PRIMORSKI DHEVHIK
 	GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
VI - Stev 999 n 91 m Poštnina plačana v gotovini	'
‘	^	V*	'	Spedizione	in	abbon.	post.	1.	gr.
m
Obiščite razstavo
II
„NASA BORBA ZA SVOBODO
RAZSTAVA JE ODPRTA VSAK DAN OD 9. DO 13. URE IN OD 16. DO 23. URE V DVORANI NA STADIONU »PRVI MAJ* NA VRDELSKI CESTI PRI SV. IVANU.
TRST« četrtek 20. septembra 1951
Cena 20 lir
HITI NAJMANJŠI DEL STO
gg sme nikdar koč pod Italljol
številke govorijo
kq
Sio^ J?	predstavnik
Ir^^-itahjanske ljudske \rwiu a paškem poštnem ?%****> brzo-
Uninik
je službujoči da brzojavke češ da ni resnična ker
dejal. njt^°re spresti
2*««« -vsebina
Po	ura<i	dolžnost
*
podrobnejši
nik dekiV‘7^ eenenjeni urad-
to>sha	Sl°va-nskc-itali-
5 »»Sij**/rMta ne m°-
^^očanra, * !7),enu Pcčote 7r?u
^fcdnnii
~~. junske nar ^javke	pošiljajo
Osefc Tržn- y ta*ro o imenu
nS,'* d®
J« Pois,- J “ temu sprejme, ure z, r^Uradnik ^jal, da
^bi 0 ?ner nemarnosti v ^drtu- n P0 da je vesten Jetrni! ! d° iJost°P« Po
•“te i°rej. *« 9"-« »
‘Diij. / i,, ,'r	preti-
jo ^dsfcc /ronte «a to
dh
italijanske
^ttnosfe-1 i>1vfler šovinistične fct »o _ ?°ftmb uradnikov. Ptteciflg kratkim prirejali ®°>to in 'i P 17,11 minist ru za t Priše,	Spataru. ki
■p>k> r»U rs4 delat ireden-?(rč;tA ^dandr, in se je Začutil n ' .^L! tako ddbro ^Ja; ‘JHea ;,P	jadrno	po-
ji ■ kakor da je v sv o-
^iinrno' °<* Prodnik
k je je doma -	in zelo je
a teh vrstic ne bo
tem m ne ~arcdl J^o	zato, da vsako
^Premr, Zcuj°če brzojavkk' Rtd-j z uradnimi
?«V' tej
številkami, ki kažejo, kdo, kaj in kje je večina Tržačanov, objavljamo naslednje podatke o volilnih upravičencih, ki so bili vpisani v volilni imenik za občinski volitve v juniju 1949. Pri tem se bomo omejili samo m tržaško občino, kajti za vseh ostalih 5 občin ni potrebno še posebej poudarjati da v nobeni teh petih občin iredentistične stranke niso dosegle večine, a v trbh pa niso mogle sestaviti niti kandidatne liste, tako da so od šestih v coni A kar tri občine, v katerih se pred dvema letoma niti en volilni upravičenec ni izrazil za po nov n o priključitev STO k Italiji, medtem ko se iredentisti ne morejo pohvaliti niti z eno občino, ki bi bila stoodstotno iredentistična.
V občini Trst je bilo vpisanih teta 1949 v toliln'e imenike 197.245 volilnih upravičencev Od tega je bilo moških 90.515, žensk pa 105.730. Volilna potrdila Pa niso mogla biti izročena vsem tem volivcem in volivkam, tako' da je bilo neizrečenih volilnih potrdil kar 15.275. Samo mrtvih je bilo med temi 1.244; takih, ki jih niso mogli najti iz «neznamh» razlogov, pa je bilo kar 8.559, izven občine v (tnkznanem kraju n 2.080 itd.
Najzanimivejši pa so podatki o tem. kje so volivci in volivke, ki imajo volilno pravico v tržaški občini, rojeni. Opozarjamo ponovno, da smo podatke dobili na verodostojnem uradnem mestu.
v'k S* ^ v tržaški občini rojenih volivcev in
ks ItaHifmah- C0De A pa................................
•Jo v , J pa Je rojenih »volivcev in volivk*, ki
Ostai; 2astt' občini volilno pravico, kar , . . . volivci pa so rojeni: druS>h državah v coni B
v ®bčinah Julijske krajine, priključenih k Jugoslaviji .	,	..........................
95.C91
3.482
42.22« !
8.928
14.076
33.538
hi,j
Skupaj ;
197.245
toko
Sna Po uradnih po-
S z*»%.!!£* ntr^iagi
H,
e*nišk,
<«	12	On,, Voltln° pravico
italijanskih dr-<>a); j a t državljank, ki so S?, teto ^Vernbra 1950 vsaj a Področju tržaške
K
\„	jf n>kof	ki *° r°ievi
L’ Tr*t ,, Te je imPortira-’it tnv javnem fašistična »e'tentisti. 'l s° Glasovali za »j^0 d°dat,G f ranjie. Pa mo-
tlS PoLi Okr°o 20-000
: votomcev rojenih v
»ea ir*dent??-<iv ^0 glasovali ^anke. Ce si!a	o od tega okrog-
S i^l^OOOvse ti.de. ki t j-o, r„ v Trstu volilno iL ^nia f ”e bi smeli ime-
C Cce^h T°° <<trŽa-
^r^krat ^ ,° katerih smo
da *°sp p"-,sOnr,f , s Posebnimi vla-
kio "'yzrl ire<te»rtiste.
>r
orna	pred	dve-
Trstu zmagala
Hh>*na
(H,lTto, r.‘a večina. Kako,-
h ^ačon-1 aot°io to niso
ki° ^0nki <, S,* Wnnj 1X1 tisti’ J? je Italu iuliiske Krajine,
Mn-
‘ »s v a (Mjnedostoj. odulcta italijanske
lSS>h
»1«Š' t-rcdJž? poudarja sam -Sl6 kranl	nik italiianskc
^tne(cSlOUi'!*C° Nitti v sU°j'h Mia. l* teta 1948), za-
t« » J stojijo stvari za (J**#,	0	,,efi7io v edini
'>ihnirant CneA-Ce ^ Šiti 'to, kai. Iredentistov ne fc ' totem'?7:	ne	bi	smelo
hi iredentisti dobi-11 « rJ) 54 °dst ■
odst.
glasov, ko-
Ba Ai2. »imajo
opravku. *vo
bi odšteli
v Trstu
>%?!
8» ^
vj,»« so iTPrt° odgoddVi vo-mZ„en.m dokazali,
Smirni 4ooooU?e nitl * Soji^tjub J2 °° legalnimi 0 fftasovom, ^toootavljali. i?,^f.t,rti njfho-
'talij,
e n iso več
Kfc ■>.,
’1 .. "'"ih ,J/. Oo<;orimo o 2	volivcih,
Ki'^h	'redentiste
ft°CrlI;^-lc'tosne
da jJSi* 0Wwr«t-
l°r ^l ernu in
^ U °tn3iH n ^n:al7'€'nv 0a loWhn«tcib ut, ” se Pidi tudi
Iv 5ka da JT: 2 ootovest-
Js^ka Z^ko-Uali J’ ^ ?‘ne Trs °"tn ^raža
Nb« V*iin Začam>v kr, rt b)>i. a n-. *« TV?,,,-,.. • t) tr.
dejstvo, da večina Tržačanov noče o iredentistih ni4 več1 slišati, zatorej noče, da bi njihovo mesto še kdajkoli prišlo ponovno pod Italijo.
Protestna brzojavka Slovansko-italijanske ljudske tronte Varnostnemu svetu OZN proti odložitvi volitev in proti poizkusu revizije mirovne pogodbe
Varnostni svet
Organizacije združenih narodov
LAKE SUCGESS
Slovanskn italijanska ljudska fronta izražajoč čustva vsega demokratičnega prehivalstva
protestira proti odložitvi upravnik volitev v Trstu in okolici ter vmešavanju Italije v naše notranje zadeve.
Odločno odklanja vsak poskus revizije mi ravne pogodbe z Italijo, ki bi imel za posledico priključitev tudi najmanjšega dela tega ozemlja k Italiji.
SLOVaNSKO-imiJAlUSKa LJUDSKA froaita
(KUMUNIST1ČNA PARTIJA STO - OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE - ANTIFAŠISTIČNA SLO, VANSKO-lTALiJANbKA ŽENSKA ZVEZA - ZVEZA ANTIFAŠISTIČNE MLADINE - ZVEZA PARTIZANOV * ZDRUŽENJE BIVŠIH POLITIČNIH PREGANJANCEV)
Ob rimskem
Na drugem mestu objavljamo poročilo, kako je rimska vlada odgovorila na jugoslovansko protestno noto od 8. septembra. Italijanska vlada ne samo da ne pove in se ne opraviči za takšno ostudno pisanje svojega uradnega glasila «11 Popolos kakršno je tisto, da so jugoslovanski partizani italijanske ujetnike sekali na kose in jih metali psom, temveč obtožuje jugoslovansko vlado in jugoslovanski tisk — čeprav ne more navesti nobenega primera — krivi za napete odnose med obema državama. Ona-italijanska vlada pa dela in je storila vse, da bi se ti odnosi odstranili!
Kakšno je to njeno delo za zboljšanje odnosov pa nam pove najbolje poročilo, ki ga objavlja tednik «D1FESA ADRIATICA», fci nosi podnaslov «TEDNIK JULIJCEV IN DALMATINCEV» in ki je glasilo {(NACIONALNEGA U-DRUZENJA ZA JULIJSKO KRAJINO IN DALMACIJO;-,. Ta tednik piše v svoji številki 35 od 15. septembra 1951 na drugi strani med poročili o delovanju brezštevilnih dru-
Angleško stališče
glede spora z Egiptom
LONDON, 19. — Kljub temu. da v zadnjem času na angleškem zunanjem ministrstvu neradi govorijo o predlogih, s katerimi bi se premaknili z mrtve točke v sedanjih anglo-egipčanskih odnosih, se zdi, da ima Anglija namen zavzeti sta. lišče, da apjgleško-egipčanskih odnosov ne zanima samo obeh držav. Angleški predlogi naj bj bili naslednji: Egipt bi tnc-> ral biti zastopan v svetu za obrambo Srednjega vzhoda, v katerem razpravljajo v Ottawi. V tem. svetu bi morale biti Anglija, ZDA, Francija, Turčija, Avstralija, Nova Zelandija in Južna Alrika. Bil bi ozko povezan z NATO. Tudi arabske države in Izrael bi se pridružile temu obrambnemu sistemu, vendar ne bi bile zastopane v centralnem svetu. Vrhovni poveljnik noveaa sistema bi bil angleški general Sir Brian Robertson.
Ce bi ta način, rešitve sprejele države atlantskega pakta in seveda tudi Egipt, bi angleške čete zaenkrat ostale ob Sueškem prekopu. Vendar bi jih zmanjšali in nadomestili z egipčanskimi četami. Angleške sile na tem področju ne bi bile več po določilih angleško-eeipčanskega sporazuma iz leta 1936, temveč po novem atlantskem sporazumu«.
Zanimivo je, da je ZSSR po svojem poslaniku v Kairu v posebni noti že opozorila Egipt, da bi imela morebitno egipčansko sodelovanje pri predlaganem paktu držav Srednjega vzhoda za malo prijateljski, če ne sovražni akt proti ZSSR.
BRZOJAVKA ITALIJANSKE UMIJE DE GASPEBIjU
PriugosMM Kampanja žali ime le ponos
iisim ibiimu, m si z irciiii i rim iniii aa nalili
Izjava britansk«ga ministra $liawcroftsa po obisku Zagrebškega velesejma - Vrnitev italijanskih partizanov in invalidov z letovišča v Budvi
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — Izvršilni odbor Italijanske unije za Istro in Reko je na podlagi pooblastila nedavne izredr.e skupščine predstavnikov Italijanov v Jugoslaviji poslal predsedniku italijanske vlade De Gasperiju protest, v katerem izraža ogorčenje Italijanov v Jugoslaviji zaradi žaljive protijugoslovanske kampanje, ki besni v Italiji.
«Ta kampanja ovira ne samo rešitev nesoglasij med Italijo in Jugoslavijo, ki bi se sicer lahko rešila z direktnimi pogajanji ob spoštovanju vzajemnih interesov, temveč žali najbolj svete spomine jugoslovanskih narodov, in njihovih o-gromnih žrtev v protifašistični vojni. Ta kampanja žali tudi ime in ponos nas Italijanov, ki smo z orožjem v roki vrnili čast Italiji, katero so omadeževala fašistična barbarstva v jugoslovanski državi. Takšno vaše stališče zaključuje ta brzojavka ograža mir v Evropi in podpira vojnohujskaške cilje moskovskih imperialistov«.
Po obisku zagrebškega velesejma je britanski minister za
VOLITVE V ANGLIJI
določene na 25. oktobra
Ta sklep je Attlee sporočil sinoči po radiu - Laburisti upajo na močnejšo večino, tako da bodo lahko bolj odločno izvajali svoj laburistični program, konservativci pa tudi upajo na zmago
LONDON, 19. -• Ministrski predsednik Attlee je danes po radiu sporočil, da so bile volitve v. Angliji določene za 25. oktobra. Attleejeva izjava pravi med drugim: »Vlada je deset mesecev vodila deželo pe-služujoč se majhne večine v spodnji zbornici. Menim, da je prišel trenutek da se zahteva od volivcev nova potrditev zaupanja v vlado in, da se vladi preskrbi primerna parla mentarna podpora, zato da bo lahko reševala važna vprašanja, ki se pojavljajo v notranjosti. Zato sem predlagal kralju, naj razpusti parlament«.
Nato je Attlee sporočil, da bo parlament razpuščen 5. oktobra, njegova izredna seja pa bo 4, oktobra. Nov parlament so bo sestal v sredo 31. oktobra. Na tej seji bodo izvolili speakerja J n novi člani bodo prisegli; formalna otvoritev parlamenta bo 6. novembra a kronskim govorom.
To je prvikrat y zgodovini Anglije, da ministrski predsednik javi razpis splošnih volitev Po radiu.
Sedanji parlamentarni položaj v Veliki Britaniji je sledeči: laburisti 313 poslancev konservativci 296, liberalci 8, neodvisni J, irski nacionalisti 2, prosta mesta 3 in speaker.
Določitev 4. oktobra za začetek volilne kampanje omogoča laburistični stranki, da skliče od 1. do 3. oktobra svoj kongres, kakor že pi-edvideno do-čim n,e bodo mogli konservativci zelo verjetno sklicati svo. jega' kongresa, ki bi moral biti en teden pozneje, kajti v dobi volilne kampanje bi stroške tega kongresa po zakonu Uvrstili med volilne stroške: znano pa je, da britanski zakon omejuje volilne Izdatke posameznih strank.
Trije angleški ministri, ki v Ottawi sodelujejo na zasedanju atlantskega sveta, so na zunaj pokazali, da jih preseneča Attleejeva odločitev glede razpisa novih volitev. Zunanji minister Morrison je dejal, da «ne more verjeti, da je to res«.
Attlee je obvestil s posebnim pismom vodjo konservativne stranke Wlnstona Churchilla in
liberalca elementa Daviesa o bližnjih volitvah, še preden so te uradno javili.
Zdi se, da bo Attlee v kratkem sklical izvršilni odbor laburistične stranke, da bi razpravljal o taktiki, ki se je bodo poslužili v volilni kampanji. Londonski opazovalci poudarjajo. da bo imel laburistični kongres, ki bo trajal samo tri dni, velik pomen. Menijo da bo Attleejev govor na tem kongresu zelo važen, ker bo Attlee v njem najbrž natančno obrazložil novi laburistični program.
Po napovedi splošnih volitev so razne osebnosti povedale svoje tozadevno stališče. Glavni tajnik laburistične stranke Morgan Phillips je izjavil, da bodo vsi laburisti zadovoljni s tem sklepom. Pripomnil je, da bo s tem dana možnost, da laburistična stranka dobi uspešno večino za izvedbo svojih načrtov, ki so življenjske važnosti za laburizem.
Voditelj liberalne’ stranke Davies je izjavil, da je dobro, da se vlada podvrže sodbi volivcev, potem ko je imela tako negotov obstoj nad 18 mesecev, med katerimi ni napravila nič pozitivnega.
Churchill je izrazil upanje v zmago. Politični krogi celo trdijo, da ima Churchill že pripravljeno svojo vlado za primer zmage konservativcev. Zunanji minister bi bil Anlony Eden.
Komunistična stranka pa Je pozvala svoje pristaše, naj glasujejo za laburistične kandidate. kjer ne bo komunističnih kandidatov.
