, 8 051/263086 PEUGEOT 206 1,4 Sv. lel, 99, srebr-r>e barve 126,000 km. Cena 690.000 SIT SUZUKI SWIFT 1.3, I. 00, 90.000 km, 4*4, klima, bel, i, latnjk, servisna Knjiga, 9 041/722-625 aoiuug iKOOO FEUCLA GlXl, I, 96, 60,000 Km, kovlrLâko rdeć, 9 04/23-11-664, SOOUbO TOYOTA LAND CRUISE 4,2 DIESEU , 68, 5 vrat. S041/604-265 m GOLF dieael, 1,90.5 IraWcr. 9 031/604-916 GOLF IV. TDI karavan comfortifne, 00. el paket, dobro ohranjen, ugodno. B 031/311-417 GOLF TDI. I, 97. 175 000 km. sen^o vclan. ABS, « 041 / 65 0-310 600aft4s MOTORNA KOLESA PRODAM MOTOR KAWASAK KMX, I, 99, 14.000 Km, fepo ohranien, 9 041/834-699 0W3ÇL?? AVTOOELI IN OPREMA PRODAM GUME, rabljerte. ohranjene od 12 do 19 col. letrte Inzim^, kosod 1,500 SfT da-}e, BOH, d.c.o.. Pokopališka 39. U., 9 O t z&dC-áe-? 7, 040/234-969 eooaco' NOVE LETNE GUPi^E, 195/65 R15. 185/65 R15 Gocdyear, ^ «««6- tgrisa, 304 cencie, • 041/812^5 NOVE LETNE GUME. Sava Goodyear, različnih din>enzjj, 30 % ceneje, 041 /812-646 KARAM BOLI RANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, tudi total-ka - ponujam največ. laKojsen prevoz, »031/770-833 ooox.i STROJI IN ORODJA PRODAM HLADILNO OMARO, primerno za rej* oc drobnioû & 50,000 SIT . cena POL INDUSTRIJSKI, éivalm stroj, âe v garar>ciji, 9 051/419-499 Bcea/^a POLNILKO ZA SALAME, 7 kg mase CNČlih 40.000 SIT, èlRFARICA, stroj za tanjšanje usnja, 60039^9 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM LES, za ostresJe - apirovce i2a16. glajte 20x22. grede 22x26, razplrač« 20*20, • 041/760-801 26 MALI OGLASI into .SI GORENJSKI GLAS petek, 28. apriJa 2006 MOftftLE, 11x12)(450< deshe 0,40 m3, SO mm za ctvamcoab nadstršek. O 4/23.12-101. 040/35^ 13 &UH£, smrekove dpsK«. cena 20,000 SlT/m3. 9 040/640-771 ©ow«S' VTĆJO KOUÛ^. sirw opeKe KiWxë nKan«a.»031/671-697 KUPIM ODKUPUJEMO, hH3dovir>o suike. 04/510-9S-S0 -wwr^^ PODARIM KflITINO, akni, primefno za pokrwanre Kozolc&v. vikendov, barak, 8 040/431'634 «ouvi KURIVO P nODAM DRVA METRSKA, a^i razžagaoa. moi-nesl dostav«. ■ 041/716-018 MO»i« SUHA, meiana dfvs. « 03t/ôie-103 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM KOTNO KLOP, 2 miio.sm'9h5. uguc*- no, « 04/57e-52-70 €«ki8fl3 MI20. 2d računalnik 2 prMalnikI m TV ornancs 2 regafi zs radio in kn kâs, CD, nova. 8 031 /318'208 NOVO KUHINJO, 031/20^724 u SKORAJ NOV. 041/448-148 12 7ime PODARIM FRANCOSKO POSTELJO 180>200. • 04/23-10-120 Zi&KONSKO POSTELJO, 2 OPiarici in dvodeino omaro, Kokrica, Okotnova, • 04/20-47-2$I eocssao GOSPODINJSKI APARATI PRODAM PRALNI STROJ. Candy 0-41/878-494 M0399I 2AMRZOVAI>jO OMARO, Gomr^ s é> aim onxt». 9 04/23-24-6^1 exmi? SOLA PRODAM KOPIJE EKSTERCFV, Iz pcBteklih let za matematiko, sloveni^lno In biologt-i9, cena 1.700 SIT 2a posamezni predmet, • 031 /206-352 vxaitù SPORT, REKREACIJA PRODAM O SKLISKO KOLO, Schwinn solution FS 24". 21 prestav, Valjavec. 031/322-^39 GORSKO KOLO, United brez vzrr^ete-nM, servisiran na 21 prestav, 8 6003669 ŠOTOR IGLU. a 6 oseb, 3 so^e, 22ChTS0, sednj dH ««revàne 190 on. qJ> hír\^x.oo 17. un. 9 031/3â2-2â1 TURIZEM ODDAM APARTMA. £â 4 osebe v Ba- njolah, prosto se nekaj terminov, 8 ODDAMO APARTMAJE, Pad - MetdJ- r>a. lahko tudi Samo nočitve, Kličite Ljubica, 8 00385-52/667-222 «K»»/ V KAMPU. Terme Caiež oddam vikend hiiico z vso opremo in uporabo gorskih koles. 8 031/647-823 «03923 UMETNINE, NAKIT PRODAM OJMO ŽEPNO URO. zvansco 14xc!?ta l897,2metTBcena,803l/S42-9d3 u^u»]: OBLAČILA PRODAM FANTOVSKO OBLEKO. ŠT. 134. srah CO in črne usnjene čevljo si. 36, 8 BOI^'O ŽENSKO IN MOSkO, narodne r>oèo. 04/20-23-610 Moadie MEDICINSKI PRIPOMOČKI PODARIM ZLOŽLJIVO, lapeoirario, masazno mizo. 8 031/665-339 Qoais«3 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM l>VBRA£)ORCE, ćnne z rodovnikom, 8 04/51-as-172, 041/657-167 ANGELSKE TROBENTI, datvre v barvah, ugodno in drevo banane i,S m. 8 031/621-835 SADIKE, okenskih In balkor^aklh okrasnin rasHin, Kor>c, Mošnje 37. 8 04/533-80-17. 041/607-464 SADIKE, balkonskih m okenskjri roz lahko dobite r>a Trati pri Velesovem, 9 041/500^60 6cpo»»o SEDAJ J£ PRAVI ĆAS, za ^enje žf- vin nnei, kvalitetne sadike iglavcev - Tisa in Thuja smaragd (cipresa) • Oo-rračd pndetave óobite v drevesnici Ti> sek Vodřce nad Ljubijanao, 8 PODARIM DVE PSIČKI, stan dva meseca, nizke rasti, navajeni ijudi m otrok, če irreie prostor in radi živali pokličite. KOŽA. starega 2 leli, zlali pnnašalec, eco3aio NUJNO ZARADI SELITVE oddam pnia2no, in NOVOFUNDLANOKO Tgro. Slara je 4,5 eta. Zaželeno hiia z vrtom 040/224-632 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM DOBRO OHRANJENO, samonakia- Oairto pnkohco. 17 rn3. cena po dogovoru. 8 041/810-357 omsè'i* DOBRO OHRANJENO, dvoredno se- lafnico 2â horuo OLO, 489 DVOREONI PAJEK, In kollco 3 1. 400MU ENOOSNI TRAKTOR, freza, kosilnica ih £â oranje. 8 04/5^-81-54 eoairr? NAiaA£)ALKO SIP 20 Oftanjeno, stara 10 le(. cfotyo NJIVSKO BRANO, z ležem, 8 AOO'M» PAJEK SIP. SRO 4550 4.5 m. 8 PLUG REGANT, i^obrazdm 14 co(. hidravlično obračalni, cena 280.000 SIT, 8 041/659-976 eoftJMi PROD^. vseh vta irMors»^ gum TM. Good^, Rumaojnâ, fí&xM. 10% PUHALNIK, Kečman z eiektro motorjem, 7 m cevi li 30, ugodno, 8 041/976-731 6003?« PUHALNIK. s teleskopom 16 in 34 m. nakladalno 45 in 30 m3, Iraktorski raz-metpvatec tovne &laže in delno kosrl-r>ico Klas. 8 041/275-170 ecowia PUHALNIK. In plL>g, 8 041/298-726 TRAKTORSKO CISTERNO. 