Angleška javnost je napoved volitev sprejela brez presenečenja. V poslovnih krogih se poudarja, da so gospodarski či-nitelji pospešili razpis volitev. Ti činitelji so sledeči: 1. gospodarske težkoče Velike Britanije, ki zahtevajo nepriljubljene ukrepe, ki jih vlada ne more podvzeti zaradi svoje šibke večine; 2. neugoden vpliv, ki bi ga na volivce imela morebitna zmaga opozicije pri enih od treh bližnjih delnih volitev; 3. Bevanov Qjh5t«5zA/8«» povzročil
Attleeju resne skrbi. 55 druge strani pa bo Bevanova skupina, ki je vedno vztrajala, naj se ie letos razpišejo volitve, s tem zadovoljena. Levo laburistično krilo ne bo vodilo ločene volilne kampanje. V primeru laburistične zmage se bo Bevanova skupina borila za bolj dosledno socialistično politiko, medtem ko bo v primeru poraza prednja ost opozicije.
Finančni krogi ne prikrivajo svojega zadovoljstva nad Attle-jevim sklepom in kaj radi napovedujejo poraz laburistov in povratek konservativcev na oblast.
trgovino Shovvcross izjavil novinarjem:
«Mi želimo videti Jugoslavijo, da razvija stabilno industrijo vzporedno z močnim kmetijstvom. S tem bi po mojem mnenju postala popolnoma sposobna, da bi si zagotovila pot k ^ napredku«.
Minister je dodal, da je po tistem, kar je med svojim obiskom v Jugoslaviji videl, gotov. da so jugoslovanski narodi odločili, da si bodo zgradili svoje gospodarstvo, iudustrijo ir.- kmetijstvo tako. da si zagotovijo svojo neodvisnost in da se bodo mogli braniti proti morebitnemu napadu«.
Eden izmed velikih problemov socializma v moderni državi leži v tem, da se prepreči birokracija in da se zagotovi, da so delavci v vsaki tvornici zainteresirani za r.-jeno efikas-nost in njen napredek. Mi v Britaniji imamo isti problem in zaradi tega spremljamo z velikim zanimanjem nove metode, ki se uvajajo v Jugoslaviji. Mi popolr.-oma odobravamo politiko vaše vlade v tem, da se trudi svoje trgovske in poltiične odnose z ostalimi državami svobodnega sveta postaviti na podlagi enakopravnosti. Mi želimo, da se odnosi naše trgovine z Jugoslavijo v kolikor to naše vzajemne možnosti dopuščajo, poboljšajo. Britanija ima mnogo stvari, ki jih lahko proda v Jugoslaviji, a Jugoslavija ima mnogo tega kar je važno za nas«.
O pomenu zagrebškega velesejma je Showcross dejal: «Jaz verjamem, da so ojačani trgovinski odnosi ir.> stik med državljani raznih držav najboljši načirj, za napredek medsebojnih odnosov in dobre volje. Vse to pa krepi enotnost svobodnega sveta in zmanjšuje nevarnost nove vojne«.
Skupina invalidov in bivših italijanskih partizanov, ki so se udeležili narodno osvobodilne vojne in članov družin njihovih padlih tovarišev, je po letoem bivanju na Črnogorskem Primorju, prišla v Beograd.
Nov poraz za Plevana
BARIZ, 19. — Danes se je v narodni skupščini nadaljevala razprava o premični lestvici
mezd. Ministrski predsednik Fleven se je izrekel proti načrtu, ki ga je predložil socialist Ccutant. Nato je narodna skupščina s 415 glasovi proti 196 zavrnila vladni predlog za odlo- j žitev razprave in sklenila, da se takoj začne razpravljati o omenjenem načrtu. Preti vladnemu predlogu so glasovali_ socialisti, komunisti, degolisti in MRP.
Pleven se je izrekel proti premični lestvici trdeč, da bi jo v sedanjem trenutku lahko tolmačili kot inflacionistični činitelj. ter je predlagal, da se proučitev tega vprašanja odloži za nekaj tednov, da se prej vidi uspeh vladnih ukrepov.
ski župan in njegov govor so
nato z znamenji prevedli navzočim delegaitom.
Svetovni kongres
gluhonemih
RIM, 19. — Danes se je v Rimu začel sivtetovni kongres gluhonemih, na katerem sodeluje 600 delegatov. Navzočih je več znanstvenikov, zdravnikov in vzgojiteljev.
Pozdravni govor je imel rim-
Volilne ..razprave"
med obema Nemčijama
BERLIN, 19. — Ministrski predsednik Vzhodne Nemčije, Otto Grotervohl je odgovoril na včerajšnjo izjavo kanclerja Adenauerja. V Fuerstenbergu je izjavil, da ni bil »naslovljen na izdajale« v Bonnu poziv ljudske zbornice, ki zahteva razgovore med Nemci za izvedbo splošnih in svobodnih volitev po vsej Nemčiji. Poziv je bil naslovljen na predstavnike ljudstva v Bonnu«.
Vodja demokristjanske skupine v Bundestagu, Heinrich von Bretano pa je dal danes zelo zanimivo izjavo. Rekel je: «Ce bo Sovjetska zveza dovolila. da bo prišlo do splošnih volitev na celotnem nemškem ozemlju pod jamstvom štirih okupacijskih sil, se bom takoj podal v Berlin in se pogajal tudi g hudičem«.
štev «LEGA FIUMANA» fudi sledeče:
CUNEO« — V nedeljo 2. septembra se je vršila tretja vojaška tekma za škvadre po 10 ljudi v marširanju in streljanju, trofeo «SILVANO BUF. F A« ki jo je organiziral A.N.A. iz Trsta v povezavi Z A.N.A. iz mesta Cuneo. Trofejo je dobil bataljon «TOLMEŽZO» v tekmi na 21 kilometrov razdalje in 1600 metrov višinske razlike.
To je bila krasna tekma, pravi alpski maratonski tek med pašniki, gozdovi in skalami: tekmovalci, vsi zelo telesno močni, so tekmovali v popolni bojni opremi z nahrbtniki in puškami.
V smehljajoči se dolini Limone, ki je še vsa v barvah, poletja, se je zbrala velika množica okrog skupne tržaike A.N.A. z dr. Nobilom in številni odseki «starih» iz pokrajine Cune0 in Piemonte, katere je toplo pozdravil naš prijatelj odv. Andreis. ki se je spomnil Brige in Tende, Julijske Krajine in Dalmacije.
Pri tekmi so biti navzoči: načelnik Glavnega štaba italijanske vojske N'j. Eks. Ernesto Cappa, generali Eks. Gotti in Pialcrsi, poveljniki organizacije »COMILITER* iz Genove in Torina, generali Casta-magna, Girotti, Macario in številni drugi oficirji ter meščani, med katerimi ing. Aldo Ruffi od « ASSOC! A Z IONE ESULI ALTA VALLE ROJA* s številnimi esuli, s predstavniki Pokrajinskega izvršilnega cdhora iz Torina ter mnogi begunci, ki bivajo v Cuneo. Misinifestacija ;e je izpreme-nila v pravi obred... in glas upanja in pričakovanja Julijcev in Dalmatincev:
»Laasa pur che 1 cariti. che i suhi — e che i fassi pur di-spetti — ne la patria de Hos-setti — no se parla che ita-lian«.
Ne vemo, kaj pomenijo kratice A.N.A. Verjetno bo kaj podobneaa kot «ASSOCIAZ10-NE NAZIONALE ARPITI«. Vsekakor pa sledi iz te vesti, da kot po vsej Italiji, obstaja takšna vojaška organizacija tudi v Trstu, kjer pa očitno nima dovoljenja, da bi prirejata tekmovanja tv popolni bojni opremi z nahrbtnikom in ouškoh. Zato hodijo ti tržaški arditi pod poveljstvom dr. Nobila na vojaške vaje v Italijo, kamor jih je prišel obiskat njihov vrhovni po-veljinik. ki je sam načelnik vrhovnega štaba italijanske vojske general ERNESTO CAPPA in z njim še pet drugih generalov in cela vrsta oficirjev. Torej skupaj kar šest generalov italijanske vojske, kar pač najbolje dokazuje. kako veliko pozornost posveča italijanska vlada prav tržaškim arditom, Kot vidimo so na takšnih vajah bojni klici «VENEZIA GIUL1A» m «DALMAZIA» v pčpolnem
Po vsej Italiji so stavkali včeraj javni uslužhencl
5. oktobra bodo stavkali peki - Newyorški župan prišel v Rim - Odgovor italijanske vlade na protestno noto FLRJ
(Od našega dopisnika)
RIM, 19. — Podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Taviani je izročil opolnomnče-nemu ministru FLRJ M. Ive-koviču odgovor na jugoslovansko protestno noto od 8. t. m. Odgovor v celoti pobija vse navedbe jugoslovanske protestne note in pravi, da se je italijanska vlada v preteklih mesecih trudila, da bi vzpostavila konstruktivne odnose med obema državama. Odgovor pravi dalje, da je od novembra 1947, ko je stopi) v veljavo «na italijansko pobudo« prvi trgovinski jugoslovansko - italijanski sporazuma, pa vse dio decembra 1950 bilo sklenjenih mnogo
Nadaljevanje pogajanj za premirje na Koreji?
Kitajci in severni Korejci so sporočili, da so pripravljeni nadaljevati pogajanja v Kesongu - Glede reševanja raznih incidentov pa naj se določi poseben postopek
TOKIO.
. .	Pvkivški	radie	je sporočil, da so Kitaj-
premirje°'e>'ni	Pripravljeni	nadaljevati	pogajanja,	za
Ta svoj namen so sporočili v pismu generalov Kim II Su-ga in Peng Teh Huaia v odgovor na zadnje pismo generala Ridgwaya. Obu poveljnika predlagata, »naj delegati obeh strani tako, obnovijo pogajanja za premirje v Kesongu, ne da bi bilo treba ponovno razgo* varjati se o pogojih za obnovitev pogajanj«. Pismo predlaga dalje, naj se takoj po obnovitvi pogajanj določi poseben postopek za reševanje incidentov, ki niso bilj še rešeni, ter za določitev ožjega sporazuma glede nevtralnega področja v Kesongu.
Dokument se zaključuje s
besedami; «če ste sporazumni, upamo, da boste dalj takoj po-trebne ukaze svojim zveznim častnikom, da se sporazumejo
našimi zveznimi častniki o dnevu in uri obnovitve pogajanj v Kesongu«,
MUNSAN, 19. — Zvezni častniki OZN s° daneg zjutraj odpotovali v Ran Munjon. kjer so se sestali s severnokorejskimi zveznimi častniki, s katerimi so se razgovarjali približno dve uri. Ob povratku so zvezni častniki izjavili, da bodo pripravili pismeno poročilo za admirala Joya in za generala Ridgwaya, ki sta v Tokiu.
Pozneje je glavni stan združenega poveljstva izdal poročilo, ki pravi, da štirje zavezniški vojaki, ki so prestopili pri Pan Munjonu mejo nevtralnega področja, pripadajo južnoko. rejskemu sanitetnemu korpusu in niso bili oboroženi. Poročilo dodaja, da so jih severni Korejci izročili zavezniškemu poveljstvu skupno s tovornim avtomobilom, na katerem so pre-1 vedal svoje koračili mejo,	|	Ridgway.
Poročilo dodaja, da je bil današnji sestanek med zveznimi častniki obeh strani brez incidentov in med razgovori ni bilo nobene napetosti. Razgovarjali so se o spremembi frekvence pri radijskih aparatih. ki jih uporabljata obe delegaciji, in v ta namen se bodo častniki, ki so dodeljeni oddajam na obeh straneh, sestali v Kesongu.
Medtem javljajo v Tokiu, da so Kitajci in severni Korejci zahtevali od poveljstva OZN nov sestanek zveznih častnikov. ki naj bo jutri v Pan Munjonu. Namen sestanka ni znan. Poročilo ne govori o novih obtožbah kršitve nevtralnosti in s tem v zvezi so opazoval-ci mnenja, da mora vsak korak za obnovitev pogajanj priti samo s kitajsko-korejske stra-ker je do sedaj zadnji po-mnenje general
sporazumov kljub znatnim težavam. kf so imeli za cilj odstraniti nesoglasja, iz prostosti in ustvariti podlago za mimo sodelovanje med obema državama, Iz vseh teh sporazumov, ■ki so imeli en sam cilj, sledi, da je italijanska vlada izvajala takšno politično linijo, ne glede na spremembe mednarodnega položaja Jugoslavije in tudi takrat, ko so bili za Jugoslavijo kritični trenutki v njenem gospodarskim življenju; tako glede medsebojnih oboo-' 9ov kakor tudi v okviru mednarodnih organizacij, v katerih Italija sodeluje.
Nota pripominja, da takšno italijansko stališče ni našlo odgovarjajočega stališča v Beogradu, in govori o položaju, ki so ga jugoslovanske oblasti ustvarile na mejah z Italijo in na demarkacijski črti med conama A ia B STO.
G led? italijanskega liska pa poudarja nota »skrajno prev id. nost izražanja, ki so jo glede tega vedno imel; odgovorni za italijansko politiko; zadržanje, ki z jugoslovanske strani ni našlo odgovarjajočega slaH-sča«. Nota zaključuje, da je Italijanska vlad« prepričana o potrebi prenehanja treni In iz tega izvirajočih polemik, toda da se to «lahko doseže samo z odstranitvijo razlogov, ki ustvarjajo stanje nenehne napetosti«
Gled, današnjega sestanka predsednika italijanske vlade Dt Gasperija z Achesonom, Morrisonom in Shumanom v Ottawi se v rimskih političnih k tog ih poudarja dejstvo, da predmet razgovorov držijo v strogi tajnosti. Kljub temu pa vladni krogi namigujejo, da so s?, pogovarjali tudi o mirovni pogodbi, in na možnost, da se bo De Ga.-peri še sestal s tremi ministri. Značilno je, da De Gasperi izkorišča za tak: pogovore dolge odmore med sejami atlantskega sveta.
Nasproti De Gasperijevi optimistični izjavi, da «pog«janja glede revizije zelo dobro napredujejo«, pa se poudarja izjava nekega predstavnika, kf je dejal, da ((Anglija vztraja, da mora hiti pereče tržaško vprašanje rešeno pred1 splošno revizijo mirovne pogodbe ter
da je to glavi)f problem pogovorov«. Poudarja se tudi, da skušajo Italijani še vedno’ po raznih kanalih tu in tam plasirati naivne grožnje, da bi «vsakršno odstopanje od tristranske izjave s strani treh velesil izzivalo padec De Ga-sperijeve vlade«.
Čeprav bi hoteli uradni krogi dati prihodu ameriškega poslanika Dunna v Washington, ki je prišel tja v zvezi z De Gasperijevim obiskom v prestolnici ZDA, izveden pomen, se ta prihod ima kot povsem normalnega. Značilno je tudi, da De Gasperi, ko je danes zjutraj govoriš v okviru radiotelevizijskega programa, ni o-menjal niti revizije mfrovne pogodibe nit; Trsta..
O stavki javnih uslužbencev so sindikalne organizacije Izdale nocoj skupno poročilo, ki pravi, dn je stavka po vsej Italiji uspela In da je pri njej sodelovalo večje število javnih uslužbencev kakor kdaj koli poprej. Nato našteva poročilo odstotke stavkajočih v posameznih pokrajinah.
Vladne oblasti pa so s svoje strani izdale svoja poročila v katerih trdijo, da se je stavke udeležilo mnogo manjše število uslužbencev kakor pri prejšnjih stavkah. Jasno, da vladi naklo. njen in poluradni tisk to stavko obsoja in pravi, da povzroča Italiji, ki se bori s težkimi gospodarskimi težavami, še večje neprilike.
Medtem pa javljajo, da je zveza pekov sklenila, da bodo 5. oktobra vse pekarne zaprte ves dan, kjer vlada ni kljub do. sedanjim protestom nič ukrenila, da izboljša položaj te kategorije.
V poslanski zbornici se je danes nadaljevala razpravo o finančnih proračunih, v senatu pa, ki se je prvič sestal po poletnih počitnicah in ki mu je predsedoval De Nicola, so razpravljali o nekaterih načrtih zakona, ki jih je že odobrila poslanska zbornica. Zaradi ne-zadostnega števila navzočih senatorjev pa so morali sej0 kmalu odložiti n8 jutri.
V Rim ie danes prišel new-jorški župan Impellitteri.
A, P.
skladu z italijansko miroljubno politiko.