1000 I, 04/25-11-122 TRO SI L EC, 320,000 sn. t 3.5 t, cena 041 / 603-7 78 600SM: KUPtM FRE20, za obdelavo tal 150 cm. 04/533-68-61 KIPER PRIKOUCO, traktorsko In izko-palnik krompir^. 8 041 /569-386 eo03e?8 PAJEK, \n tračni obračalnik, 8 031/ÔM5-67 6009939 TRAKTOR, Untverzal, zetor ah ètorq od lastnika, plačifo takoj, 8 03i /24^ 2 39 «>!>»'« VILE. 23 nošenje bal, 8 04/255-17- PRJDELKI PRODAM CVIČEK, v reKizi ali steklemčeno 2 v30 dokumentaclio. JABOLKA, m krompir, integrirana 2drava pridelava, kmeiija Jerala, Pod-firezje 216. 8 04/530-66-44 «00^/3 KROMPtR, pnmeren za sajenje raznih sort. 8 031/311-417 NARAVNI JABOLČNI SOK, v litrskih steklenicah, 8 031/504-658 eocjM« SEME, raznovrstnih buč, Petek Janez, Šmanno 29. Cerkire tCOMlS SENO, v og bslan. dostâva ha dom. 8 041/533-528 SENO. v kockah 041 /935-696 KUPIH SENO. v batah ali razsulo, 031/422-038 MOâ^? VZREJNE ŽIVALI PftODAM BREJE ZAJKLE. ta rejo aH meso 040/735-487 ČB BIKCA, mladiči, 10 dni in kozo •944 BocoAs C8 BIKCA, staroga 10 dni In koruzno seialnico, dvovrstno OLT. 8 041/855- BOD39U OVE MLADI, pler^enski 04/59-61-069 DVE TELIČKI, slan en ledne, 8 04/57.21-699 Ovc I, in In JAQN JETA, 2a zakof ali 041 reio. JAGNJETA, za pleme ali zakol, 8 €003313 KOZE. s k02)\tt. 8 04/57-41-624 KOZO. brez rogov, staro ^e leil. 2 mladičem ali brez, 8 041/350-197 6063Mr KOZO, &rr>aste pasrDo. ^aro tri leia In dva meseca ataaro kozico 040/265-509 KRAVO, simemalko, &rejo 8 04/26^12-09 KUNCE, 366 liSâC NAROČILA, za en dan stare pcićance. 4-tsdenske pHance, purane fn punce. STALNO NA ZALOGI 1&- do 22-tedensKe nesnlce, OOMACUA, 8 04/530-94-94 éoouif POCENI PRODAM, ovna JS pâsme. »051/410-138 PHASiĆE. za zakcJ ali nac {alinio rejo, leikelOO kg, «041/205. PRODAM ČEBELE, na A 2 saiju, 9 04/61^7-103 «uaa»^ PRODAM ČESELf. « OS' 1/317.972 RJAVE, GRAHASTE, ČRNE IN BELE. kokosi, cepljerie prodajamo vsak delavnik od 8. - 17 ure, sobota od 6, • 13. ure, Perulmnarstvo Gaiperlin, M> ste 99 pri Komendi. 8 01/83-43-586 «ocoraj SIMENTALKO, v osmem rT>e&ecu br^ josti, 8 04/515-45-00, 040/531-667 TELI CO, staro 6 mesecev, TEUCO. siment^u?, br^fi 8 masecev n enoletno kobio. ák kravo TEUCO. imuzin 250 Kg m simeniaiko s teletom. 900 TELICO. simantalko. brejo 8 mesecev, 8 04/613-3M6, 031/726-654 TELIČKO, sjmentalko, staro 14 dni, 8 04/23-11-766 60037« TELIČKO, eimentaiko. staro 14 dni, 8 KUPIM BIKCA, simentaica ali knzanca, starega od enega tedna do enega meseca. BIKCA, simentaica, 031/245-415 do 10 dm. BIKCA, mesne pasme, težkega nad 120 Kg, 8 031/888-608 «oo^ BIKCA, simentaica, dni. kot 14 êOOM»;! OSTALO PRODAM 6&LrVRSKI. kromasli sod za vino ali moM, cena lagodna. 8 031/438-577 1003^44 BETONSKE STEBRE. £ roko za grozdje. 8 04/25-11-966, 031/B50- 636 GORENJSKI MINI VOZIČEK, z loftra-mi In okovan, cena 20.000 SIT. 8 031/S 42-99 3 PRODAM PRST, 8 031/696-6^9 iOdjSiU SEDEM STARIH, hrastovih stebrov kch ZOlca, 8 031/804-447 cock3»9 ZAPOSLITVE NUOIM GOSTILNA AS. Ljubljana. Čopova 5a zaposli mbdo hjealMie amCaciožne kuharje zieljo po (Zkušr^ in odičnem poporoč^ lu Začetek dela takoj. Ponudbe, 8 01/42fr68-22, 041/6&444D5 sco»» IŠČEMO OEKLETA, 2a strežbo v pch 0oidâi*Lâkem času. Kamazi, d,0.0,, C. na Brdo 30, Kranj, 8 031/618-760, 041/369-051 6003822 IŠČEMO POMOČ, za delo v kuhinji, pogoj prevoz GTT Jošt, Sv, Joéf nad Kranjem Z. ini. vsakdan ocf 8, do 20, ure. 8 04/20-12-128 eoov;2 KUHARJA, natakarja ali pomočnika imo. kul^r- ronika s,p,, Zg. Bela 20, Preddvor, OKREPČEVALNICA Ml Ml, v Pieddvo-ru. Poteče 3. honorarno zaposli dekle vatrežbi. 8 041/299-652 eoost»: V REDNO DELOVNO RAZMERJE. zaposlimo KV mesarja In pomožnega delavca. Oblak Janez s.p,. Delavska ul, 18. Žirt. 8 041/650-975 eooMoa ZAPOSLIM DEKLE, v strežbi, pogoji urejenost in praksa, UiPtan Enver s.p,. Kidričeva, Kidnčeva 67, Šk, Loka, 8 «OOâSift ZAPOSLIM NATAKARICO, Bistro Enka, Nazorjeva 1, Kranj, 8 041/61^ 417 ««Wi ZAPOSLIMO NATAKARICO, In kuharico z znanjem nemščine za delo v re-stavraoij^ Stůba^i I60UNI6, v kraju SI. Jakob v RoinI dolini v Avstriji, UKusnte zaželene. 8 0043 4253-8217 60M77B l$Č£MO VOZNIKA, tNom^wçato C in E ka. v mednarodnem transportu, zMjšnfe niso potrebno, Bciaki&JelQandora,p., Can- ka}eA9,Kr^,804i/6l&094 bocíí.-^ VOZNIKA, C ali E kslegonje vmedrwod-nem lransoolca 67, 2rov-mca zaposlili 2 delavca z visokoéotako izobrazbo VII, si,, 1, dipl. eoc. i dip. farmacevt, delovne izkušnje niso po-goi, nastop dela po dogovonj, prrjave v roku 8 dni iŠĆEMO SODELAVCE, različnih pn^lí-lov! Izkušnje niso pogoji Matmar-ime. d.o.o,, Smčičeva 13, LJ. - Črnuče, 8 01/530-12-09,031/68&-3r6 waasôo IŠĆEM INŠTRUKTOR MATEMATIKE, Išce delo pomoč pri učenju, matura, 8 040/381-295 «oc««t IŠČEM DELO, varstvo In pomoč starejšim oz. bolnirr na vasem domu. Kranj in oko ica. ONE MAN BAND, aji duo, živa glasba za vse priložnosti, 8 CW/2S-21-498. 031/596-163 «003434 TRIO ALI DUO, narodnozabavne glasbe Éšče delo na porokah, obletnicah, Mvmni POSLOVNE PRILOŽNOSTI IŠČEM PARTNERJA, za odprtje gostinskega lokata, šifra; BUŽINA 6E- GLfMJ amsa; ; FESST d.0.0.. PE Stritarjeva 5. Kranj Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti UA. POMia IMir UgodnT avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09, do % obremenitve, star kredil ni ovira. Če niste kreditno spo$ot>ní, nudimo kredite na osno^^i vaiega vozila, ter leastnge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Telefonske številka: 02/252-4^-26,04V7S«>5^r 04102/2S2-48-23 tttkimfç robert vp^« mbmlrj 9 9« nijnl^r STORITVE NUDIM ADAPTIRAMO NIŠE. n ce olna stano- vanja, Megamatrix. d^o.o^ Starelova 39^ Kranj. 