Verjetno je podsekretar v zunanjem ministrstvu on. Taviani. ko je sestavljal odgovor na jugoslovansko noto, mislil prav na te vojaške vaje tržaških arditov. na Julijsko Krajino in Dalmacijo in na ■ inšpekcijo šestih generalov v Cuneo tistega lepega nedeljskega dne. ko je dolina Limone bila še vsa v -poletnih barvah. In če bi Tavianijevega šefa De Gasperija vprašali danes na eni izmed sej Atlantskega sveta, kako misli s pomočjo tržaških arditov ‘njegov načelnik Glavnega štaba General Cappa braniti z bojnim klicem «Venezia Giulia in Dalmazia» zapadno Evropo in ustvarjati dobre odnose s sosednjo Jugoslavijo, bi prav gotovo ne bil nič v zadregi. Odgovoril bi; «Saj sem rekel, da se bom dal zaradi Trsta sežgati«. »Tako jeh mu bodo odgovorili in takoj pristali na revizijo mirovne pogodbe., in italijansko vojsko do zob oborožili za ponovni pohod na Dalmacijo — v veliko veselje Moskve, v imenu katere Nida-lijevi kominformisti (Siškovič et comp.) Kričijo, da jo je Tito požrl.
Kajti vse to je na Uniji ustvarjanja dobrih odnosov z Jugoslavijo, kakor je na liniji na primer pisanje književnika in bivšega ravnatelja tržaške občinske — v Trštu največje — biblioteke A. p. Qua-rantotti-Gamb inija. ki v svoji knjigi, ki jo je .izdal pred nekaj meseci pod naslovom vPRIMAVERA A TRI ESTEn, piše na strani 206;
«Ne vem, kako jih je ubila, in v kakšnih okoliščinah; toda vračajo mi sc v spomin nekateri dogodki jugoslovanskih mladink, ki so vodile naše vojake v gozdove ob začetku vojne in jim. tam na travi, potem ko so se jim vdale, prerezale vrat*.
Isti Quarantctli-Gambini pa piše na strani 287 iste. knjige:
»Nekega dne se bo videlo tisto, kar danes v inozemstvu ne bi nihče verjel: in to je, da je fašističnih 20 let, name-sto da bi koristilo nam, koristilo v Julijski Krajini slavizmu«.
Pa kaj bi stikali po knjigah! Poglejmo kaj piše včerajšnji c MESSAGGERO VENET ds, ki se takole zgraža;
«Za dokaz, kako sej e niša mirovna pogodba preživela v se. danjem času. Je dovolj čitati njen uvod. kjer se še vedno govori o fašizmu in njegovi odgovornosti v napadalni vojni!«
Pa kaj bi «Messaggero»! Poglejmo rajši v. samo uradno De Gaisperijevo glasilo v Trstu ((GIORNALE Dl TRIE-STE, kjer piše — prav tako v včerajšnji številki — Diego De Castro:
((Jugoslavija poskuša z majhnim izsiljevanjem povezati pod dobrimi pogoji razdelitev STO s svojim priznanjem revizije mirovne pogodbe. To je povedala že pred dvema mesecema in zadeva nas ne zanima; pa naj revizije ne prizna«. In še:
«Naša politika je bila resna in odkritosrčna. Od leta 1945 smo rekli, da hočemo Wi)so-novo črto, ker to je bila pravična in poštena črta; če pa bi sledili jugoslovanskemu sistemu, bi bil; morali zahtevati tudi Dalmacijo ali pa tudi Albanijo!«
Toda De Gasperi je bolj ve. likodušen, kakor bi si človek mislil On je pripravljen celo odstopit; Jugoslaviji esedaj že preveč znamenite tri slovenske občine v coni B«. Ce ne...
To pa zaradi tega, ker etnična Unija med Jugoslavijo in Italijo poteka v Dalmaciji, ne Pa pri Tržiču, Čedadu in Tar-čentu. Vendar moramo reči, da je De Castro vendarle treznejši. kajti če beremo, kar piše Že omenjena «D1FESA A-DRIATICA,, v isti številki na tretji strani in če pomislimo, da tudi ta Ust finansira ista De Gasperi jeva vlada, ki finansira tudi ((GIORNALE Dl TRIESTEv, potem vidimo da De Castro vsaj trenutno in o-čitno ni na liniji šefa vrhovnega štaba italijanske vojske. Neki Gian Proda je tamkaj zapisal;
«D anes se ne s m* več govoriti o Trstu, temveč o Reki in Dalmaciji... Sef italijanske vlade mora zahtevati popolno vračanje vseh ozemelj, ki nam. jih je iztrgal s spletkami in nasiljem vojni jn mirnodobski zločinec, terorist Tito. Nc odstopi« od tistega. kar je bilo in kar je naše. Rajši se odpovedati službi«.
Kakor vidimo se vsi italijanski listi trudijo, du bo sporazum med Jugoslavijo in Italijo v resnici prav v kratkem dosežen... Tudi rimski odgovor včeraj je sestavljen v tem smislu!
Kratke vesti
VVASHINGTON. 19. — Odložili so do 1. februarja usmrtitev O-scarja Collazo, ki je bil obsojen na smrt zaradi atentata na predsednika Trumana. Izvršitev smrtne obsodbe so odložili, ker je Collazo vložil priziv.
BRUSELJ, 19. — Predsednik posvetovalne skupščine Evropskega sveta Spaak je nocoj Izjavil, da predhodni razpis angleških volitev postavlja Evropski svet pred vprašanje, ali naj se sestane 15. oktobra, kakor predvideno, brez delegatov britanskega parlamenta, ali pa naj odloži svoje zasedanje. Spaak je izjavil, da bo tozadevno odločitev prepustil stalni skupini Evropskega sveta.
PRIMORSKI DNEVNIK
20. septembra
1951
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Četrtek 20. septembra
Evstahij, Morana Sonce vzide ob 5.41, zatone od 18.09. Dolžina dneva 12.22. Lunj* vzide ob 20.04, zatone ob 11-29. Jutri, petek 1. septembra Matevž, Blagoslav
Klavrn zaključek protestne stavke
tržaških držai/nih uslužbencev
Včerajšnja 24-uma protestna stavka državnih uslužbencev, se je kaj klavrno zaključila. Cim so namreč državni uslužbenci izvedeli, da je italijanska vlada proglasila stavko italijanskih državnih uslužbencev za nelegalno, so se zbali posledic ter so se v veliki večini odločili, da se javijo redno na svojih delovnih mestih. Strah pred morebitnimi posledicami je bil torej vzrok, da so včeraj mnogi uradi redno poslovali, medtem ko jih je bilo le nekaj ves dan zaprtih. Bolj pogumni so bili železničarji, od katerih večina se je sklicane protestne stavke udeležila, zaradi česar so bili nekateri včerajšnji vlaki ustavljeni. Ne preveč dobro ni uspela tudi stavka uslužbencev javnih ustanov, ki so se pa vzdržali dela samo dve uri in še od teh je marsikdo ostal na delu. Da je temu neuspehu krivo predvsem dejstvo, da je na našem ozemlju mnogo previsoko število državnih uslužbencev ki, žive zato v večnem strahu pred odpustom z dela, ni treba še posebej poudariti.
So pa še drugi vzroki, da stavka ni uspela. Prvi in najvažnejši vzrok je prav ta, da je tržaški delavski razred brez Vsakršnega pravega vodstva ki bi ga vodilo ter ga krepilo v borbi proti razrednemu sovražniku. Drugi, nič manj važen v-zrok neuspele stavke je pa ta, da so se mnogi uslužbenci že navzeli gledanja, ki ga proglašajo kominformistični in žolti sindikalisti za edino pravilnega in sicer — kaj bi se na našem ozemlju delavci preveč vztrajno in odločno borili ko pa se vendar njih usoda ne rešuje tukaj, temveč v Rimu. Bolje je zato, da počakajo, kaj bodo dosegli v Italiji italijanski delavci ter da šele nato zahtevajo od tukajšnjih delodajalcev. da jim priznajo ista izboljšanja. Tako je vc-lk sit in koza cela — oziroma, delavci so prepričani, da se njih sindikalni predstavniki borijo za njihove pravice, sindikalni predstavniki pa se pri tem prav nič ne zamerijo delodajalcem ter ostanejo z njimi v kar najboljših odnosih. Linija najmanjšega odpora torej.
Povsem razumljivo je, da bo tudi sad te klavrne 24-urne protestne stavke kaj žalosten. Kaj lahko pričakujejo državni uslužbenci sedaj, ko so imeli vendar odgovorni činitelji priliko spoznati, kako šibki in slabotni so v borbi za svoje pravice in upravičene zahteve.
Pa poglejmo, kaj so pravzaprav hoteli državni uslužbenci doseči s to protestno stavko. Kot se bodo naši čitatelji prav gotovo spomnili, so državni u-službenci stavkali že pred približno 3 leti. Takrat so zahtevali. da jim vlada prilagodi plače takratnim življenjskim potrebam. Njih borba je bila
zelo odločna in ostra ter bi bila prav gotovo žela uspeh. Toda na žalost so bile pred vrati volitve; letele in padale so mnoge obljube, s katerimi so se dali državni uslužbenci preslepiti. Seveda se potem niti stoti del teh obljub ni izpolnil, a borba je bila ob tem spoznanju že izgubljena.
Plače, ki so jih državni u-službenci po tej svoji borbi prejemali, še zdaleč niso zadostovale življenjskim »potrebam.
V teh treh letih so se seveda življenjske razmere še poslabšale. Ce je bilo takrat rečeno, da bi moral vsakdo zaslužiti povprečno 60.00Q lir mesečno, se je ta številka v zadnjem času zvišala na 65.000 mesečno (to po uradnih statističnih podatkih). Kljub tem ugotovitvam znaša povprečna plača državnega uslužbenca mesečno 32.00Q lir.
Toda mislite, da so se sedaj državni uslužbenci borili, da bi jim odgovorni krogi zvišali plačo na 65.000 Ur? Kje neki — včerajšnja stavka je bila sklt cana le zato. da bi državni u siužbervci preprečili, da bi ne izgubili tega, kar so že pred tremi leti imeli, oziroma kar so takrat dosegli. Borili so se torej zato, da ohranijo vsaj to, kar že imajo in ne, da syoj življenjski m delovni položaj izboljšajo.
Takšna je danes prava slika borbe državnih uslužbencev in zato ni prav nič čudnega, če je bil tudi njen potek tako zelo klavrn.
Pa naj si naši čitatelji ne mislijo. da so v tem položaju samo državni uslužbenci; ne. danes so v takem položaju vsi tržaški delavci, ki se morajo z vso odločnostjo boriti ne zato, da bi izboljšali svoj položaj ter dosegli prilagoditev plač današnjim življenjskim razmeram, temveč morajo pred delodajalci braniti še to. kar danes za svoje delo sploh dobijo.
To vse je posledica oportunistične sindikalne politike, ki so jo vnesi; med delavske množice kominformistični in žolti sindikalisti. To je posledica tesne povezave celotnega tržaškega gospodarstva na. italijansko gospodarstvo.
Tržaško delavstvo' mcrrsfkonč-no spoznati, da se zanj položaj ne bo izboljšal vse dotlej, dokler ne bo postavil pred delodajalce odločne zahteve, da se rešujejo vprašanja tukajšnjega delavskega razreda na našem ozemlju. Zakaj bi morali državni uslužbenci križem rok čakati, kaj bodo v Rimu sklenili ih
odločili tamkajšnji odgovorni krogi? Zakaj bi tudi državni uslužbenci ne zahtevali, da se jim zvišajo plače na osnovi tukajšnjega realnega življenjskega položaja?
Prepričani smo, da bodo kominformistični in žolti sindikalisti zopet govorili o «velikih zmagah#, če bi na primer odgovorni krogi vendarle sprejeli nekatere izmed zahtev, ki so jih sedaj postavili državni uslužbenci. Zato je pa bilo dobro, da smo našim čitateljem obrazložili, kaj bodo državni uslužbenci z »zmago« komaj dosegi; — komaj ohranitev tega, kar sedaj prejemajo in kar prav gotovo ne zadošča današnjim življenjskim potrebam- In morda še celo tega ne bodo dosegli.
Sindikalne beležke
Danes bodo na Uradu za de- | lo pogajanja za rešitev vprašanja odpuščenih delavcev iz ladjedelnic CRDA. Kot smo izvedeli, se je končno vodstvo ladjedelnic CRDA vendarle odločilo, da pošlje na ta pogajanja svoje predstavnike, zaradi česar vlada med prizadetimi delavci upanje, da" bo prišlo končno do rešitve tega spornega vprašanja. Pa tudi čas bi že bil, da se to reši. saj je odvisna od tega usoda sto in sto delavcev, ki so do sedaj delali pod enakimi pogoji, kot stalni delavci CRDA ter bi zato ne smeli biti kar tako odpuščeni z dela.
Včeraj so se na Uradu za delo končno zaključila pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe za slikarje in dekoraterje. Po dolgih in ostrih pogajanjih so prišli delavci te kategorije končno do nove delovne pogodbe, ki sicer ne rešuje vseh njihovih zahtev, vendar pa je v marsičem boljša od stare delovne pogodbe.
SLAVA PADLIM B0HCEM!
'lov. Anton Marsič
Ob mestu, kjer so na Opčinah ustreliti 72 talcev, postavlja mestna občina klavnico
Majhno je naše ozemlje, vendar je posejano s tolikimi spomeniki naše bližnje preteklosti, da je tukajšnjemu domačemu prebivalstvu še toliko bolj dra go. Posebno mesta, ki nas spominjajo na naše trpljenje, na mučeništvo našega naroda, na žrtve naših najboljših sinov in hčera, ki so izkrvaveli za svobodo. so vsakomur izmed nas sveta. In kot bi šli mimo krste najdražjega ki smo ga komaj izgubili, hodimo mimo spomenikov v Bazovici, na Opčinah, na Proseku, mimo Rižarne, mimo hiše v Ul. Ghgga, Massimo d’Azeglio, mimo vseh tistih mest, ki so grobovi naših borcev. Od tistih, ki ne čutijo nami, ki jim te izgube ničesar ne pomenijo, pa zahtevamo vsaj
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Obisk na predsedstvu cone
Plačilo tatinskima družabnikoma
Pred nekaj tedni je policija spravila na varno skupino spretnih tatičev, ki so se že dolgo časa udejstvovali v nepoštenem delu in se specializirali zlasti v krajah iz nezavarovanih avtomobilov, puščenih na javnih ulicah. Kajpada tudi drugačnih priložnosti niso za-metavali. V Ul. Ruggero Manna so na pr. pobrali neki družini vse perilo z dvorišča in samo s
vzdevka. V resnici se piše Pao- I ker si je pri padcu v ladjedel-lo Paschini, ima komaj 20 let .in I nici Sv. Marka, kjer je zaposle-
DANES 20. t. m. ob 19.30 bo na
stadionu »Prvi maj« zadnjič v okviru razstave predvajam jugoslovanski film
„Na svoji zemlji"
Sledi dokumentarni film: »PARTIZANSKE BOLNICE*
tem oškodovalj nkradence za 45.000 lir. In prav nekateri kos, tega perila, ki so jih zmikavti spravili v promet:~S(j privedli policijo na pravo sled.
Kapitan J. E. Wicks, poveljnik ameriškega rušilca «Wa-re», ki je priplul predvčerajšnjim v tržaško pristanišče, je včeraj obiskal conskega predsednika. ki bo danes vmil obisk
Preiskava je ugotovila, da se razprodajo ukradenih predmetov ukvarja 25-letnj trgovski sotrudnik Marcello Canc ani, ki pa je tako na zaslišanju kakor tudi pred sodiščem dokazal, da nima s tatvinam; nobenega opravka, ker je blago nakupil od nekega «Barbette». Policija je seveda kmalu zatem iztaknila tudi Barbetto, pri čemer se je izkazalo, da mladi človek pravzaprav ne nosi brade in torej nima pravice do takega
je poklicu mehanik. Paschini je rade volje povedal policiji, da je imel prt nepoštenem delu tudi družabnika, toda kaj več kakor to, da ga pozna pod imenom Livio, od njega ni bilo mo. goče izvedeti. Sedaj je bilo treba zopet loviti Livia. ki tudi ni bil Livio, marveč 25-letni uradnik Ezio Giotti, Obtožnica ju je dolžila, da sta v avgustu letos pridno odpirala avtomobilska vrata, kjer ni šlo zlepa, tudi s silo, in pobrala iz vozil vse, kar jima je prišlo pod roko. V glavnem sta se okoriščala s suknjiči, površ. niki, kopalnimi oblekami in podobnim, v enem primeru pa sta vzela s seboj tudi fotografski aparat. Pri tem so okraden-ci trpeli največ zarad-; odnesenih dokumentov, ki so jih puščali v suknjičih in torbah, in ki jih tatiča v stiski na času nista utegnila jemati iz žepov ter puščati v vozilih Tatinska družabnika sta lePo priznala očitana jima dejanja in si s tem prislužila Paschini 30 mesecev, G;ott; pa 20 mesecev zapora. Poleg tega mora plačati prvi 5.000. drugi Pa 10,000 lir globe. Canciani se je zaenkrat izmotal iz nerodnosti s 16,000 liramiraifibe,
na kot čistilka, zlomila koleno leve noge.
Kolesarski podvig
Mladi fantje po navadi preveč dirkajo po prometnih ulicah in so večkrat krivi nesreč. Žrtev enega izmed teh, in sicer 18-letnega Guida Bortuzza iz Drevoreda D’Annunzio je postala Včeraj 67-letna Antoniet-ta Ive iz Ul. Milano 6. katero je med prekoračenjem ceste podrl na tla omenjeni kolesar. Zeno so s privatnim vozilom odpeljali v bolnico, kjer jo bodo pridržali na opazovalnem oddelku kakih 7 do 10 dni zaradi rane nad očesom. Zena se ne spominja, kako je prišlo do nesreče.
Podjeten gostilničar
Poziv
Dne 14. septembra okoli 21. ure je na križišču Ulic Media, Raffineria, Settefontane in d’Annunzio povozil avtomobil neko osebo; avtomobil se ni u-stavil in ni pomagal ranjeni osebi.
Štiridesetletni urar Danilo E-mili iz Ul. del Toro se je spravil v gostilno »Spilimbergo« ter zahteval četrt vina. Gospodar lokala ni hotel možu postreči, razlogi nam niso, znani, in kgr je Emili vedno glasneje zahteval ga je ta kratko in malo prijel ža ovratnik in ga vrgel na cesto. Emili je padel na tla. pri čemer si je zvil ramo z verjetnimi kostnimi poškodbami. Zdravniki menijo, da bo okreval v 8 do 25 dneh.
Izza ovinka z motorjem v avto
.... ..	.	.■ .	Ker	je 32-letni gostilničar s
Očividec nezgode, ki si JC za- ■, Proseka Milan Vales zavil na ce-
12 ISTRSKEGA OKROŽJA
Izpolnjevanje letnega plana
Iz poročila tov. Gobba na zasedanju IOLO
Iz poročila, ki ga je na zasedanju Istrskega okrožnega ljudskega odbora podal tovariš Gino Gobbo povzemamo ne. kaj podatkov.
V gradnjah je bilo izvršenih za 62,2 od sta od predvid nih investicij do 31 julija. Najvišji odstotek je bil izvršen v trgovini, turizmu in gostinstvu, to je 84 odstotkov. V industriji in rudarstvu je bil plan investicij dosežen le za 30,4 odstotkov.
Produkcija solj je do 31 3u-lija dosegla 8700 ton, ali 39 odstotkov od predvidenega letnega plana. Mila je bilo izdelanega do konca julija 328 ton. Lena industrija je zadovolji la no planu predvidene potrebe. V koprskem okraju je tudi za pohištvo dosegla plan.
V poljedelstvu ie let na potekala ugodno. Za olajšanje dela
ta bila nabavljena dva traktorja. več motokultivatorjev, plugov, škropilnic jn drugega orodja. Predvidena je nabava še več traktorjev. Istrski okrož. ni ljudski odbor je dal na razpolago večjo vsoto deviz za na bavo umetnih gnojil. Za nadaljevanje izboljševainih del v dolini Mirne, v dolini Drago-nje-Rokave in v Ankaranu je bilo investiranih dn konca julija 26.316.000 din. Zg razširjenje in obnovo vinogradov je bilo kmetom in zadružnikom razdeljenih do konca julija 1,779.765 dinarjev nagrad.
Vinski kleti v Škocjanu pri Kopru in v Umagu sta v dokončni dograditvi. V prvih sedmih mesecih je bilo za ta dela investiranih nud 12 milijonov din.
Za obnovo in izboljšanje sadovnjakov je bila določena večja vsota denarja. Bilo »e nasajenih nekaj manj kot 20.000 novih sadnih dreves uvoženih pa še 38 tisoč necepljenih breskev za drevesnico v Celegi in Kmetijsko šolg v Škocjanu.
Za dvig in izboljšanje živinoreje je bila v Ankaranu ustanovljena poizkiuna postaja, ki že deluje. Do sedaj je ta posta, ja napravila že več usnelih poizkusov Tako med drugimi po-izkus za regeneracijo istrske kokoši, za vzgojo piščancev, za uporabo odpadkov ribje industrije v živmorejl. itd Za pomoč kmečkim delovnim zadrugam ie bil določen fond za mehanizacijo pri okrajnih odborih v Kopru in Bujah. Do
konca julija Je bilo investiranih pri gradnji zadružnih domov 10,238.000 din in za zadružne hleve 2,289.00 din.
Zelo se je razvil tudi promet po suhem. Bili so nabavljeni štirje novi avtobusi tipa »Mercedes« in ustanovljeno podjetje «Taxi» za nujne privatne in službene potrebe. V teku je ustanovitev združenja prevoznikov, ki bo olajšalo in izboljšalo prevoz oseb in blaga.
Za asfaltiranje cest Škofije — Sečjole, Portorož — Piran, Kal-danija — Buje in Buje — Kra-šica — Križišče — Rižana je bilo investiranih 20,671.000 din. Bilo je asfaltiranih tudi več stranskih cest v Portorožu, dokončana cesta Babič-Boršt in izvršenih več popravil na okrajnih cesta.
Za popravilo in obnovo pomolov istih v Izoli, Umagu, Dajli in Novem gradu je bilo investiranih v prvih sedmih mesecih tekočega leta 11,037.000 din.
V industriji pohištva so nekateri privatni rokodelci — mizarji želeli delati na račun skupnosti. Bili so sprejeti v planirano proizvodnjo tovarne po-hištva »STIL« jn do konca julija izdelali za 1,070 000 din vrednosti.
Za obnovo in usposobitev turističnega središča v Portorožu je bilo inv“stiran'h 47,455.000 din. Pri gradnji hotela v Kopru je bilo investiranih do konca julija ]0,267 000 din, za rbnovo ho. telov «Menis» v Izcli, «Stella Maris« in «Belvedere» v Umagu Pa 2,800.000 din.
Za elektrifikacijo okrožja je bilo investiranih v prvih sedmih mesecih 6 milijonov dinar, jev. Od teh je bilo porabljenih 47 odstotkov za elektrifikacijo vasi
Za obnovo po vojni poškodovanih vasi je bilo porabljenih 4,197.000 din.
Veliko je bilp napravljenega tudi za bolnike DeL pri reorganizaciji piranske bolnice »o skoro dokončana. Zvišano je bilo število bolniških postelj v bolnicah tako, da je danes na razpolago na vsakih 1000 prebivalcev v okrožiu 7.71 postelj.
Dela ?e na vseh >'odročj|h gospodarstva nadaljujejo in bo do do konca leta dosegla še nadaljnje uspehe v korist delovnega ljudstva v vsem okrožju.
sovražnik črv ..žilogriz"
Kmetijski strokovnjaki so pri pregledovanju češnjevih dreves ugotovili, da so napadena od velikega škodljivca «žilogriza». Ta črv, ki je v Dalmaciji napravil veliko škodo na češnjevih nasadih, že nekaj let gospodari tudi V Istri. Lastniki češnjevih nasadov so do sedaj trdili, da povzroča sušenje češnjevih dreves vsakoletna suša To pa ni tako. Ugotovljeno je bilo, da je vzrok kakih pet cm dolg črv. kii abgrizuje deblo med lubom in skorjo tik nad koreninskim vencem. Težko ga je opaziti, ker je ta del navadno v zemlji.
Borba proti temu škodljivcu je težika. Strokovnjaki bodo preizkušali vsa sredstva in nato dali primerna navodila za zatiranje.
Buje
V vseh kmečkih delovnih zadrugah bujskega okraja se uvaja novi način dela ki ga, bodo začel; uporabljati pri jesenskih setvah. Zadružniki ne bodo več delalj po brigadn^m sistemu amp.ak v skupinah po 5 do 6 ljudi. Te skupine bodo imele vse potrebno orodje in določeno površino zemlje, da jo bodo obdelale ip posejale. V vseh zadrugah so bile že postavljene posebne komisije, ki imajo nalogo razdeljevanja površin in potrebnega orodja.
Pred jesensko setvijo žitaric
Poverjeništvo za kmetijstvo pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru organizira čiščenje in razkuževanje semenskega žita za jesenske setve. Vse kmetijske zadruge so lahko že nabavile potrebnega razkužila, tiste pa, ki tega še niso napravile, naj tega čimprej dvignejo pri kmetijskem servisu v Kopru. Ce kakšna zadruga še nima trijerja za čiščenje semena, naj ga dobi na posodo pri sosednji.
Deževno vreme za časa razvoja je letos vplivalo tudi na razvoj plevela v žitu. Tako je tudi med dobrim semenom precej plevtlnega semena, ki ga je treba pred setvijo izločiti. To lahko zelo dobro napravimo samo s trijerjem. Prav tako je bilo ponekod opaziti snetljivost ■n je nujno, da se tako seme dobro razkuži.
pisal evidenčno številko vozila, | rti, ki z železniške postaje pelje ki je povzročilo nezgodo, se na- ; proti Proseku nekoliko na levo Proša, da se telefonično javi po- i na nekem ovinku je s svojim mo-
.	__ v — —; —	in codaln 4n
spoštovanje do naših narodnih spomenikov. Pričakovali smo, da bo tržaška občina izkazala našim narodnim svetinjam vsaj to dolžno spoštovanje.
Toda glej! Na Opčinah, kjer so fašistični krvoloki ustrelili med narodnoosvobodilno borbo 72 naših talcev in kjer jim je ljudstvo postavilo spomenik, je občina Trst začela graditi za gornjo okolico klavnico, čisto blizu spomenika, tam kjer je našo zemljo napojila mučeniška kTi 72 žrtev.
Kaj res ni bilo nikjer drugje prostora za klavnico, kakor na tistem, za naše ljudstvo posvečenem mestu? Ali ni dovolj prostornih zemljišč od Opčin proti Bazovici ali proti Proseku? Nič drugega kot klavnico postavljajo tam, kjer so Mali naše ljudi, ki so hoteli svobodo. Kako nečloveško skrunijo našo zemljo, skrunijo vse, kar je y nas svetega, onečaščajo tla, prepojena s človeško krvjo. Možje, ki odločajo v tržaških občinskih zadevah, dokazujejo s -tem svojo kulturo, kakršne bi ne zasledili niti pri najprimi-tivnejših rodovih.
Klavnico postavljajo v smeri proti cesti, tako da bo zakrivala spomenik, kakor bi hoteli skriti to nemo pričo trpljenja svobodoljubnega ljudstva.
To dejanje tržaške občinske uprave globoko žali vse svobodoljubno prebivalstvo našega ozemlja ki tako početje z ogorčenjem obsoja.
Rodil se Je v Izoli 16. julija 1926; po poklicu je bil mehanik. Meseca julija 1944 se je priključil Gubčevi brigadi. Padel je v borbi proti Nemcem dne 20. septembra 1944 pri Kresnicah na Dolenjskem.
lov, Stefančič Lado
UGOTOVITVE GLEDE LETALSKE DRUŽBE »TRIESTE AIRWAYS COMPANY»
liciji na številko 5158.
Padec čistilke v ladjedelnici
40 dni bolnice bo morala
torjem na katerem je sedela tudi 24-letna Ana Ban, trčil v policijski avto, ki je tedaj stal ob strani ceste. Ponesrečenega gostilničarja so z rešilnim avtom Rdečega križa odpeljali v bolnico in ga pridržali na ortopedskem oddelku, kjer si bo pri-
(AIS) ■— Tukajšnji tisk je poročal o ustanovitvi letalske družbe «Trieste Airways Com-pany», ki naj bi uvedla določeno število mednarodnih letalskih prog iz Trsta.
Dne 18. septembra je «Trieste Airways Company» obvestila Zavezniško vojaško upravo da je po predpisih položila pri trgovski zbornici notarsko overjene prepise, svojih pravi! kot družbe za omejeno zavezo. Družba je zaprosila Zavezniško vojaško upravo za dovoljenje obratovanja na predvidenih progah in-za dovoljenje, da lahko družba začne takoj s svojo organizacijo in se nastani v Trstu......
Zavezniška vojaška uprava je potrdila sprejem prošnje družbe, ki jo zdaj skrbno proučuje.
Vendar je v tem trenutku še prezgodaj trditi, da je družba dobila stvarno podporo od ZVU, ki mora šele končati svoje proučevanje lokalnih in mednarodnih vprašanj, ki so zvezana z obratovanjem na letalskih progah, ki jih predvideva «Trieste Airways Company».
Prosvelno društvo v Barkovijah | Gledališče «Verdi»
Obveščamo odbornike da bo I V petek 21. sept. oo S^totS danes ob 20.30 v društvenih I zbora »Singerverein« iri oui ■ f prostorih redna odborov a	seja.]?3	simfoničnega	orke	dj.evlj
Pevke in pevce obveščamo, da ]	NVpGln?»hŽ*ov
pevska vaja v petek odpade in “	“	BrahmsoV
da bo prihodnja pevska vaja il equiem)>-	_	1
za ženski zbor prihodnji	po-1	j
nedeljek in vaja za moški	zbor	Q|Qm	p j) JVQn	Cankar	P®1
prihodnji torek.
OF
Danes ob 20.30 bo na stadionu »Prvi maj« sestanek okrajnega odbora OF za II. okraj ter sektorskih tajnikov istega okraja.
SESTANEK LJUDSKE FRONTE V petek 21. t. m. bo v Ulici Ruggero Manna 29 oh 20.30 množični sestanek Ljudske fronte za sektor VOM.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Dijaško Matico daruje dr. J. P. 1000 lir. Za bolno Ado Manzan M. P. 300 lir.
Člani in članice giavnefa
bora prosvetnega društva
«Ifi»
Cankar« so vabljeni na
jo, ki bo danes 20. t. m. v običajnih prostorih.
Seja glavnega odbora
Seja glavnega odbora, sH5l danes 20. t. m. ob l»-
običajnih prostorih. .. Odborniki bodite točnu
SHPZ ^
vabi članstvo prosvetlil* ^ štev, da si na stadiotut ^
raaj« ogleda razstavo, m e Resl0ID	-hiulOI
»Naša borba za svob« j#( Razstava bo odprta Se
den.
IZLET MOTOCIKLISTOV V PULJ
Pripravljalni odbor za ustanovitev motokluba v Dolini priredi v nedeljo 30. septembra 1951 izlet v Pulj. Motociklisti, ki se želijo udeležiti izleta, naj se prijavijo v Jer-cogovi dvorani v Dolini, pri Sancinu Marijanu v Boljuncu, pri Družini Žarku v Borštu, pri Kuretu Silvestru v Ric-manjih, pri Slavcu Benjaminu v Mačkovljah, pri Bandiju Mirku v Preberjegu, pri Veljaku Lazarju v Stramarju, pri Jamšku Josipu na Plavjah. pri Sancinu Francu v Škofijah. Vpisovanje traja do sobote 22. t. m.
Rodil se je. v Sv. Križu 25. maja 1922. V partizanih, kamor je odšel 15. septembra 1943. je bi. dodeljen kot borec 1. Kraškemu bataljonu. Padel je dne 20. septembra 1943 na položaju pri Gabro-vici (Komen).
lov. Čok Emil
' ■■
......e-.... ..
Tov. Emil je bila doma iz Lonjerja pri Trstu. Rodil se je 27. junija 1920. V partizane je odšel septembra 1943-Postal je borec 1■ Prekomorske brigade ter je kot njen član padel dne 20. septembra 1944 na položaju pri Zemunu.
Z GORIŠKEGA
. 5AC111 UUUC1NU, AJCl	H1	1
pretrpeti 45-letna Maria Bonet- bližno 30 dni zdravil zlomljeno ti por. Balbi iz Ul. Giuliani 13,1 levo roko.
Nevaren tatič za rešetkami
V16 dneh ukradel 18 koles. Za približno 390.000 lir vredni plen je ttzaslužib borih 70.000 lir
Proti koncu avgusta je 41-letn«mu Erasmu Zotti iz Sko-Ijeta izginilo kolo. Mož je med sprehodom 6. septembra spoznal svoje vozilo irj je s pomočjo nekega agenta upravne policije ustavil kolesarja v osebi 40-letnega Rodolfa Cecchija, ki pg je takoj izjavil, da kolo ni njegovo temveč, da si ga je izposodil od prijatelja, 41-let-nega Renata Merzekg z Vrdel-ce Timinjana. Policija je zad
lir vredno kolo «Bartali» in ga že naslednjega dne predaj za 10.000 iir v gotovini. Dva dni kasneje pa se je spravil na precej revno kolo, saj ga je gospo, dar, 20-letni Mario Musma iz Grete, ocenil na 6.000 lir in ga prodal nekemu Koprčanu za borih 2.000 lir. Ker je isti dan slabo zaslužil, je 17-letnemu Ranieriju Cernizu iz Ul. D. Chiesa ukradel 15.000 lir vredno, žensko kolo, katerega je ta-
njega aretirala, vendar je ta koj prodal za 2.000 lir 44-let-
dokazal, da je kol0 kupil za
6.000 lir na Trgu Liberta od 24-letnega Sergig Prunija, stanujočega v zasilnih hišah v Poggi Sv. Anna. Naslednjega dne je policija aretirala tudi Prunija in ta je končho priznal poleg te tatvine tudi druge.