9 041/570-967 W>2fn ALI 2ELITÇ, na novo pobar /ati iasado in lesen napusč? Ugodno 1 M ega ma* trix, d.o*o.. Staretova 39, Kranj, « 041/570-957 6CO?772 ASFALTïïmiE. tf) O^tf^a«. be^ îto in tiivitB piwzBm in ddsçbôi Cí3db«raM> AAo« ».p., Sac^ nicafleva 4. Kamk, « 01/83-17-286^ ASTFUKS SENÛU. Rasw F^ s.D., S«nicno Križ». IsL: 041 /73^7(»; žaluzie, rolc^. nie», âme^ ne plee 29^9». komamW, mart^ 2e. 9 mNy.â5lert<â.r«t BYTYÛI OĆE IN $^N Cegeini- ea 48 b, NaKIo vam nudivs« graflMna deta. notranji ometi, tasM«i iOftpt^cy je, novogradnje^ hítro In pocenL, 9 0ôl/3$4-039. 041/59^492 eoDSôu OZíAMO 00 TEME U EV DO STRE* HE. ncMranfe omste, fasade, adapldCK je, urepn)« In llćUjian hrup, 10 let garancije* BE & MA, d «o. o M Ekslerj^ 6. Kamnik, • 01/83-15-057. 041/694-229 iiČBM IŠĆEM. kov, Kranj, 041/440-793 razr^asalca lela-04/23-12-520, t STATISTIKA, FíZlKA, pomoč za fakultete nua< Enačba ^ Resnik Vinko s.p«, Milje 67, V^soKo, V 04/253-11-45,041/664-991 600)59^ ZASEBNI STIKI ISKRENA ZAHVALA. Botniinici Go n^k. posebej negovalnemu oddelku 500, kjer so rm bih v totaibo v težkih trenutkih. Manfa L^orec soDjrt« POMLADNI VETER, Gorenjka. prijazna 43 le> žDtl spoznali primernega nevezanega moškega, teL 090/54*25 (195 SIT/mIn} ali samo moDitol naroc* niki - klíčřle 090/14-22-05 (200 SfT/minV tudi zvečer. POMLADNI VfTER,vabirrH3 dekleta in goSMi ki želijo spoznali novega mo* škega, da pokličete re1. 031 /612-541 od 15 ura datjo ali pišite SMS. Poskusi, imamo uspeh »»»63» PRIJATEUSTVO. zaupanje, «poštovanje je pot do sreče, toplega dorđ. ice JO 49-letr«, z VII, st., sponna, ^jih Pi gore, jzlete z motorjem,, šifra: ŽAREK ^MiUfi TRIČLANSKA DRUŽJNA, ráčo zapus« čen dom ah starejso osebo, ki bi jo a v zameno iá ûâkrbûva ŽENiTNA POSREDOVALNICA ZA« UPANJE, posreduje za poštene zveze, za starosll po vsej SLO. Mr>ogo so je že spoznaJo. naj se Vas m vec!. 031/505-499 IZGUBLJENO, NAJDENO KUUĆI, črn etui. napis Sanja, izgubljeni na relaciji Radovijica^iesce-Je* senfee, rksgrada 20.000 SIT« Naslov v oddotku RAZNO PRODAM CISTERNO, 1000 za vodo. S 04/23.26-229 BOOK'S?« FÍŽOLOVKE, řn punt 04/25'60-223 e dol. 4 m, • MUMM ULEŽAN HLEVSKI GNOJ, fanlcr^ko birmansko obleko, motom kolo Tomos ATX - rabljen, seme enoletne trave, 9 VRTNO KOSILNICO, futura z drskom 175/65 R 14 malo rabljene, • 04/25-91-505 eocosia gorenjski GlAS petek» 28. aprila 2006 ZAHVALE info (§>g-gUis.si 27 CjCj ' tUClli OglGsi I 04/201 42 47,€-pošta:mallogldsi@g-glas.si,wviřw.gorenjsk^^^^ OdSa od nas si tiho. brez slwesa. nc^ vodi pot te v Nir^âo, Vsroh řtoíih večno bd živtia. tam podoba tv^ prostor ho imťia-Ob evc^em grehu budijo se ^»mini, tdažhe ni ob naši boUňni ZAHVALA V 72. letu starosti nas jc nenadoma zapustila naša draga žena, mami, stara mama, sestra, teta in sestrična Nežka Rakovec rojena Oorjanc (1935 • 2006) Ob boleii izgubi se zahvaJjujemo vsem sorodnikom, prijate-jem, znancem, sosedom in hčerinim sodelavcem ter sindikatu Iskraemeco za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. HvaJa tudi g. župniku Bojanu Likarju za tople besede slovesa in pogrebno maSo, StražiŠkim pevcem za lepe posloviine pesmi ter pogrebni službi Komunala Kranj. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V 73. letu starosti je po hudi bolezni za vedno zaspal naš dragi mož, oče, stari oče, brat. stric in svak Kajetan Novak Iz Žirov, Mladinska uJ, 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in podporo v težkih trenutkih. Zahvala dr. Dušanu Sedeju za obiske pokojnega med boleznijo in lajšanje bolečin. Zahvala tudi g. župniku Igorju jerebu za opravljen obred, pevcem za lepo pelje, govornikom za ganljive besede slovesa, pogrebcem RD Žiri, praporščakom in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. žalujoči žena lelka, sin Igor in vnuka Tadej in Katja ZAHVAIA V 86. starosti nas je zapustil na§ dragi mož, oČe, tast. dedek in pradedek Andrej Eržen Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijaieljem za izrečena sožaJja darovano cvetje in sveče. Posebna zohvala gre Bolnišnici Golnik za dolgoletno zdravljenje in osebnemu zdravniku dr. Habjanu. Za lep pogrebni obred se zahvaljujemo lovski družini Železniki, rogistom ZB Železniki, govornikoma, praporščakom, pevcem, pogrebnemu zavodu Hipnos in cvetličarni Tiana. Žalujoči vsi njegovi Železniki. Besnica. Radovljica, 22. aprila 2006 zahvala KaJco jc prazen dom. dvorišče, oko zaman poi'sod te išče. Ljubil dom ti in družino, vse ljudi in domovino. Nikjer ni tvojega smehljaja, le trud in deio tvojih rok ostaja Pri nas zdaj v^eČke ti gory o, oh rot ah, ki molče venijo. A ii si lam, kjer ni solza, ne boli več in ne goija. Na cvctno nedeljo je v 89. letu življenja tiho zaspal Stanko Jauh st. z Rodin pri Žirovnici Iskrena hvala vsem za vsak sHsk roke, besede tolažbe, izrečeno sožalje, molitve, darovano cvetje, svete maše in prispevke v dobrodelne namene. Hvala tudi za sočutno opravljeno delo in vsakršno pomoč. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in se ga spomnili v molitvi, nam pa v težkih trenutkih stali ob strani in skužali omiliti na§o bolečino. Težko nam je. ker te na zemlji ni več in neizmerno smo hvaležni, da smo te imeli. Hvala ti za pokončno držo zvestega, poštenega in ljubečega človeka. Hvala Bogu, da smo del poti prehodili skupaj. Vsi njegovi Znojne kapye so vtkane v grudo. Vel iko Z noja je popila ta zemlja ZAHVALA S9. letu starosti nas je zapustila naša draga teta Rozalija Bizjak španova Rozi, iz Čirč Ob njeni smrti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prljaiojem, s znancem za podarjeno cvetje, sveče, sv. maše ter izrečena usma in pisna sožalja. Zahvaljujemo se g. župniku za obred in sv, mašo, zvonarjem cerkve v pogrebni službi Komunale Kranj, pevcem Kranjskega kvinteta in trobentaču imenovanim in neimenovanim m Žalujoči vsi njeni. Čirče, 25, aprila 2006 ZAHVALA Ob smrti najinega dragega brata Ivana Naglica p.d. ŠkoRevega Ivana s Kokrice se zahvaljujeva vsem, ki ste se v mislih ali na niegovi zadnji poti poklonili njegovemu spominu. Hvala vsem za izraženo sožalje, darovane maše, sveče in cvetje ter pomoč v težkih trenutkih. Hvala zdravnikom, ki so se borili za njegovo življenje in mu lajšali trpljenje; hvala g. župniku, ki je vodil poslovilni obred, pogrebni službi ter pevcem in trobentaču, ki so ga s pesmijo pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Sestri Milena in Angela Tupaliče, Bobovek, u. aprila zoo6 V SPOMIN Oj, noč nesrečna, ti nemila. Pogled vpet je v nebo. zakaj zaklad življenja ker vem, si zlomila. da tam ti je kpo Minilo je žalostno leto, odkar nas je zapustil naš jurček kozjek Ohranite ga v svojih srcih NJEGOVI Ribno, 20. aprila 2006 ZAHVALA V So. letu nas je zapustil dragi ata Peter Frelih iz Nomenja. Zahvaljujeva se vsem sorodnikom, sovaŠčanom, sosedom in sodelavcem za izraženo sočutje, darove, cvetje in sveče. Se posebej sva hvaležna sovaščanom Francki, Bojanu, Radku, Pavlu, jožetu. Cilki in Marjeti za pripravo zadnjih trenutkov slovesa. Žaluioča: Daría in Črtomir ZAHVALA Ob boleči Izgubi drage žene, mami, babice in tašče Marije Kavčič roj. Tolmajner 1948 • 2006 se iskreno zahvaljujemo vsem znancem za izrečena ustna in pisna 1er spremstvo na njeni zadnji poti. . prijateljem in in darovano cvetje VSI NJENI Kranj, april 2006 à 28 as. st CORENISKl GLAS petek» 2S. aprila 2006 Anketa Kam med prazniki? Ana Hartman Prvomajski prazniki so pred vrati. V tokratna anketi smo zato mimoidoče lali. povpra-e in kako jih bodo preživeli. Foto Cer»« KJV, KRAN.l IfcLbhON (04) 2« 12. (04) 2812- «TO-KliUi», (04) 2022-222 -^tM^y (091) 903-909 •MocMvu»« FAX (04) 2812-(04) 26i2> rn d lo h ron|a^ad i o-kra n j.« I ži^iolnn «Tron WW w.r^i d lo- km n|. si rwjSDU posm&nnfl RAUKISKR mTftjfí AD GCREtusKEm  PRILOGA GORENJSKEGA GLASA 02 PETEK 28.4.2006 GLASB NOVIČKE Iris odhaja Atomiki so novo pevko Iris komaj dobili, a je simpatična Primorka že po 14 dneh ugotovila, da je naporno življenje ene najpopularnejših glasbenih skupin v Sloveniji Atomik Harmonik vseeno preveč zanjo. Skupina ima naporen tempo, ogromno nočnih nastopov in vračanja domov Šele zgodaj zjutraj. Ob vsem tem, je tudi Iris spoznala, da temu žal ni kos, Čeprav se je s skupino enkratno ujela, publika pa je tudi odlično sprejela njihovo prvo skupno pesem 'Kdo trka?'. Študijske obveznosti, ki )ih postavna blondinka ne želi zanemariti, ter odsotnost od prijateljev in staršev so na koncu le prevladali nad željo po uspehu ir^ slavi. Ob tem so se preostali člani skupine odloČili, da bodo pot nadaljevali kot trlo, obogatili pa ga bodo s spremljevalnimi plesalkami. A. B. Hoffman v finale ŠOUROCK '06 v začetku aprila je bii v mariborskem klubu ŠTUK drugi izmed petih predizborov SOUROCK '06 za najboljšo študentsko/dijaško rock skupino, na katero se je prijavi* lo kar 45 glasbenih skupin iz vse Slovenije. Kranjski HofF* man je v konkurenci petih skupin {Aperion, Dolly Bell, Black Fish in Sunshme trip) osvojil ušesa žirije in si s tem priboril zlato vstopnico za finale. Na zaključnem Šourock koncertu 9. maja se bodo v boju za veliko nagrado (snemanje videospota in singla) pomerili vsi zmagovalci petih predizborov, kot posebni gostje pa bodo nastopili hrvaški "eksperimentalci" Let 3. Prav tako pa bo zmagovalna skupina nastopila na prireditvi Lam-piončki, ki so Že leta stalnica v Mariboru. A. B. Kingston! pustijo sonctj v srce Za aktualni singel, ki je sicer predelava evrovizijske uspešnice, Pusti soncu v srce, so Kingston! pred snemanjem videospota nekaj Časa nazaj razpisali avdicijo, Javilo se je precej deklet, izbrali pa so tiste, s katerimi so lahko ustvarili vtis prijetne zabave, kar je popolnoma v stiiu Kingstonov in njihovih ritmov. Kot režiser se je pod videospot podpisal Gašper Grošelj, maneken, sin znane oblikovalke ženskih torbic Marjete Grošelj. A. B. Kocka se ne ustavlja « Ob turneji je skupina Kocka izdala drugi single z zelo do* bro prodajane plošče Gremo naprej- Nov single in videospot nosi naslov Roke v zrk, slišite in vidite pa ga že lahko na vseh radijskih in televizijskih postajah. Videospot je vnovič delo Mitje Okorna in ponovno je naletel na zelo dober odziv med gledalci. Tokrat je Mitja kamero zavezal na strop in pustil fantom, da se znorijo. Sicer pa je videospot Roke v zrk nadaljevanje prvega videospota Gremo naprej, kjer skupino na koncu ubijejo. Na za* četku videospota Roke v /rk se fantje vrnejo, kar ponazarja, da skupino Kocka kljub vsem oviram (ki jih v prvem spotu prikazujejo prav streli) ni moč ustaviti ter da Še vedno ostajajo pri svojih koreninah - povsod, kjer se pojavijo, poskrbijo za dobro voljo in nepozaben žur, saj so nastopi Kocke eni izmed bolj energičnih pri nas. A. B. www.ond-on.cam Osvaioj, ^ahubi G9 pr^^Ko rnro?