1Q. avgusta je ukradel 18-leL nemu Lucianu Bassu iz Ul. D. Chiesa 20.000 lir vredno kolo, ki ga je čez nekaj ur prodal za
5.000 lir. 8 dnj kasneje pa je prišel na vrsto 21-letni Umber-to Goos iz Ul. Donadoni. kateremu je Pruni odnesel 25.000 lir vredno kolo in ga v eni uri prodal za 3.500 ur nekemu Bor. tolu Silliju iz Ul.S. Nicold, kateri pa ga je še istega dne prodal nekemu Gerebizzi iz Milj za
6.000 lir. Istega dne je Pruni na enak način zaslužil še 3.500 lir. 20. avgusta je kratkomalo odnesel kolo znamke «Volsit» na katerem je bil majhen motor «Mosquito» in kljub temu. da je bilo vozilo vredno okoli
50.000 lir, se ga je iznebil za 11.500 lir, vendar je prejel samo 6.500 lir na račun, 0stalo pa bi dobil ob koncu meseca.'Naslednji dan je postal žrtev njegovih podvigov 30-letni Stellio Bisiacchi iz Ul. Castaldi 14. Njegovo 15.000 lir vredno kolo je Pruni prodal nekemu Grku stanujočemu na Greti 23. avgu. sta je 23-letni Edvin Prasel iz Doline prijavil tatvino svojega
15.000 lir vredneg« kolesa. Tega so seveda našli pri nekem Bodosu iz Ul. Bassegglo, kateri na je trdil in tudi s potrdilom Prumia dokazal, da ga je kupil za 4.000 Ur.
Ker je delo razmeroma neslo in mu niso prišli na sled, je Pruni 25, avgusta ukradel 44.000
nemu Natalu Karisu iz Ul. Mo-lin a Vento, kateri pa je zopet prodal za 3.000 lir 45-letne-mu Ermenegildu de Pamfilisu iz Ul. Fornace. Slednji je kolo zajahal in se odpeljal do nekega mehanika in ga pustil tam, ker je bilo potrebno popravila.
Na delo se je zopet spravil 1. septembra ter zaslužil za ukradeno kolo 5.000 lir. Kupcu je tedaj cel0 izdal potrdilo na kol-kovanem papirju. Ker se mu je drugega dne ponudila zopet ugodna prilika, jp je izkoristil in 36.000 lir vredno kolo prodal za 6.000 lir. Pruni si je nato vzel en dan počitka in se zopet spravil vestno na delo tretjega in veselo odšel s 6.500 lirami v žepu. 4. septembra pa je zaslužil samo 2.200 lir. Naslednjega dne pa mu je tatvina prinesla 3.000 lir dobička. Končno je 6. septembra zadnjikrat poskusil svojo srečo ki mu )e Prinesla 4.000 lir, nakar ga je policija aretirala in spravila za zamrežena okna.
Po preiskavi, ki je trajala delj časa, je policija Prunija javila sodišču v nadaljni pošto, pek zaradi večkratne tatvine in ker ie mladenič že znan tako policiji kakor sodnijskim oblastem zaradi tatvin in prevar, bo moral verjetno precei ča«a sedeti. Ukradena vozila so vredna približno 350.000 lir. toda Pruni se je vedno zadovoljil z manjšimi vsotami in tako »zaslužil« nekaj naj 70.000 lir. Vsi kupci so bili javljeni sodišču zaradi neprevidne kupčije in so na začasni svobodi. Kolesa so bila vinjena lastnikom, vendar morajo ostati do nadal »nega na razpolago sodnijskim oblastem.
Seja ERS pekovskih delavcev
Danes 20. t. m. ob 18. uri bo na sedežu Ul. Machiavelli 13 seja vodilnega odbora Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcev z naslednjim dnevnim redom.
Pregled položaja in poročila ter slučajnosti.
Izlet v Knežak na Pivko
Prosvetno društvo ((Srečko Kosovel« obvešča, da se vršijo vpisovanja za izlet 29-30. septembra samo še v četrtek 20. septembra, ter v soboto 22. septembra od 19, do 21. ure v Ul. sv. Vi<Sa 17.
OBVESTILO
Vsi obiskovalci zagrebškega velesejma se obveščajo, naj dvignejo kupone (za vožnjo in prehrano) na istih mestih, kjer so se vpisali. . Kupone lahko dvignejo v četrtek dne 20. in v petek 21. t. m. ob istih urah, kot so se vpisovali.
Nadalje obveščamo da odpelje vlak na zagrebški velesejem v SOBOTO dne 22. t. m. ob 6.58 (točno) z glavnega kolodvora v Trstu.
Iz Zagreba odpelje vlak v ponedeljek 24. t. m. ob 15. uri.
NAPROŠAJO SE VSI UDELEŽENCI. DA PRIDEJO NA TRŽAŠKO POSTAJO V SOBOTO NAJMANJ POL PRED ODHODOM VLAKA.
Vpisovanje na višji in na trgovski
Na. višji realni klasičnimi vzporeaap* kademiJ1 ‘
na trgovski ak
roa tajništvo prijav® vsak! delavnik od 10'v do vštetega 25.	9$
Ul. Lazzaretto Vecch Samo učenci, ki dčtejo, j izpit, se smejo vp***? tajni-oktobra. Pojasnila 0t>»3''' štvo, 'ppdrofcncsfi so P? jggi, Ijtne na šolski vglasrn M Zrelostni jn usposob-
ivn J*1.
izpiti na vseh višjih šolah st začnejo V P° -"s
1. oktobra ob 8.30. s P^p nalogo iz slovenščin®-red na oglasni desk1'
Vpisovanj®
v osnovne
Otvoritev osnovnih š°*( bodnem tržaškem °zel?!J jepid0" ameriški pas, bo dne 24-bra t. l.	kjjDI*
Od 24. septembra d°. "b-nJe * t. 1. se bo vršilo vpi50' popravni izpiti.
Dne 6. oktobra je sveJ»n ritev s službo božjo.
8. oktobra se začne r® na vseh osnovnih šolan- *</
Vpisovanje je obvtinfUel*-j do PViA
razrede od prvega d° hj[r0ci,,, prvi razred se vpišejo * J
nolonl	10A**	Ul	~xa	1
določila za uvoz živine m	po	'p?-
bil Ul ut Lil MIO ix) ^ s- Jim n€	tp-.lco	ubj_
VestiirK Drža vrt ;ga zavoda za trgovanje z inozemstvom vsebuje nova pravila o nadzorovanju izvoza m uvoza živine, ki so stopila V veljavo po naročilu ministrstva za poljedelstvo in gozdiarstvo s prvim septembrom. Za našo pokrajino prihajajo v poštev predvsem tista določila, ki se nanašajo na govejo živino in konje. Podobna določila vsebujejo tudi pravila o prosti coni in obmejni izmenjavi z Jugoslavijo. Y teku letošrijeg-a leta bodo uvozili 2500 ton goveje živine in za približno sto milijonov konj.
Uvoz živine za odgojo bodo nadzorovali posebni ministrski odposlanci. Njihova naloga bo predvsem ta, da bodo uvozili izbrano živino in z njo popi« menitili državno živinorejo. Nadzorstvo bod/o opravljali na obmejnih blokih, v pristaniščih in na letališčih. O teh ukrepih je ministrstvo za poljedelstvo in gozdiarstvo te obvestilo zainteresirane pokraji ne, V Gorici bodo nadzorovali kot že omenjeno govedo in konje.
Za naše nosato pride predvsem v poštev živina za klanje. Vsakemu konju bodo morali vžgaiti pečat, preden ga bodo poslali iz carine. Goveji živini, celim konjem, bikom in bikcem pa bodo morali vtisniti točsn naslov, kamor sc namenjeni.
Zimsko pomoč za brezposelne je treba že sedaj zbirati
Hladni dlnevi, ki so se nenadoma pojavili v našem mestu. potrjujejo, da se z naglimi koraki poslavljamo od poletja in poletne vročine. Nastopa vmesna doba med poletno vročino In zimo. V pričakovanju zime se vsakdo nanjo pripravi. kakor najbolje more, kajti žalostno je preživljati zimske mesece v mrzlih prostorih in s praznimi želodci. Na žalost je takih ljudi y našem mestu precej. Njihovi dohodki pa še zdale-č niso tolikšni, da bi z n)imj lahko ustregli najnujnej. sim potrebam, ki jih Lita vsaka družino. To bi ne bilo nobeno vprašanje, če bi & oblasti v polni meri zavedali svoje odgovornosti do vsega prebivalstva. in ker vede ali nevede najbolj verjetno po njihovi krivdi na stotine Goričanov še vedno živi pasje življenje in
jati glavo s tisočerimi skrbmi. Predvsem je dolžnost odlbora za zimsko pomoč in drugih socialnih ustanov, da že siedaj pričnejo resno razmišljati o vseh potrebnih korakih, ki jih morajo napraviti, da zimske pomoči ne bodo razdeljevali na spomlad kot letos, ampak V zimskih mesecih, ko ni dela in je tudi potreba največja.
Sedež občinskega urada za l|udsko štetje
Izleti PDT
Planinsko društvo Trst priredi
v soboto 6. in v nedeljo 7. oktobra izlet v gornjo Soško dolino, in sietT na Krn, Bavški Grintovec «er Trento kot izhodno točko za izlete k izviru Soče, na Triglav, predvsem pa na Kriške pode, kjer bo otvoritev novega planinskega doma. Vpisovanje pri ZDTV Ul. Machiavelli št. 13 od 17. do 19 ure do vključno 26. t. m.
7. oktobra bo tudi enodnevni izlet na Trstelj. Vpisovanje kot j zgoraj.
Za voditelja občinskega urada za izvedbo ljudskega štetja v Gorici in popis trgovskih ir.' industrijskih obratov je bil imenovan dr. Mario Delchin, občinski podtajnik. Sedež urada bo imel v sodni palači, in sicer v dvorani porotnega sodišča. Vhod iz Ul. Vittorio Ve-neto.
Množični izlet
v Lipico
rojeni leta 1945 ip I' decembra t. 1. dovršijo starosti.	-	lil	j)
Vsa potrebna pojasBi,a vnatr vodila dobijo starši pf> stvih šol.	ite,	£
Slovenski starši, P^V4 ste vredni sinovi sv«** hi da ljubite svoj jez|K-
SLOVENSKI O TI*® ,
V SLOVENSKE 5 jtrd"'
Za vpis v I. razred so P dedeče listine:
a) rojstni list od anaS , urada;	^
b) potrdilo o cepiiel"	j
zdravstvenega urada;	pr®**
c) potrdilo o cepUenJ (lavici;	o{e|i.
č) potrdilo o zdravih	e V
si	o,r
Matere oskrbite koj, dokler ni še na
dih.
vala P°
ROJSTVA, SMRTI IN ^ 5t jj
Dne 19 septembra 1 „0rdf v Trstu rodili 3 otroc bilo 13 in umrle so
S«
- J Kr
Albina, geometer
Cerkvene poroke:	jv«	if
varin Carlo in go^L-atii V eter -Ostini
m učiteljica osum -nancar Motica Silvio ka Ipaviz Silvia, slat?„ D belli Matteo in delaVK^^ , Anita, kmet Furlan^ e
' -M
gospodinja Bordon l^a' Castro Tulilo in cher ‘ netič
t IUUIU III r rt-TlOCU CfiT.
Aurelia, trg. P^mjaJS* . Mario in gospflier Fgle, elektricist stf oiga. in gospodinja Calzl goSkfr
Michelazzi Agostlno 1 nja Sancin Zdenka, te1 orsSi it
Gorici so potrebni semaforji
Avtomobilski ir.' motorski promet je po goriškem Korzu tolikšen, da ga dva prometna
stražnika pred kavarno Gari- ....	._________  ,	...	...
baldi in pred gledališčem Ver- ibo<MJn®	n?
V nedeljo 30. sept. bo množični izlet v LIPICO, kjer je svetovnoznana in ena izmed riaijstarejših kobllaren.	Med
drugim bo na sporedu ogled konj in konjušnic, prikaz vožnje z onovprego, dvovprego in četverovprego ter prikaz vaj visoke šole jahanja. Programu bo nato sledila prosta zabava.
Vpisovanje je na vseh okrajnih in krajevnih sedežih Osvo-
di le s težavo opravljata in to zlasti v opoldanskih in večernih urah. Zato so se od marsikatere strani pojavili predlogi, da bi tudi v Gorici namestili na omenjenih krajih semafor, ki bi ga upravljal prometni stražnik na vogalu ulice in mu ne bi bilo treba stati sredi ceste pri najhujži vročini ali pa v največjem nalivu. Z namestitvijo takih prometnih naprav bi se zmanjšale možnosti promethih nezgod, ki se na omenjenih križiščih še vedno ponavljajo. In tudi videz mesta bi s tem pridobil.
Planinci v na Ukvansko planino
Slovensko planinsko društvo Gorici vabi vse planinke in planince na prijeten septembr. skj izlet na Ukvansko planino, ki b0 v nedeljo 23. septembra. Odhod bo s kamionom s Travnika ob 6. zjutraj.
Prijave sprejema Darko Šuligoj — urar na Travniku do vključno petka 21. t. m. Voznina stane za člane 650 in nečlane pa 750 lir.
Prijatelji gora ln planin privoščite sl izlet na bajn0 Ukvan-
tn pri istih tovariših, kakor za zagrebški velesejem.
Uradne vesti
Ukaz št. 149 ZVU oprošča davka na poslovni promet začasno uvoženo gradivo, ki služi za izdelovanje, predelovanje popravljanje ln obnavljanje ladij na an-gloameriškem področju STO.
Ukaz št. 149 bo stopil v veljavo z objavo v Uradnem listu, v smislu izdanih službenih navodil pa se bo izvajal od 14. maja 1951,
cotto Bruno in i i v 11)	tf
" *’7_ielr'
nna, mehanik Melt gospodinja Damiani pia* je sar Prisco Raffaele 1 20vef.(Iij* čarka Vldali Licia, mizza Gregorio 111 r\fr Corsi Bianca.	v|
Umrli to: 64-Ietni LU or, seppe, 73-letna S'bei hlsc»
Elisabetta, 56-letna r tnl D'Acquisto Silvia, Lovrenc.	_
.šketn« S žnai>Je_ if
PODJETJE NUDI
invalidu dela, mo; skl. Potrebno Je skega jezika. Naslov Ul. sv. Frančiška St.
Ukaz št. 146 ZVU vsebuje določila o zaključnih računih ir, plačilu izdatkov po obračunih, ki so jih izdale občinske uprave na angloamerlškem področju STO.
Ukaz št 146 bo stopil v veljavo, ko ga bodo objavili v Uradnem listu. Njegovi predpisi bodo veijali dc 30. junija 1952.
...	,,	.	- sko planino ln naužite se kra-
iih ravno v teh dneh tarejo no- isot narave v jesenskih barvah ve skrbi, naj oblasti samo nri- SPD vam bo na tem Izletu nu-skočijo tem ljudem na pomoč l dilo obilo zabave,
Ukaz ZVU štv. 151. ki bo stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, proglaša dela v zvezi s trolejbusno progo iz Trsta v Milje, kot so razvidna iz temu ukazu priloženega splošnega načrta, za javno-ko-ristna, nujna in neodložljiva v smislu določil zakona z dne 25. junija 1865 štv. 2359 z dodatki.
Z razlastitvenim postopkom in z deli se mora začeti v 90 dneh po objavi ukaza štv. 151 in se naj končajo do 30. junija 1952.
i
ADEX-n
!#
DVODNEVNI	V
dne 6. in 0
Sv. [.unijo
Tolmin
Koliorid
Kovor
Kanal
Sv. Goro
Kujslio
Pazin	ten1
Vpisovanje do ^ 5 tjl*3'
u.....	_ Tel. »te
bra. — Tel. ^—
  ——
ENODNEVNI ^ v
dne 7.
okiobh*
IlutiivljR Tomaj SIiopo Opatje selo Škrbino »a p
Vpisovanje ^°^v. ^
Kr«"
bra.
I
P-SIMORSki dnevni®
3 —
30. septembra 1951
boriš
®ace
(ŽARKO)
IDI DNI MED CDKODCI
tržaška delegacija na proslavi jegoseve stoletnice na Cetinju
so se ohrabreni 3 slavnimi zgo-| je bogastvo .Črnogorci so po- iz časa	narodnoosvobodilne
rinvinclHmi rbi<at\Ti Iri -i iU Ao I	^	»r/\ino
*Š	N?goš	z&	Crno-
’ svokm Vfe JuSoslovane Je
n&R1r-feratu zel° iasn°
le4l‘l^v]adfrJ0Van0VI’č' predL g°re na sve-
1,1 trosi •	m-	v okvi-
rvr .Njegoševe stolet-
!!Ž»bt rtrfJU--PSWtlil & N’e-’n narodne-
t^Ua, kot
pesnika in pa-
$*** - državnik c
* obra,-,i!J pesnikov in trdo s tistimi, ki so gih ^,:zunaniih sovraž-
dovinskimi dejanji, ki jih je I nosni na svojo zgodovino in to opevala naročria pesem, upirali svojo zgodovino radi prikazuje-turškim vdorom in končno tu- jo. Zgodovinska Crna gora je di osvobodili, prvi med balkan-1 razmeroma majhna pokrajina, skimi narodi. Primer Crne go- toc‘a bogata po junaških zgodo-
^varjati' Jote
 , je zače]
državno oblast Crne
2 ustanovitvijo senata.
*ive ubrali ustvarjanje dr-% jok	*	Prve državni!	.	tlskafno m
f oprestit^ kI0'10 Crno goro ■ K&k^ branil pred Tur-
J? ?a i. « P°nos veje iz pisma,
s »&ši\^ skadrsleenou Ha-
48 Sora 1.^ zahteval, naj Cr-
'SDgorp? 5”a tluržko oblast:
J?^no bla«	n?	prodaj° za
■ Dla|o m kar se plača s
;Vo ^ Proda za nobeno Carska
2®°*>rcT
*%x> t
na svetu.*
S® v^ija k ,Crn°
TurSH?^ ?e Je le-ta, borila 11 to je imel m- a tudi z Ru' ** ®o hotel ■ )eg°s težave. Ru-‘° v svoin f^emeniti Crn<> go-^ feai tenv^S£.^°- NjeS°š se
Ri?sv	Usom odločno
Vetkrat	ii • »Otavniki so
Jaj ^	NJegoš3 zahtevali,
H>y wjr^ri s.Turki, de je to
Ltti upošttiSf1^ diplomaciji, SraHit:ii je	da	se mora
®o Turki
se mora napadali.
Miki da mu Rusi“ob 30 jo daian^°nasaj° P°moč, g>°4r o?! ln vzklikal: «Jaz,
Petrr!,6 ^re> 56111 Pravi h Pre.iria J *ih navac'- To ta	zat° b°m odvr-
ni
.	^ iav£,», * x u	oavr-
^ikne ruskpn?*5 nek:i priliki Sinaju; «gv„15niu Poslaniku na
IS nitf^«' človek sem. turški krv1’ niti avstrijski.
J®*- Sam;stN,komur "e pripa-t ?v<* sem » »”* in svoboden Ly°: <ia b ■’ Hotel je v FrSn-r^ial je ‘ » poblire spoznal,
^bodnte1ki m trdii. da
?V^obiva ni §°n spodobi. W?ne dršav2m,?c. Sa™o od svo-
V Ve. kakršna je Ame-
3e bil
m^d Jugoslova-
6iNie?°š
> ^ni i,-
14?6	1848	za	vse
hi, da se L edinstvena pri-, :a in se ,?e£ei° turškega , družijo.
P0L,UKedil mej« svoje «41 B,J^godba z Avstrijo leta je tudi prvi
iv> ^‘ira wet'em 86 Crna ‘*a, a kot suverena dr-
^ °5veUiPa i ■ n8rodne ^!hVkatf»i?V ? ^6 juna-•!J zoipj .nai se nova p<v,
^g edujejo. ksko ^
ftnSflik ; svobodo. Nje-6i , t>esRW ^>0ZI?al m°č na-s 0 Je pesnil ^ fe^fodele m? "jegove pes-ftea^.borii , ^Jegos-crzavnik
SfvjffiffS&S-S
^U?1 5Vo^ u1Ski naŽitl P0’ iiK J^ost sim bratom slavno
*•» vli-naroda ln
gajal k domoljub
ju. Posebno «Gorski venec« je globoko ijudsko delo, ki je zraslo kot plod stoletnih borb črnogorskega naroda. Tudi v stihih je bil Njegoš nepopustljiv pioti poturicam. in izdajalcem. Njegoš veruje v svobodnega človeka, ki ne trpi sile in nasilja, temveč se proti njiju bori, ker sta svoboda in pravilnost sestavna dela človeškega življenja.
Njegoš-patriot se je iskreno veselil vsakega uspeha Črnogorcev in vseh južnih Slovanov, prav tako ga je zadel vsak njihov neuspeh. Bolelo ga je hlapčevanje južnoslovanskih narodov pod turško in avstrijsko oblastjo. Dejal je, da bi za svobodo južnoslovanskih bratov čal tudi srvojo kri, če bi bilo potrebno.
Takega moža. državnika in pesnika je treba tudi na zunaj proslaviti, kot zasluži. Pravim na zunaj. Vse tri dni proslav, ki smo jih preživeli nred Črnogorci, so nam na vsakem koraku, pri vsakem razgovoru po. trjevali. kako je pri njih v časteh ta veliki mož. S katerim koli domačinom smo govorili, s kmetom, z izobražencem ali šoferjem. ti je ob priložnosti recitiral kak Njegošev verz ali povedal kak detajl iz njegovega življenja. Pravijo, cte zna večina Črnogorcev «Gorski ve-nec» na pamet, med njimi celo analfabeti. Ko smo se drugi dan proslav povzpeli na Lov-čen, nad 1700 m visok vrh, je Marko Vujačič, podpredsednik Prezicnja FLRJ v kapeli z Njegoševim grobom ves prevzet nad eno uro recitiral iz ((Gorskega venca«. Nam, ki smo ga z začudenjem in spoštovanjem opazovali, je na koncu dejal: «Prišel sem se pogovarjat z vladiko, pogovarjat sem se prišel s tem čudovitim človekom...«
Loveen, Njegoš in Gofski venec so trije simboli, ki jih Črnogorci nosijo globoko v srcu. Lovčen, kamnita gora značilne sirehaste oblike, ki obvlada zgodovinski del Crne gore. je simbol golega, pustega nerodovitnega. toda tako dragega skalnega Krasa. Črnogorski Kras se z našim Krasom skoraj ne da piHmerjati. Na našem Krasu se v nekem razmerju izmenjujejo zelene površine, prekrite z gozdovi ali z grmičevjem, obdelane površine in gmajna. Črnogorski Kras tega razmerja ne pozna. Zgodovinski del Crne gore, tisti c>el, ki j’e znan po uporih proti Turkom in ki pozneje tvori črnogorsko državno ozemlje,, .je sam^ : gmajna z ihajhnimi obdelanimi oazami, je bolj podoben gorskemu svetu. Iti .ja. morda ,.tu vzrok, da,.,je črnogorska zgodovina tako bogata in junaška. Skalnata, revna pokrajina, brez prometnih zvez in velikih središč n; bila privlačna za turške zavojevalce. Skopa zemlja ni preživljala, niti skromne domačine, in ni mogla vzdrževati možnih tujih vojaških postojank, ki bi zagotavljali trdno turško oblast. Zadovoljiti so se morali s periodičnimi vdori in ropanjem. To je Črnogorcem «omogočilo», da
Drugi goš-državnik.
re je značilen, kako močno vpliva politično-geografska l’ega in svojstvo površja na zgodovino in kako oboje deluje na človeka in na njegov značaj.
simbol je Njegoš. Njč-mik, ki je vladal svojim bratom, oslanjajoč se na slavne borbene tradicije in Črnogorci so ponosni na tega svojega vladiko tudi zaradi njegove jasnovidnosti in na to, da je iz svobodne Crne gore prvi pozival slovanske naroč>e na ju. gu na upor proti tujim tlačiteljem, ponosni so na Njegoša-umetniškega ustvarjalca, saj ga vsi nesporno postavljajo m'ed južnoslovanskimi poeti na prvo mesto.
Gorski venec, tretji simbol, je v umetniški obliki napisano pričevanje o svobodoljubju, junaštvu in slavni preteklosti ponosnega ljudstva izpod Lovče-na Crna gora nima naravnih bogastev, ni rodovitna, nima niti podzemskega bogastva .nima velikih bogastev v umetniških spomenikih, zgradbah, slnilpturaH in slikah. Na j več j e njeno bogastvo je zgodovina. Vsak naf od je ponosen na svo-
vinskih dogodkih. Črnogorec, ki te spremlja po njegovih težkih cestiaH, te bo venomer opozarjal na mesta, ki spominjajo na kako bitko iz turških časov ali
vojne
Ni čuctno, če so Črnogorci prva dva simbola združili in pripravili Njegošev grob na vrhu Lovčena. Lahko bi v beli kamen kapele vklesali verze iz Gorskega venca, toda to ni potrebno: Črnogorec nosi te verze globoko vtisnjene v srce.
(Nadaljevanje sledi)
Vrh Lovčena (1749 m) s kapelo in Njegoševim grobom. Na ta vrh romajo Črnogorci k svojemu vladiki jn pesniku. Od 1925 teta do danes se je povzpelo na vrh nad 20.000 romar jev. Zelo visoka številka za Crno goro, kjer alpinjstika ni razvita
DELO IN USPEHI
NAŠIH DRAMSfclH
DRUŽIN
V PRETEKLI SEZONI
Med našimi ljudmi je velika potreba po kulturno prosvetnem izživljanju in zlasti za dramske prireditve je bilo naše ljudstvo vedno zelo vneto. Opazni so uspehi dosedanjih prizadevanj.
Poletje je h kraju in kmalu bo minila tista mrtva doba, v kateri začasno preneha notranje delo pri prosvetnih organizacijah, ki je podlaga za vid. rjo prosvetno življenje. Pri naših prosvetnih ustanovah se že opažajo znaki novega dela, zbo. ri so nekaj časa sem začeli z vajami, režiserji in igralci se že pomenkujejo o novih gledaliških igrah. Ta čas je najbolj primeren, da pogledamo v preteklo sezono in da se zazremo v bližajo bodočnost. Uspehi in pomanjkljivosti iz preteklosti nam bodo pomagali uravnavati
njega razdobja napravili kak načrt in če smo ga tudi izvedli. Ta ugotovitev nam bo povedala, če smo bili dovolj vztrajni. Na kratko naj povem, da sem pri pregledavanju časopisnih poročil in poročil, ki jih ima referent za dramatiko pri Ijud-sko-prosvetnem odseku SHPZ, bral v teh priobčenih in zabele. Ženih razpored, da se na pr. Plavčani pripravljajo za Golarjevi «Dve nevesti«, da je Nabrežina sklenila igrati Fodor-jevo «Maturo», da je borštan-ski ((Slovenec« že nastopil z nekaterimi šaljivimi prizori in
naše delo za , naprej. 2e od ne- j «Mutastim muzikantom«, da bo-kdaj je naše ljudstvo bilo vrne- j do Bazovci nastopili z Nico-to za dramske prireditve in za. demijevo ((Učiteljico«, da štu-to bomo v tem članku pregle- dirajo Lonjerci in Padričani dali, kako je bilo na tem pod- neke odrske igre, da bodo Qp-ročju.	I	čine uprizorile Golieve «Petrč-
Najprej se mi zdi važno ugo. kove poslednje sanje«, da na-toviti, če smo si v začetku prejš. I merava sredina mesta poskusi-
Prva slovenska vas je pogorela na današnji dan pred desetimi leti
NEMŠKI OKUPATOR JE 20. SEPTEMBRA 1941 ZAŽGAL PRIJAZNO VASICO RAS‘ICO PRI LJUBLJANI, KI JE DANES POPOLNOMA OBNOVLJENA
Cehi imajo zelo znan kraj, ki jih bo vedno spominjal na barbarska č<ejanja nemških okupatorjev: Lidice. Ta popolnoma požgana vas z vsemi živimi ljudmi, ki so našli smrt v ognju z vsem inventarjem, jih vedno opominja na temne, zle dni okupacije. Lidice so znane po vsem svetu. Toda koliko takih Lidic poznajo na naši zemlji jugoslovanski narodi: od Triglava tja preko dolenjskih gričev, primorskega Krasa, hrvaške Like, Bosne in Hercegovine preko Srbije in Crne gore do Makedonije se vrstijo jugoslovanske Li<Jice.
Toda prva vas na Slovenskem, katero so Nemci co tal požgali že v prvih mesecih njihove okupacije, je bila Rašica pri Ljubljani. (Ni to Raščica na Dolenjskem, kjer je bil rojen Primož Trubar). Majhna vas, naslonjena na položno, nizko gričevje je gorela 20. septembra pred desetimi leti. Z ulic in hiš Ljubljane, kj'er so tedaj blestele po cestah še italijanske okupatorske uniforme, so lahko meščani videli, kako so rdeči
Ustava matelde capisani
c»Pisani
o«,-
5e moderna
\ etnica'
JJtvV uJ*”len zagovarjati Prj nost- ~ vztra-•’? ^vati r’ sv°jem stališču:
"cj *aiogrrvati in> kar
srwH„uasopisia' širi.
Prohi°bnega sveta in
Problemov.
SZ,h
y> Vvet,T"l?v- Kajl‘ v
Sireno ; ,^‘vimo in bi Nv* si « n k°dliivo delo SIS i*2! **•»■ I" je
Vsai -""“je: i
S ^nost^^mo mo-
,.s»o^ltekturi ®‘asbl’ Utera-». ^Van. ' zakai je .ne
anJ®: ako gle-
V>Vli- « ■*** b0HSvU in kL
aUKistt slUmetno,ti’ V°di ‘skrbni"	‘ nf*vsezad-
oL eVolucionarni sk! Snavljanja.
;i?.S ti? - “*»•*
Materinstvo
razstave v Benetkah, Bergamu, Bolonji, Milanu, Florenci itd.; deležna je bila že nagrade «Suzzara» itd. — Se zdaleč ni skrajna modernistka, obratno, očitajo ji, da ne slika čisto abstraktno. Preko njenega krepkega poenostavljanja, barvnega in oblikovnega, na čim bolj geometrične like, sledimo pe
ali onega umetnostnega programa. Zdi se ravno obratno, da so predmeti s svojo občuteno vsebir.o, ki umetnici narekujejo oblikovne ritme in tone. Zato že lahko govorimo o izraziti umetniški osebnosti z lastnimi značilnimi izraznimi sredstvi.
Oblikovno pač prevladuje konstruktivistična izraznost o-nega prvotnega futurizma pred četrtstoletjem, ki si je prizadeval, da izrazi ritme gibanja z njega analizo na geometrične elemente. Na to podlago je organsko vključila elemente modernega kubizma. Se več, tonov barv in ritma linij ne uporablja le iz kompozicijskih potreb ravnovesij, pač pa za skrajno stopnjevanje ekspresivnosti, občutja. Ako dodamo še priokus izvestnega primitivizma, gotovo še nismo izčrpali lestvi, ce modernih «izmov», katerih sledove op'azimo lahko v delih te gotovo ne enostavne umetnice, ki se poslužuje vseh modernih sredstev za povečanje lastne izraznosti.
Njeni barvni toni so zelo pestri in ubrani, vendar zelo rahlih odtenkov, s prevladujočo nežno rožnato barvo, sivkasto, modrikasto ali zelenkasto niansirano. Bolj redko stopnjuje iz izraznih potreb v močnej. še tone in kontraste. Enotne barvne ploskve in geometrične oblike dajejo vsem upodobljenim predmetom dvodimenzij-ski, ploskovni videz in s tem postanejo močno dekorativnega značaja, vsaj lep del slik. V intenzivni barvni in geometrično oblikovni pestrosti delajo vtis kalejdoskopske igre, vča. sih širokega mozaika ali nežne intarzije. Skoro povsod razstavlja površine na ostre, ši-lja-te trikotr.iške, štirikotniške
stre predmete njenega ustvar- j geometrične oblike; le v po-jalnega sveta, skoro izključno ■ edinih izjemah, skoro vseh s akte (kompozicije z enim ali j predmetom materinstva, se po-več človeškimi telesi): materin, j služuje okroglastih, podolgova-stvo, delo, igre, kjer se razgib- tih oblik. Se ji je zde! pojem
se 6 WbUžnoilCarSkem vme ' ° en° de-nje«e uspele
lje njena fantazija Preko dovršenega izraznega kalupa čutimo nežno, žensko tenkočutno umetnico, ki prika. zuje življenje v vsej svoji razgibanosti, često strastni, dramatični, - drugje v idilični zadržanosti. Občutje prevladuje nad tehničnimi problemi in teoretičnim iskanjem, — zato pa Matelde Capisani ni mogoče kategorizirati y predalček tega
materinstva prenežen za ostre oblike?