«! Vr«mi usocřo vôv^je Pri£»ku|«ce vcâ kot SO OOO iskelc&v m liu&esni. koncertu pc ce zrnenki ne ôiepe m Ae in Aâ. Zli Približuje se že 12. teden mladih, ko boste med pestrim programom lahko prisluhnili Neishi, izbirali med Demolition Croup in Petrom Lovšinom, se odpravili na Vlada Kreslina ali pa uživali ob nastopu skupine Dog Eat Dog. Ji Alenka Brun ' va na i stí Tederi mladih bo tudi tokrat razdeljen na devet tematskih sklopov: koncerti, ddavnice, predstave in predstavitve, razstave, predavanje. Šport, odbitki, otroški predam in družabne igre. Tudi na letošnjem Tednu mladih se bo zvrstilo več kot sto različnih dogodkov. Za prvi vtis pa le nekaj Dog Eat Dog./ imen iz programa, ter krat« ka prostorska orientacija: Otoćec, Demolition Group, Domski piknik: Peter Lov- in Jure Robič (Mestna obči- IZ. maj: May Dance Party Dan D (grad Khislstein), šin, Orleki (pred študent- na Kranj). 19. maj: Youn- (veliki elektronski party: DJ jan Kus Kvartet - jazz kon- skim in dijaškim domom), GunZ in svetovno znana Dejan Miličevií, Ade Fen- cert (Pungeil). 14. maj: Gle- Literarni večer in slcupina skupina Dog Eat Dog -New ton, DJ Bando, Marko Milo- dališka predstava Zijaha So- The Tide (Pungert). 17. maj: York (grad Khislstein), Beo- savljevič (Recon Warriors), kolovića: Medigre od 00-24 frankofonski dan, koncert gradski sindikati (Izbruhov T mi r>oU Nelsha/Fele: AleS Ro(h Korkz, Veztax vs. Becco in Mexx vs. Aneuria (pokrito (grad Khislstein), 15. maj Pišemo 2 Manco Košir „ Sonje Lovreníií (Pungert), kulturni bazen). 20. maj: neuveljavljenih Vlado Kreslin in Maii Bogo- parkirišče Mega Centra), tudi rumenol (Hotel Crei- skupin (Down Town). 18. vi. Kontrabant, Dej še enu Metal koncert: Negligence, na), Kantavtorski večer: maj: Zaključek študentskih litru, Hepa (grad Khislste- večerov z Neisho (dvorana in), tradicionalni Raztur Sweet Sorrow. Zeus Faber Aleksander Mežek (Pun-, Adrenalinski park (Izbmhov kulturni bazen), ger 13. maj: Predizbor za Rock (Slovenski trg). 16. maj: Primskovo), Pogovor o ekstremizmu: Tomaž Humar Party, filmski večer Kino Otok (Pungert). mo njune zadnje skupne trenutke in utrinke iz njune sedanjosri, ko živita svoji življenji, skupne mladosti pa se spominjata le ob po- Dan D žanje uspehe, kar je dobra popotnica za skupino, ki letos praznuje gl^^l^ nostalgične foto-že svojo 10. obletnico delovanja. grafije. Klemen Dvornik je s skupino sodeloval že pri spotu za poslovenjeno priredbo hita 'Gimme some lovin* J3 Alenka Brun ežiser Klemen Dvornik je v soboto v oddaji 'Nikoli ob desetih' predstavil videospot za pesem Roke', ki so jo Dan D posneli z gostjo Polono Kasal. Spot predstavlja zgodbo o tesnem prijateljstvu med dečkom in deklico, ki se v • mladosti razideta, a po vseh J pre tečen ih letih ne moreta J prenehati misliti drug na drugega. V spotu spremlja- ter 'Pleše!', ki je on napo ve d ni singel albuma Katere barve je tvoj dan?'. Z albumom so se Dan D po neka letnem 'mirovanju' več kot uspešno vrnili na glasbeno sceno, saj so v dveh letih od izida predstavili štiri videospota in kar pet radijskih singlov, pretekli teden pa je album ponovno zasedel mesto na lestvici 30 najbolj prodajanih albumovv Sloveniji. Bosonoga diva z naslovnice Mi Chica Latina Na velikonočni ponedeljek je ob jubilejnem izidu desete Ker so dvojice popularne, je nastala deško-moška dvojica: plošče Ljubljano ponovno obiskala bosonoga diva z Zele- Sebastian in Luka Nižetič. V prihajajoče poletje stopata z nortskih otokov, Česana Evora. Že četrtič je navdušila slo- 'Mi Chica Latina', poletno latino pesmijo, ki govori o zača- vensko občinstvo. Čeprav je v sicer razprodani Gallusovi ranem trikotniku med dekletom in dvema fantoma. Pravza- dvorani Cankarjevega doma ostal marsikateri sedež prazen. Z odlično zasedbo glasbenikov je dokazala, da so ^ njene morne le vedno prepričljive. Vtis gledalcev je bil i tak, kakršnega je ustvarila nastopajoča diva. Oprostili so j ji njeno dokajino brezbrižnost, morda celo naveličanost, nekaj minutno zamudo na oder. Nekateri so komentirali, da jim je žal, da ima dvorana stole, saj poslušalca tovrstna glasba nevede zapelje v gibanje. P. B. prav gre pri projektu za zadnji del Sebastianove trilogije, ki jo je začel pisati s pesmijo 'Kdo mislil, da si?!' in nadaijeva! z balado 'Tvoja slika (bledi)'. Tudi za novo pesem, 'Mi Chica Latina', je avtorsko poskrbel sam, aranžma pa sta pevca ponovno zaupata Boštjanu Grabnarju. A. 6. PFTEK 28.4.2006 TELEVIZIJ; V novi, 5. sezoni humoristične nanizanke Naša mala kHnika, ki bo na POP TV septembra, bodo v epizodah nastopile tudi 'kelnar'ce'. Že od sredine aprila ustvarjalci nanizanke zbirajo prijave za avdicijo. n;|p^Alenka Brun aša maJa klirúka je že vse od začetkov, jeseni 2004, iziemno gledana humoristična naniza n]ca. V Četrti sezoni si je namreč vsako epizodo (doslej jih je bilo predvajanih 9 od iS) v povprečju ogledalo že kar več kot 419.000 gledalcev starejših od 10 let (to je 23,3-odstotni radr^» v tretji sezoni je bil povprečni rating 21,9-odstoten, v drugi pa 20,2-odstoten )- Ustvarjalci Naše male klinike pa že od 14. aprik, na www.24ur.com/nmk zbira- Naveza Djuro - StraŽišar - Pokom se je odloČila, da v Na$o malo kliniko pripelje tudi \o prijave kandidatk za avdi- poklic