Vsekakor je razstava beneške umetnice vsestransko zanimiv umetniški dogodek, novost za Trst, ki zasluži pozorr.ost vsakega kulturnega človeka. Umetnica prvič razstavlja v Trstu, v galeriji »Škorpijon«, ki z njo otvarja novo razstavno sezijo 1951/52.
JELINČIČ
zublji švigali v nebo in kako se je dim valil okrog prijetne vasice, ki je oddaljena od slovenskega glavnega mesta le nekaj več kot 10 km. Lepe slovenske kmečke hišice so se spreminjale v siv pepel in pogorišče. Ponoči So prebivalci te vasi, od dojenčkov do zadnjega starčka, naprtili skromne cule in potem so jih Nemci odpeljali v zloglasne šentviške zapore. Le pol ure so imeli časa. Odgnani od domačega krova so spotoma lahko videli kako gori njihova rojstna vasica. Rašičani so nadaljevali pot v taborišča in v izseljeništvo. Mnogi izHifed njih so iz Slavnije, kjer ?o preživljali usodo brezpravnih izseljencev, našli pot v partizane.
Zakaj so Nemci upepelili prav Rašico?
V bližini Rašice je bila prva skupina partizanov, ki se je po. javila v predelu Šmarne gore in v bližnjih gričih ter prizadejala nemškemu okupatorju, ki je bil tedaj še na zmagoslavnem pohodu proti Donu in Volgi, severnoafriškim puščavam in gradil utrdbe ob A-tlantiku, sabotaže in ga vznemirjala v bližini njegovega lastnega doma. Partizanska skupina, ki je delovala v bližini Rašice, je porezala telefonske žice in uničila transportno delavnico, zatem pa napadla nemški avtomobil pri Smledniku. Po teh začetnih akcijah so Nemci poslali svojega vohuna z namenom, da izsledi partizane. Vohunu se je posrečilo dobiti zvezo z organizatorjem o-svobodilnega gibanja v Rašici, Petrom Koscem. Predstavil se mu je z legitimacijo jugoslovanskega oficirja in mu povedal svojo željo, da bi ga odpeljal v partizanski tabor. S svojo željo je Kosca premamil. Toda le za kratek čas. 2e na poti k partizanskim borcem se mu je zazdel sumljiv. Zgubila sta se. Vohunu je uspelo uteči, imel pa je pravo sled. V noči na 30. avgust 1941. je skupno s 150 nemškimi vojaki ponovno prišel na Rašico. Zažgal je Kos. čevo hišo, a stari oče jo je hitro pogasil. Švabi so streljali in metali v hiše bombe ter odvlekli nekaj družin. Spraševali so — z vsemi možnostmi oblast, nikov in nasilnih okupatorjev — po partizanskem taborišču. Ker niso našli izdajalcev so zagrozili s požigom vasi. Dne 18. septembra je 6 gestapovcev krenilo z avtomobilom na Rašico. Hoteli so sami izslediti taborišče. Partizani so se tedaj premaknili pod vas in na o-strem ovinku, kjer ni mogoče
voziti s hitrostjo, čakali na vra. čajoči se avto. Po nekaj trenutkih gestapovcem ni bilo več da. no, da bi še tlačili slovenskega človeka — preluknjale so jih partizanske svinčenke. .
To je bil signal za okupator-
jaki- blokirali vas in bližnje ceste. Cez dva dni pa so zažgali prvo slovensko vas, kateri so sledile, čeprav v razmeroma kratki dobi okupacije, še mnoge druge. Slovensko ljudstvo pa je tedaj reklo: smrt tujcu.
ja. Se istega dne so švabski vo- | smrt okupatorju — druge poti
si ponosni narod ni mogel izbrati.
Rašica je danes popolnoma obnovljena. Le nove stavbe in sveže pokrita opeka na stenah priča, da je na obsežnem pogorišču zrasla povsem nova vas.
C. S,
mmrn
flrllltčft
$ i ‘	M§P
mm $
V-
-Mic
Danes gleda z zelenega pobočja popolnoma obnovljena Rašica
Rentgenski aparat
za celo človeško telo
Neko industrijsko podjetje v Chicagu je zgradilo nov rentgenski aparat, s katerim se lahko fotografira celo človeško telo naenkrat; s tem se prepre. čijo škodljive posledice ponovnega obžarevanja telesa z rent. genskimi žarki. Novi aparat so zgradili pod vodstvom rentgenologov ter proizvaja manjša površna izžarevanja kot navad, ni rentgenski aparati; opremljen je tudi s posebnim filtrom, ki zmanjša na najmanjšo mero vsak ostanek razkropljenih izžarevanj. Aparat napravlja izvirne fotografije v velikosti 217 x 74 cm, kar je velike važnosti za ortopedično kirurgijo, za katero so potrebni posnetki, ki kažejo razmerje med raznimi deli okostja — kot je izjavil dr. Morris Fish-bein, urednik časopisa ameriškega zdravniškega društva.
* * *
Pod okriljem Uprave za gospodarsko sodelovanje in ameriškega ministrstva za delo je
v tem tednu začela druga skupina evropskih strokovnjakov za delavsko zaščito svoje potovanje po Združenih državah, kjer bodo preučili delavsko zaščito v ameriški industriji. V tej skupini je 14 vladnih predstavnikov, zastopnikov sta. novskih organizacij nameščencev in delavskih zvez iz Nemčije, Irske, Nizozemske in Sved. ske. Njihovo poučno krožno potovanje bo trajalo dva meseca.
• * »
Strokovnjaki vrtnarske raziskovalne postaje v Kentu, v Angliji, delajo trenutno na divjakih za sadna drevesa in upajo, da bodo v kratkem lahko priporočili novo vrsto divjakov, ki bodo ((mnogo boljši kot so divjaki, ki jih zdaj splošno uporabljajo«. Ena od novo vzgo jenihi vrst divjakov je odporna proti listnim ušem. kar bo zlasti zelo zanimalo prekomorske sadjerejce. Neko drugo vrsto so vzgojili samo zato, da
Narodni ksroi MirbBrafič se vrača damo?...
(Nadaljevanje in konec)
20. oktobra A 942, je Soški odred prekoračil staro mejo in izvršila se je reorganizacija vsega primorskega partizanstva. Vendarle drugače, kot jo je ko. mandant Mirko predvideval Prišel je sam do drugačnih zaključkov kot prvotno. Odred se je takoj organiziral v treh bataljonih: prvi je bil Simona Gregorčiča drugi Tolminski, tretji Kraški. Prav tako poroča 28. oktobra 1942. tovariš komandant Mirko, da je tudi «ze ler.o kadrovstvo« in «kaj nam pa morejo partizanstvo« že v zatonu. Ce bi s tem mislil več kot pomanjkanje kadrov in discipline, bi po treh tednih ne moglo izginiti. Porast partizan, stva je bil tolik, da se že novembra 1942. snuje četrti bataljon Briški, ki se je nato meseca decembra ustanovil.
Iz v:'ega tega je razvidno, da je sodba narodnega heroja
Bračiča v prvem pismu glede položaja V Primorju bila preostra; ni si mogel ob kratkem prvem obisku ustvariti dokonč. ne slike. Sledi pa tudi, da je primorsko partizanstvo potrebovalo vodstva in discipline. To dvoje ni bilo v rokah samo er.« g a človeka, še manj je partizanstvo verovalo y nezmotljivost in genialnost enega komandanta, kot smo splošno bili vajeni čitati v zgoaovinah bojev iv vojska. Obratno je res. partizanstvo samo, ki je bilo povezano z ljudsko vstajo je porajalo in oblikovalo komandirje in komandante, borce, junake, r.arodne heroje.
Prav Mirko Bračič je bil eden izmed njih. Njegov osebni pogum in njegova zmožnost poveljevanja je bila že ob njegovem prihodu v Primorje izven vsakega dvoma, njegovo delo V Primorju j? pa poglav-
je za sebe. Tu je naletel na nove okoliščine, ob katerih se je sam razvijal in rastel kot partizan in komandant Soškega odreda do meseca marca 1943., nato kot komandant Alp. ske — Primorske cone.
V zimi 1942—43. se partizanstvo razmahne preko vse primorske zemlje. Dotok v partizane je bil tolik, da' ni bilo mogoče vseh oborožiti, da vseh sploh ni bilo mogoče obdržati v Primorju, ker je bil položaj težji kakor v ostalih slovenskih pokrajinah. Stotine in stotine novomobilizirancev so odhajale na Notranjsko in Dolenjsko. Tu je tudi narodni heroj Mirko Bračič pokazal svoje zmožnosti poveljnika in svoj pogum, ko je na pr. nekoč ponoči vodil četo novomobilizirancev med italijanskimi stražami skozi samo Idrijo, ki je imela močno italijansko posadko. O vsem tem pa drugič.
ohrani dobre lastnosti divjakov, ki jih vrtnarji uporabljajo zdaj in da odpravijo razne napake. Nadalje skušajo vzgojiti divjake zp pritlikavo peč-kato sadje, delajo poskuse s križanjem kutne in hruške ter skušajo naiti nadomestek za divjake kutne, na katerih cepijo hruške. Raziskujejo tudi možnost podaljšanja časa za zorenje določenih vrst jabolk. Postaja, ki je podrejena poljedelskemu ministrstvu, je med vrtnarji dobro znana in je zaslovela zlasti, ko se ji je posrečilo vzgojiti črno grozdičje in posebno vrst malin.
ti. kako bo šlo z Linhartovo ((Zupanovo Micko«, da bodo igra li na odru člani dramske družine Prosek-Kontovel, da je Skedenj tudi že na delu itd.
Navedel sem le nekatere pri. mere teh namenov in priprav. Videli bomo, da je ta načrt bil izpeljan v celoti in da je prišlo na oder še marsikaj drugega. Vse te dramske družine so nastopile z vsakim delom večkrat, v raznih krajih in so tako posredovale razvedrilo in zadoščenje veliki množici naših ljudi ter s tem, kolikor so mogle, izvršile svoje prosvetno poslanstvo, kar se mi zdi zelo važno ugotoviti. Lahko torej zabeležimo razveseljivo dejstvo, da so naše diletantske skupine bile vztrajne pri svojem delu in da je bilo delo neprenehno, kar je važen pogoj za dosego uspehov.
Važno je seveda tudi število dramskih družin, število igranih del, njihova umetniška vrednost, število predstav, število krajev, kjer so te skupine nastopile. Zelo zanimivo je bilo brskanje med časopisnimi poročili in ocenami teh prireditev; Pri tem iskanju podatkov sem naštel 12 dramskih družin. Mislim, da nisem nobene izpustil. Taka pomota bi bila kaj neprijetna, kajti vsako društvo, ki se je bavilo z dramatiko — ta članek je pač na-menjem le tej panogi umetnosti — je omembe vredno in le celotni pregled nam da jasno sliko. Ne bo odveč, če vsa ta društva navedemo, ker nam bo ta pregled pokazal, koliko našega ozemlja se je udeleževalo na tem področju prosvetne dejavnosti..
Z dramskimi prireditvami so nastopila prosvetna društva v Sv. Križu, Barkovljah, na Opčinah, v Borštu, Padričah, Sked. nju, v sredini mesta, na Prose-ku-Kontovelu, v Plavjah, Lo-njerju-Katinari, Nabrežini in Bazovici. Pri igri, ki jo je upri. zorilo društvo iz sredine mesta, so sodelovali tudi Rojančani in Skorkljani. Vsa ta društva so igrala v svojih krajih, razen prosvetno društvo ((Simon Jenko« iz sredine mesta, ki se je moralo omejiti na gostovanja na Kontovelu, v Skednju, Nabrežini in Lonjerju, ker nimamo v mestu samem primerne dvorane, ki bi lahko Služila tudi za diletantske prireditve.
Dramska dejavnost naših društev sega, kot smo lahko ugotovili iz te razpredelnice, v vse sm^rj našega pzemlja, vendar bi lahko segala še bolj pro. ti zapadu jn vzhodu. Skoro vse predstave so bile dobro obiskane, kar je ugodno znamenje, da čutijo naši ljudje veliko potrebo in zanimanje za lepo slovensko besedo in tudi za izrazilo prikazovanje življenja, bodisi iz njegove resne bodisi šaljive strani v dramski obliki.
Seveda ne moremo reči, da so bila vsa dela na visoko umetniški ravni. Vmes smo imeli tudi kako burko. Sicer pa moramo reči, da je tudi vesel program potreben, kajti resnosti ne smemo istovetiti z enoličnostjo, ki vpliva dolgočasno; ob nekaterih prilikah v letu ču. tijo ljudje potrebo, da se nasmejejo. Razen tega moramo tu. di računati z dejstvom, da morejo dramske družine rasi: in se razvijati iz lažjega k težjemu. Vendar pa je potrebno že od vsega začetka gledati m to. da igrajo dramske družine ved. no nekaj takega, kar je za spoznanje težje od njihove predvidene zmogljivosti, in v tem smislu morajo napredovati od dela do dela. Popuščanje v tem pogledu in iskanje samo lahkih komadov, ki lahkotno izvabljajo krohot pri gledalcih — pa naj ne mislijo igralci, da je igranje šaljivih vlog lahko, kajti kaj rade se prevrže-jo v harlekinade — povzročilo, da bi vse te prireditve postale plehke, brez prave vsebine in smisla in da bi sčasoma naveličale igralce in gledalce. Spremembe v sporedih pa so nujno potrebne. Od časa do časa je tudi groteskna šala zaželena in utemeljena.
Ce si ogledamo spored uprizorjenih odrskih del, moramo ugotoviti, da so prosvetna društva pazila na menjavo pri izbiranju del. na tehtnost in obe. nem tudi na privlačnost gledaliških komadov. Pregled teh del bo zelo poučen tudi za bodoče čase. Ugotovil sem slede-
Raziskovalno britansko letalo s trikotnimi krili. AVRO 707 B, v poletu nad Dumsfoldom. Dosedanji poskusni poleti so pokazali, da bo novo letalo verjetno najprimernejše za civilne in vojaške polete v velikih višinah, z veliko hitrostjo ln na dolge razdalje
če igre: Standekerjevo ((Prevaro«, Nušičev ((Nahod«, Pod-krajškovo besedno in situacijsko šaljilvo igro «Ako iščeš sobo«. Golievo «Petrčkove poslednje sanje«, ((Mutastega muzikanta« svoje dni v Trstu med diletanti, občinstvom in pri gle. dališču zelo znanega Jake Stoke, Ogrinčevo «Kje je meja?» Klavžarjevo «V posvetovalni. ci», Linhartovo ((Zupanovo Mic. ko«, življenjsko živo napisaa šaljivi prizor «Sol» v domačem kontovelskem narečju, ki ga ja sestavil domačin A. Cjak, Golarjevo trodejanko «Dve nevesti«, Pohl-Lasičevo «Zakonci stavkajo«, Fodorjevo odrsko delo «Maturo». Nicodemijevo «Učiteljico» ter šaljive prizore «Cašica lcave«, ((Dediščina* (Rdeči dežnik), «Pet minut nevesta«. Dvanajst dramskih dru_ žin je pripravilo 16 gledaliških komadov in igralo te komade v dvanajstih krajih. Ker so te skupine nastopale tudi izven svojih krajev, je prišlo mnogo ljudi na svoj račun in poskrbljeno je bilo tako v posameznih krajih uprizarjanj za osvežujočo spremembo. Nadalje lahka ugotovimo, da je bilo tudi s prej navedenega vidika v precejšnji meri ustreženo zahtevi po tehtnosti in vrednosti del, po nekoliko večji zahtevnosti igre, kot bi jo lahko zmogla predvidena zmogljivost igralskih skupin.
Ugotoviti moram tudi dejstvo, da so letos pri Prešernovi proslavi dne 8. februarja 1951 ime. li glavno vlogo diletanti nekaterih ljudsko prosvetnih dramskih družin. Videli smo na odru člane dramskih odsekov iz Sv. Križa, iz Plavij, iz Nabrežine in z Opčin. Doslej so take proslave opravili običajno člani SNG, poklicni pevski solisti in pa Komorni zbor. Proslava je tako učinkovala bolj neposredno in je bila bolj ljudsko-prist. na, kljub temu da so bile prejš-dognane. Pri diletantih pride bolj čustvena plat do yeljave in še nepoznani igralci vzbudijo večje zanimanje.
Tudi s stališča literarne vred. nosti lahko zabeležimo dejstvo, da smo v tem pogledu v pretekli sezoni šli korak naprej: Imeli smo nekaj po kakovosti boljših del, našemu človeku dostopnih in pri srcu, tako da tudi v tem pogledu nismo zamenjeli resnosti z enoličnost, jo. Načeloma smo pravilno pri. jeli za delo. Seveda bomo morali vse to še izboljšati. Igralci so se potrudili, da je bila izgovarjava dobra in da so igrali bolj naravno brez nepotrebne vznesenosti, ki odjemlje igri njeno barvitost, pristnost ter verjetnost. Režiserji so pazili na to, da izgine vsa odvečna navlaka in da je igra posamez. nih likov preprosto začrtana in zato izrazita. Ni manjkalo še tu pa tam nekaj diletantske okornosti, ker težko je vživeti se v vlogo in se obenem nadzirati. Potrebno je. da tudi to, povem, kajti mora nam biti jasno, kako je bilo. Ljubezen do dela, zdrava ambicija in velika prizadevnost so povzročile. da smo imeli vedno vtis nekake jasnosti, prepričljive nezamotanosti, vedrega zado. ščenja in prepričanja v verjetnost dogajanja.