natakarice? Bomo videli... cijo. Vsem predstavnicam nežnejšega spola, ki želijo sprejeti izziv - zaigrati v eni ša, samo da te delo pred kamerami mika. Če te krasi še let. Prijave za avdicijo, na- va. Avdicija bo potekala od njo bodo povabljene le naj- 8. do 11. maja. ko bo tudi znano, kdo so simpatične. komunikativne in zanimive "Ni važno ali si Primorka sploh prava!". Omejitev je le tam) zbirale do 30. aprila. kelnar'ce, ki bodo nastopile izmed prihodnjih epizod v komunikativna, humoma boljše, se bodo na spletni vlogi kelnar'ce sporočajo: in simpatična narava, si pa strani (prijava je mogoča le ali Dolenjka, rdečelaska ali ta, da morajo biti kandidat- gorenjska dekleta, v novi sezoni Naše male kli- blondinka, mlajša ali starei- ke za avdiajo starejše od jo preostaneta vam še dva dne- nike. MTV Adria sedma MTV Adria seje glede na podatke, ki jih zbira AC6 Nielsen Media Research, uvrstila na sedmo mesto med najbolj gledanimi lokalnimi in regionalnimi TV-postajami v Sfoveniji, čeprav zadnje Čase največ glasbenih spotov slovenske produkcije vidimo povsod drugod. Še največ na Čarti TV. MTV Adrii že od vsega začetka pripisujejo kratek rok trajanja, se je pa tudi Že Šepetalo» da njeni Šefi v tujini niso ravno najbolj zadovoljni z njo. Podatki medijske raziskave, pa kažejo, da je MTV Adria zasedla sedmo mesto med 15 najbolj gledanimi slovenskimi lokalnimi in regionalnimi TV-postajami glede na povprečne minutne gledanosti (AMR) upoštevajoč celotni televizijski dan. Na lestvici 15 TV-postaj glede na največji kumulativni doseg (coverage) za leto 2005 je zasedla celo prvo mesto, povzpela pa se je tudi na prvo mesto lestvice Top 15 po pokritosti (prisotnost;) v gospodinjstvih panela na dan 31, decembra 2005. Na MTV Adhi so s V aprilski Avanturi sta Ana in Taiji v svojo družbo povabila podatki zadovoljni, saj kažejo, da je s svojo programsko po- bivša smučarja Špelo Pretnar in Jureta Koširja. Del oddaje )e litiko na pravi poti. Dodajajo ie, da bi se MTV Adria v pri- nastal tudi v Kranjski Cori, na Juretovi poslovilni tekmi. Sicer merjavi z ostalimi lokalnimi in regionalnimi TV-postajami pa so se a va nt u risti pomerili v bowlingu. Ali je jure na stezah še bolje odrezala, če bi upoštevali zgolj njeno ciljno popu- bowlinga nepremagljiv, lahko izveste nocoj ob 21. uri na TV lacijo, torej posameznike med 15. in 34. letom starosti. A. B. PIKA, zamudniki pa v nedeljo ob 58.30. A. B. /řw; »ehrv Komu krogie delajo težave? Z Deželnim magazinom v Šenčurju Tokrat bodo v oddaji Deželni magazin, ki bo na sporedu v torek, 2. maja, ob uri, na Deželni Televiziji, gostili Šen-čurskega župana Mira Koželja. Pogovarjali se bodo o cesti Kranj - Spodnji Brnik, o ureditvi Trbojskega jezera, bodočem stanovanjskem kompleksu Vog, o praznovanju občinskega praznika in o domu za starejše občane. A H. (f) RADIODMEV Radjo Cerkno, d. o. o. Pl_AnŠ£VA uucA 39, 5232 CERKNO TEL.; 05/37 34770 FAX 05/37 34 771 fošta: info@raûîc>odm e v. net L90.9. 97^, 99.9. 103.7 MHZ UKV. STEREO. RD » Jk a r ujujiij.tEijEnfniBijikCDfn rirani.ie.'SD. nisjo časopis za vse generacije Gorenjcev ci Dodaria priložnostna mmm Ž«iii dni prejemali ^asop^s Goffnjsh jlas brezplačno? ?oi\y sms > na Številko 031 > pod geslom CG > pnpiSi ime in ter uisW. Po dvoiedcn&k«ni (esincm obdobju ce bo pekircal 5odelav^ec ^z ctmra in rc povpriiaL kaj m^nii o Gorenjskem glasu Ćc se bo^ nanj naročal z» vsaj eno ktOi ga boi prq^mat 3 m^ece br&zpiačno^ prcjcI danlo n zaloibe GG cer dva pntoMosm^ t4Uuoj9 <(ip ^klasik«) Med pošiljatelji sms iporoiii, ki nam jih bodo poslafi do i. ma;3| bomo Fzžrebali 10 prtjemnihov vstopnic» zaključni koncert Tedna mladih (Hepa, Dej éc cnu litru, Kontrabant, Vtado Kreslin m Mah ki bo 20 maja na dvorih gntdu Kh^slsce^r Akcija xr»]i do z^lju^ka Tedna mladih* Anketa Ali spremljate Avanturo? Ana Hartman Oddaja Avantura, katere zaščitni znak sta voditelja Ana BeSter in TaijI Tokuhisa, je ena izmed najbolj priljubljenih oddaj na TV Pika, Kranjčane smo povprašali, ali spremljajo. Foto: Tina Doki Boris Kotnik "Za oddajo Avantura z Ano in Taijijem Se nisem slišal. TV Piko sicer vidim, vendar pa najraje gledam Kanal A. Če poznam voditelja Taljija? ja, nekajkrat sem si ogledal njegovo oddajo Navigator." Uroš Matanovič "Ne, oddaje Avantura ne poznam. TV Píko sicer vidim, a si na tem programu najraje ogledam kakšen film. Sicer pa zelo rad gledam tudi POP TV n Kanal A." C regor Do ki "Če gledam oddajo Avantura z Ano in Taijijem na TV Pika? Mislim, da je ne poznam. Za gledanje televizije mi tako ali tako vedno primanjkuje časa. Če ga že imam, pogledam kakšen film." Jaka Knafic I ''Za oddajo Avantura sem že slišal. Vem, da jo vodita TaijI in ena gospodična. Oddaje st sicer še nisem ogledal, sem pa večkrat bral o njej v revijah. Nazadnje so gostili Sanjo Grohar, če se ne motim. " Spela Fujs "Oddaja Avantura na TV Pika? Priznam, da le nisem slišala zanjo. Program TV Pika sfcer vidim» vendar ga zeb redko gledam, tako da tudi drugih oddaj na tem programu ne poznam »» 04 PETEK 28.4.2Û06 KULTURy mengeš Olikani Slovenec tudi za danažnji čas v Muzeju Mengeš so prejšnji teden predstavili novo knjigo iz svoje zbirke - ponatis prvega Slovenskega bontona Olikani Slovenec, ki ga je )et3 1968 napisal Ivan Vesel. Pobudnica projekta je bila Marija Cvetek iz Bohinja, ki je napisala tudi znanstveno razpravo o Veselovem delu, ki skupaj s ponatisom izvirnika tvori komplet v lično oblikovanem ovitku. "Za Menge§ in vse Slovence je to velik dogodek, v našem muzeju pa smo s tem vsaj malo zmanjkali dolg, ki ga imamo do velikih Mengša-nov, med katerimi Je tudi Vesel. Pot do izdaje nI bila lahka, saj je ohranjenih izvirnikov zelo malo, prav tako so postopki za izdelavo faksi m ilov zaradi drugačnih strojev vsako leto težji,'' je povedal direktor muzeja )anez $kr-lep. Faksimile je izšel v 999 oštevilčenih izvodih, pred dnevi pa so pripravili tudi dražbo prvih 23 knjig, ki jo bodo zaradi majhnega odziva ponovili ob obširnejši promociji knjige sredi maja. ). P. Marija Cvetek in )anez Skrlep z Veselovim Olikanim Slove n ce m. Kamnik Cantemus odličen tretji Na 8. mednarodnem zborovskem tekmovanju Maribor 2006, ki se je s podelitvijo nagrad in priznanj najboljšim zaključil preteklo nedeljo, se je odlično odrezal MeSani pevskizbcr Contemus iz Kamnika. Pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika je s 90,7 dosežene točke dosegel 3. mesto, hkrati pa je zborovodja dobil nagrado za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe, Minatti-jevoj^sen s^otuje, ki jo je uglasbil Samo Vremšak, zbor pa je prejel Še nagrado za najboljši slovenski zbor, ki jo podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Veliko nagrado letošnjega tekmovanja je prejel Mešani zbor Latvijske akademije za glasbo, na drugo mesto pa se je uvrstil zbor Voces Cantabiles iz Velike Britanije. I. K. Jesen (ce V muzej povabili otroke v Cornjesavskem muzeju Jesenice so ob Slovenskih dnevih knjige pripravili vrsto prireditev. Tako so že v začetku meseca pripravili muzejsko delavnico, na kateri so otroci obiskali muzej in izdelovali knjižice, Po muzeju pa so popeljali učence tretjih razredov osnovne šole Toneta čufarja ter Želvke in Duhd iz vrtca julke Pibernik. Nekateri otroci so tako prvič prestopili prag muzeja in bili zelo navdušeni nad maketami plavžev, kovačnice, pritegnili pa so jih tudi fosili. Seveda so po ogledu reševali tudi knjižico Moj prvi obisk muzeja, s katero so otroci muzej spoznali tudi na zabaven in poučen način. I. K. NAPOVEDNIK 28. 4. A koncert punk skupin Klasse Kriminale (Ita) in Gužva v. bajt (Slo), ob 21. url, Kranj, Izbruhov kulturni bazen 29. 4. • koncert skupine Weegs, ob 20. url, Kranj, izbruhov kulturni bazen 10. 4. ■ koncert skupine Big Foot Mama, ob 21. uri. Selca, Rovn 7.5 ■ Pomlad med vodami - koncert Zlobko bend in Godba Medvode z Nušo Derendo, Štajerskih 7 in ŠD Latino, ob 19. uf^ Športna dvorana Medvode V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je še do sredine maja na ogled razstava Babice v Bohinju. Sprehod skozi čas, ki ga ni več, a je ostal v spominu, čeprav babice na Bohinjskem že trideset let ne delujejo več, pa tudi rojstev je mnogo manj. Igor Kavčič oren j ski muzej moč matične knjige in Status animarum, tako imenovani popis dul. Na razstavi so predstavljene babice, za katere je bilo moi dobiti tudi že od začetka njihovo fotografijo. Gre za aprila gosti za- osetn babic, pet, ki so delova-nimlvo razstavo le predvsem konec 19. stolet- Babice v Bohinju. Avtor, ja in v 20. stoletju, tri pa so kojeni učitelj zgodovijie bablško delo opravljale §e po MiŠo Serainik, zadnja leta j 2. svetovni vojni, zadnja Bre- zelo dejaven v bohinjskem da Žvab do leta 1973, ko so Muzejskem društvu Žiga porodnice začele odJiajati v Zois» katerega predsednik je, jeseniško porodnižnico. Vsa- se je raziskovanja lotil pred ka od teh je predstavljena s dvema letoma. "Kolega je ta- fotografijo, osnovnimi poda- krat pripravljal knjigo o tki, datumom rojstva in smr- skrivnostih bohinjskega pre* ti, svojim podpisom, datu- dora, pa ga je zanimalo, kak- mom, ko je opravila babiški šcn vpliv je gradnja predora izpit, številom svojih otrok, in železnice imela na prebi- ki jih je imela, zanimiv poda- Z avtorjem razstave Mišom Serajnikom smo se podali v čase, ko so matere rojevale še doma. i ^«u», igo* k^v^ic valce v Bohinju. Ena mojih prvih ugotovitev je bila, da je tek pa je seveda tudi, v katerih letih in v katerem delu bilo leta 1903 samo v Bohinj- Bohinja je delovala ter koliko skj Bistrici več porodov kol porodov je opravila. manj, prav tako kot tiste, ki Urše Erlach Kovačič, br^o- 50 delovale v zgomfi bohinj- ne najbolj znane babice, ki ]e ski dolini in v Koprivniku in zanimivo prvi in zadnji po- Gorjušah. "Zanimiv je bil zaslužek babic. Ena od anek« rod opravila kar v sorodstvu. Za nekatere originalne pred- sicer v celi spodnji dolini. Bohinjske babice so se lo- Okr<^ petdeset porodov na lale v babiški šoli v Ljubljani, leto je takrat naraslo kar za sprva na tečajih, kasneje je trikrat," je povedal Serajnik, bilo šolanje dolgo štiri leta. ki je spodbude, da začne raz- vse pa so se kasneje tudi sa- iskova ti te matiko povezano s moizobraževale. Največ, kar področjem zdravstva v Bohi- 1936 porodov, je opravila nju, dobil tudi v društvu. Za najstarejša predstavljena, dot govori, da so otroku ta- mete, ki so sodile v "babižki koj, ko so ga po rojstvu ure- komplet", menda še stroka dili, dali v roko kovanec. Če ne ve prav natančno, ga je spusdl, je biJo babičino Tretji del razstave je nedvo- osnovo pn ugotavljanju Frančiška Mencinger, sicer identitet babic, šlo je za Čas pa so v spodnji dolijii babice med letoma 1840 in 1981, ki v svoji karieri opnrvile med so delovale v bohinjskem 1400 in 1900 porodi, po 2. koncu, so avtorju bile v po- svetovni vojni pa precej ddo plačano, Če ga je Érdno mno prikaz porodniške po- stiskal v roki, ni bilo niČ," stelje s porodnico in babico razlaga Serajnik in dodaja, tu je avtorju na pomoč pri da je bilo v najtežjih časih skočil tudi Gorenjski muzej plačilo tudi kilogram goveje- Predstavljena je zgodba ga mesa. "Spomin Bohinjcev na te kako se je bodoča mama rav no odpravljala k nedeljski babice je izredno topel in maši. ko so se začeK popadla potn hvaležnosti, že zaradi in ni bilo druge, kot poslati osebnostnih lastnosti dddet, po babico ... Posebej za otro- vse so bile izjemno đoveko- ke pa bo zanimiv Četrti sklop ljubne in požrtvovalne do po razstave, v katerem so pred- rodnic in novorojenčkov, na stavljeni zibka z otrokom po- razpolago so jim bile tako v vitim še "v Štruco" iz leta vročini kot v visokem snegu, 1920, na ogled je primerek tako podnevi kol ponoči, raz- koška izpred 2. svetovne voj- dalje so premagovale peš, ne.tujevozičekizpetdesetih kasneje pa s kolesom." o let prejšnjega stoletja, razsta- ugledu babic pripoveduje av- vo pa zaključuje sodoben vo- tor, ki jebi] bržkone tudi zato ziček, kakršnega poznajo da- pri domačinih, sorodnikih in našnji starši- potomcih babic praviloma Razstava je v Muzeju To- zelo prijazno sprejet Nekate- maža Godca v Bohinjski Bi- ri so za razstavo poleg zanimivih dokimientov vezanih za babiško delo, prispevali ure m od 16. do 18. ure, tiidi strici odprta vsak dan, razen ponedeljkov, od 10. do u. Za najmlajše najbolj zanimiv del postavitve so zagotovo tudi različne kose iz babiške čez praznike. Praviloma bo otroški vozički... i f^te. igor K>«ltt • pcsl^ynd Mtovdfija .BENETKE od 5.990 GAROAIAND od 10.560 2M « 23. mto MM» rU \0 ^ but U9S0 U& 7.47Í. Viîu THII^ ViPtÁ «HA Od 119.900 . : od 99.90a ÍOIGARIIA . ^ 12 «.v^^ O t«wt T^LMUUM 7P0lJein ijii ||| a gorcnrskâ$kompds*5i »Uh&SKRCSKUirUiH tí XU M'MAhJMOUIMdMiirtM V 06 PETEK 28.4.2006 HUMOR / KRATEK Brat vse vidi, Brat vse ve TISOČ UGANK ZA ODRASLE Bil je nostalgičen dan. Od vznesenih besed z govorniškega odra se je mnogim orosilo oko. Deževalo je. Pesem z Nanosa je preplavila Slovenijo, Vi era j š n j e p razno va nj c dneva upora proti okupatorju na Nanosu je minilo v borbenem duhu. Golaža in na» noškega sira. Žganjico smo imeli s seboi. Sredi vznesenega vzdušja je do mene. Malega brata pxîstopil minister Janez Podobnik in prišepnil na uho: "Pozdravljeni, dobri Človek, bi stopili trenutek z menoj. Zapeljali bi se do hišice, nedaleč od tu. Tam sije sonce. Andrej in Janez naju čakata. Vi imate fotoaparat in mi bi se slikali. " Pristal sem in šel z njim. 2 zavezanimi očmi, da ne bi sem pritisnil- Nervozo, ki jo odločil Janša. "ZapeD bomo spoznal poti. Ko sem snel ie bilo čutiti v zraku, je preki- Hej brigade. Všeč mi je tisti ruto z oči, sem pred seboj za- nil Podobnik: "Sodrugi, tova- del, kje so meje, pregrade, gledal premiera Janeza Jan» riši moji, pa zapojmo eno. slovenske vlade, ne za nas ni šo, finančnega ministra An- Tisto, kdo pa so ti mladi fant- pregrad in ne mej. Po sleme- dreja Bajuka in okoljskega ie, ki korakajo skoz vas ..." nih oblačnih in po grapah te- Janeza Podobnika. Vsi so bili Oglasi se Bajuk: "Kaj ne bi mačnih vse od zmage oblečeni v majice jugoslo- raje tisto, sovragove vnte so zmage naprej. Na Sloven- vanske državne reprezentan- gos», kako že gre no... udari, skem smo mi gospodar." In ce, na glavah pa so imeli par- navali, usekaj, izpali, na ju- tako je bilo. Zabavali smo se tizanske kape. "Slikaj," je bil riš, na juriš, na juriš ... " V do- še dolgo v noč. kratek J.J.. Bal sem se, pa lini tihi smo čakali, kako bo Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Vaša naloga je, da ugotovite pravilen odgovor in nam ga pošljete najkasneje do torka v prihodnjem tednu na SMS pod šifro uganka, pripišite rešitev + ime in priimek na številko 031/69 11 11. ali po pošti na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom za '"Tisoč ugank za odrasle. M Z znojem se pridobi, $ strahom drii težko, z žalostjo zapusti, kak$no ie breme to? 5 Izžrebali in nagradilt bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS in dru- MaJi Brat gega, kt ga bomo prejeli po polti]. Podarili bomo po dve vstopnici za kranjski bazen. Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: ženska. Tokrat smo med pravilnimi odgovori izžrebali Marjeto Dolenc z Jesenic. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Ana, Anicd * nejie, je iskren, dobroho- odločati ten, stoji za svojimi načeli in poskrbeti sebe. OdloČila se bo le Ker rte m/ že napovedali res- in vedno zna prevzeti odgo- Studij, kar ji tudi uspe. nično napoved glede zdravja, t'Oi zopet prosim, do mi po- vornost. Njegova rama vam bo znala ob vsakem trenut-mogote. Prav lepo vas po- ku nuditi zatočišče in opo- jaz vas lepo pozdravljam. zdrovliam. ro. Olede zdravja ni potreb- "Spomini" že kar močno skrhane prijateljske vezi in začeli zahajati v prijetno družbo. Vse preveč ste se od tega umaknili, saj ste se prepričevali, da je to potrata Časa. Ko s ustvarimo družir^o n škrbi- no, da se obremenjujete- Vedno holj sem utrujeno od mo za partnerja in otroke, VaSa duia je žalostna in Sprehodi v naravi vam zelo življenja. Koj mi prinaïa ju- to ne pomeni, da me kot preveč osamljena. Hrepeni- koristijo in tega naj bo čim triinji don? Upam, do l