Mnogo so pomagali pri štu-diranju gledališčniki Štefka Drolčeva, Jožko Lukeš, Ernest Zega, Rado Nakrst, Stane Raztresen, Belizar Sancin. Modest Sancin, Josip Fišer in Franc Dujec, referent za dramatiko pri SHPZ. Seveda so se trudili pri pionirjih in drugje na polju dramatike tudi drugi gledališki igralci. Tako smo zasledili ugodni vpliv Eme Starčeve in Zlate Rodoškove pri raznih prireditvah, ki sta umetniško vodili priprave prireditev žena in otrok jtd. Pa tudi iz društev samih so nam izrastli reži. serji kot na pr. Julij Casagran. de, T. Turk, M. Jereb, Emil Danev, Alojz Cjak.
Število predstav je bilo kar povoljno. Zabeležili smo 30 predstav, bodisi prvih uprizoritev, bodisi ponovitev.
V delu so še «Cud,ež v pustinji«, glasbena predstava, katero režira Kontovelc Josip Cjak. Spisal jo je Emil Danev in glas. beno priredil Viktor Čermelj. S tem delom se bo postavilo prosvetno društvo Prosek-Kon. tovel. Sv. Križ pripravlja Mo-iierovega «Jurija tepčka« (George Dandin) pod vodstvom Rudija Košute. Tudi Sv. Jakob ne bi rad zaostal in zato se vadi Nušičevega ((Doktorja«. Tu vodi igro Josip Fišer, ki je svoje dni, v času mladinskih društev, pogostoma spravi] v življenje razne igre.
Ob koncu bom napisal še to, kar sem že nekoč zabeležil v našem listu:
Pri diletantih smo dosegli pravilno razumevanje za igro. Izginilo je patetično igranje ter neprirodno izbrano glasovno in igralsko vzneseno povzdigovanje tona igre, zato da bi govorica postala izbrana, nekako bolj fina. vzvišena nad vsakdanjostjo.
Neprekinjenost pri delu, pogosti nastopi, stalna težnja po napredovanju, pravilno prirod, no igranje, pravilna izbira primernih del, to so uspehi dosedanjih prizadevanj. Saj z naravno preprostostjo dosežemo tudi iečiščenje in odmaknjenost na umetniško ravan, ki pa mora biti v skladu z življenjem.
Naj omenim še to, da je referent za dramatiko poskrbel za bodočo sezono mnogo lepih, dobrih in posrečenih odrskih del vseh vrst, za vse okuse in za vse zmogljivosti.
S tem pogledom je dana smer za prihodnjo in nadaljnje igralske dobe. Bodimo še v naprej stvarni in ne prevzemimo se. S tem, kar je bilo, smo si položili dober temelj; učimo se iz uspehov in nppak. Pozitivnost dosedanjih prizadevanj je prva stopnja nadaljnjega razvoja.
Dir. JOSIP KOSOVEL
I IINl* 1 l «-	Vdor hladnega zraka iz Sred-
V IA r An r	n.ie. Evrope se še vedno nada-
r l\LfTIL	Uuje. Danes bomo imeli ve-
, ...	trovno vreme z delnimi po-
oblacitvami. Toplota bo še naprej r.izka. Nevarnost morebitnih padavin še ni za nami zlasti, ce bi burja popustila.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
M. SEPTEMBR A 1951
liilif
iiiillii?
'tjjjji
^..h	.	.	j	*
Harrimanofi odgovori Proces v Bologni na Mossadeghove zahteve
RADIO
Opozarjamo vas na naslednje oddaje: J«g. cona Trsta: 14.35:
Beethoven: Sonata za violino in klavir v F-duru; 19.00: iz dunajskih operet. — Slovenija: 18.00: Sam pe Antona Lajovica; 20.15: Vedra glasba za .. orkestre. — Trst H.: 11.30:	Za vsakega W
22.30: Večerne melodije. — Trst I.: 13.25: Meto® na mavrica; 21.50: Odlomki iz Puccinijeve epe «Tosca».
Sovjetsko-perzijska pogajanja glede nove trgovinske pogodbe so bila odložena - Gra-dy pravi ob svojem odhodu, da Mossadeghova politika ne more privesti k ničemer
TEHERAN. 19. — Danes bi *e morali pričeti sovjetsko-per-zjiski razgovori za novi trgovji-ski sporazum Razgovori bj raft rali privesti do ptooaje iranske nafte ZSSR. Do teh razgovorov pa ni prišlo in so jih odložir na ioboto. Iranski predstavniki niso dali glede tega nobenega pojasnila. Omenili s0 ?amo, da je jutri praznik v petek pa muslimanska sobota. Zdi se, da bo novi sporazum dosti bolj ob-širen od tistega, ki ga jc' leta 1950 podpisal umorjeni ministr-ski predsednik Azmara. 2elja Irana je predvsem kupiti v ZSSR, Poljski in CSR sladkor, zeiezmškj material in jeklo, ga je prej Perzija dobivala iz Anglije.
Na perzijskem finančnem ministrstvu so danes potrdili, da je ZSSR zahtevala dobavo iranske nafto. Dodali so, da je poslanik ZSSR v Teheranu, Ivan Sadčikov obiskal Mossa-dfcgha preden je odpotoval v Moskvo, kljer bo ostal en mesec.
Medtem pa je danes zjutraj Iz Teherana odpotoval ameriški poslan ijc v Perziji, Henry Gra. dy. Na letališču ga je pozdra. vilo le majhno število perzij-ikih predstavnikov. Prisotni so bili še angleški poslanik Shep-herd in nekateri Gradyjevi perzijski prijatelji. Pred odhodom je Grady izrekel svoje razočaranje zaradf načina, s katerim je Mossadegh iskal rešitev pe-
trolejskega vprašanja. Po njegovem mrenju ne more Mossa. deahova politika pripeljati k ničemur.
Danes pa so v VVashingtonu objavil Mossadeghov ultimat londonski vladj in odg vor Har-rimana, Truinanov osebn; poslanik je odgovori] na vsako točko perzijskega ultimata posebej. Ti odgovori so naslednji:
1. Mossadegh priznava, Ca Iran potrebuje tuje strokovnjake, vendar odbija angleški predlog, s katerim bj postavili samo enega ravnatelja in predlaga mešani upravni svet, prj katerem bi sodelovali angleški predstavniki, «nevtralni» strokovnjaki in perzijski predstav, »liki. Harriman odgovarja, da taka mešana organizacija ne bi mogla delati in da je brez centralnega vodstva nemogoče dopustiti sodelovanje strokovr.ja. kov, funkcionarjev in delavcev ki bi imeli vsak zase nekaj av. tonom i j e.
2. Mossadegh predlaga dva načina za določitev osnov pravilne odškodnine »Anglo^ra-nian». Izračunali bi vrednost delnic te družbe, kot je bila pred nacionalizacijo; uporabili bj načine, s katerim; so v drugih državah nacionalizirali nafto, ali P9 bi našli nelc tretji na-čin, ki bi zadovoljeval obe stranki. Harriman dokazuje, da ni dovolj želja, da bi plačali odškodnino, temveč sc zato potrebna tudi sredstva. Po njego-
Danska in Norveška
pristali na sprejem Turčije in Grčije
Atlantski ministri pripravljajo posebno dzjavo iz Ottawe> Snyder pravi, da si bo morala Evropa sama več pomagati
OTT A W A, 19. — Obrambni ministri držav atlantskega pakta so se včeraj odločili poslati Sisenhowerju poročila o vprašanjih obrambe, ki so jih predale posamezne države. Obrambni ministri, ki niso dosegli sporazuma ob splošnih naporih, želijo namreč, naj }im 'Eisenhovver izdela poročilo o vseh državah skupaj, da bodo mogli bolje oceniti položaj.
Danes zjutraj (po našem času ob 15. uri) so ministri atlantskega sveta proučevali poročila o dolgoročnih načrtih za ožje sodelovanje med državami atlantske skupnosti. Opa. zovalci so mnenja, da bodo ministri izdelali tudi «Izjavo iz Ottawe».
Diplomatski krogi trdijo, da bo atlantski svet priporočil vključitev Grčije in Turčije v atlantski pakt. Danska in Norveška, ki sta se temu upirali, sta svoje stališče že spremenili. Danski parlament je danes popoldne že sprejel vključitev Grčije in Turčije v atlantski pakt. Isto je storila Norveška, kot je danes javil kar.adski zunanji minister Lester Pearson.
Atlantski svet bo danes proučeval možnost ustanovitve od. bora z nalogo, da najde način, s katerim bi najboljše ugodili vojaškim in finančnim potrebam 12 atlantskih držav. Prav tako predvidevajo tudi sporazum o razdelitvi stroškov za gradnjo letališč v Evropi in izboljšanje sredstev za obveščanje Eisenhovverjevih sil. Ka. nadski obrambni minister Broo. ke Claxton je dejal, da bodo stroški zelo veliki.
ZDA pa medtem odgovarjajo na evropske zahteve po nadaljnji pomoči s stališčem, da si mora Evropa odslej več sama pomagati. To je danes povedal ameriški tajnik za držav, ni zaklad John Snyder.
O sedanjem zasedanju v Ot-tawi in odločitvah, ki jih tam sprejemajo pišejo zelo obširno ameriški listi. Glede ustanovitve pododbora, v katerem so zastopane predvsem majhne
države z nalogo, da razširijo atlantsko zavezništvo tudi na gospodarsko, socialno in politično polje, listi izrekajo upanje, da bo mogel ta odbor izdelati konkretne predloge. Obe. nem dodajajo, da ameriški par. lament kaže odločno tendenco, da bo zmanjšal svoja nakazila.
Kakcu- so pozno pcrtocl javili iz Ottawe, je atlantski svet razpravljal dan's zvečer o možnosti odgoditue bližnjega zasedanja atlantskega svita, ki bi moralo biti v Rimu konec oktobra. Vzrok za to naj bi bilo tekati v napovedi angleških volitev. Predstavniki angleške delegate L j# pa so izjavili, da bi morebitna sprememba v vodstvu angleške politike ve vpli-vaila na angleško stališče na zasedanju v Rimu. Meti; konservativci liberalci in laburisti namreč ni bistvenih razlik v vprašan jih, o katerih bodo razpravljali.
Veletrdnjava „B-29"
izginila v Japonskem morju
TOKIO, 19.	- Poveljstvo
ameriških letalskih sil na Daljnem vzhodu javlja, da pogrešajo veletrdnjavo «B-29». Letalo je izginilo v Japonskem morju. Na njem jP bilo 14 mož. Letala, ki so iskala pogrešano veletrdnjavo, so opazila danes zjutraj krilo in nekaj razbitin- na morju. Letala, ki so jih pozneje pos-lalj na kraj, kjer naj bj opazi 1 j razbitine pa niso ničesar več našla.
Mrtvi ob prihodu
novega guvernerja
RIO DE JANEIRO, 19. V
San Luizu, prestolnici države Maranhao no biii včeraj neredi ob prihodu novega guvernerja Eugenia de Barro.-a. Policija je streljala na množico Bile so u-bite tri osebe. Množica je zažgala pokrajinsko razsodišče.
vem bi eriino, če bi Angleži skrbeli za razdelitev iranske nafte, mogli najti zaoovoljivo rešitev za obe stranki.
3. Mossadegh trdi, da porabi Anglija na leto približno 10 milijonov ton iranske nafte .n predlaga da bi to količino nafte prodali vsako leto londonski vladi in to toliko časa, kot bi določili in po ceni na svetovnem trgu. Harriman trdi, da je logično prodajati nafto tistim, ki imajo sredstva za njeno razdelitev. Pripominja, da v Iranu znaša proizvodnja 30 milijonov ton na leto 'n so v preteklosti Angleži skrbeli za razdelitev skoraj Vse proizvodnja Zaradi tega bi prodaja samo 10 milijonov ton nafte Angliji ne rešila vprašanja prevoza in razde, litve nafte na druge dele sveta tn b; prisilila Anglijo, da »razširi druge vire nafte«.
4. Končno se izjavlja Mossa-■legh pripravljenega, da bi Anglija določila, katera družba bi pripeljala nafto, ki bi bila nje) namenjena. Za prevoz druge nafte bi skrbela perzijska vlada Harriman odgovarja, da je teheranska vlada ie prej načelno sprejela, da bi z dolgoročno pogodbo prevzela prodajo ena cama organizacija, bi jo določila angleška vlada.
Končno perzijski ministrski predsednik izjavlja, da ne more čakati več kot 15 dni na angleški odgovor in da bo moral Po tem Obdobju razveljaviti dovoljenja za bivanje angleškim državljanom v Južni Perziji. Harriman pa s svoje strani I zahteva, nej perzijska vlada i prouči te «nezadostne predloge«, za katere pravi, da jih no-i če sporočiti v London. Mossadeghove grožnje o izgenu angleških strokovnjakov, ne omenja.
Harriman ©v odgovor so na današnjem zasedanju perzijska vladt proučevali cele štiri ure. Po sestanku je podtajnik na predsedništvu Fateir.i dejal! «Mi ostanemo pri naši odločitvi, da dtamo Angležem 15 dni časa, da se ptridno znova pogajati ali Pa zapuste Perzijo«. Dodal je, da se bo vlada znova sestala v soboto in ponovno proučevala Harrimanovo pismo. Ultimat bodo vseeno poslali v London.
Diplomatski dopisnik «Lon-don Press Service« poudarja v svojtm komentarju k besedilu obeh pisem, da so v Londonu z zadoščenjem sprejeli Harrimanovo odklonitev predaje perzijske note britanski vladi V Londonu poudarjajo da zavrača Harriman \ svojem odgovoru točko za točko štiri Mossadeghov- predloge, ki zadevajo osebje, odškodnino pro. daijo in razdeljevanje pietrole-ja, in omenjajo, da Harriman ni storil drugega kot da je ponovil razloge Stokesovsga odposlanstva.
Glasnik Foreign Gfficea je zanikal trditev v Mossadegho-vem pismu, po kateri naj bi se minister Stokes v trenutku, ko je zapuščal Teheran, obvezal, da bo proučil in odgovoril na piana, ki so mu bila vročena v trenutku njegovega -.-ahoda. Ta pisma stvarno ni«, vsebovala novih predlogov, temveč so ie ponavljala razl;>ge in predloge, o katerih so že razpravljali in ki jih je Stokesovo odposlanstvo smatralo za nesprejemljive.
Medtem pa se v Perziji nadaljuje preganjanje fiioangleških skupin, ki jih vlada obtožuje, da so pripravljale državni udar. Danes so aretirali polkovnika Ali Akbar Mohtadija. ki je bil eden izmed sodelavcev umorjenega predsednika vlade Raz-mare.
Vojaško prizivno sodišče pa je odgodilo izvedbo razsodbe, izrečene pred dvema mesecema proti Abdullu Uzbeku, sovjetskemu državljanu, kj sp ga a-retirali na aovjetsko-perzijski meji. ko je nosil radiooddajno postajo v zračnici za avtomo-
Bivšega majorja SS obtožujejo, da je kriv za štiri pokolje Ta se je prvi dan razprave umikal	odgovornosti za te zločine
BOLOGNA, 19. — Pred vojaškim sodiščem v Bologni se je pričel proces proti bivšemu majorju SS Walterju Redelu. Obtožujejo ga štirih velikih pokcljev jesen,; 1944 na goratem področju To-can.e in Emilije.
Prvi pokol se je dogodi! 12. avgusta 1944 v Sani'Anna di Strazzema (Lucca), Tani so u-bili 560 oseb, največ žene in otroke, Redel trdi, d& pri tem r<i sodeloval in se niti «ne spominja tistega dne». Kljub temu P'< pravijo, da je bil Redel poveljnik 16. bataljona SS in je iz njegovega glavnega stana ! prišlo Iio vel je za umor.
Tudi pri pokolju v Vallj (Fi-vizzano), ki se je dogodil 19-avgusta (108 žrtve), trdi Redel, da zanj ne nosi odgovornosti. Preiskava pa je dognala, da je Redel prišel po umoru 53 oseb y S. Terenzo, v neko gostilno in je tam med jedjo in pitjem podpisal ukaz o u-strelitvi 103 oseb. Redel trdi, da njegov oddelek takrat ni bil v akciji in da je bjla Valla izven njegovega področja.
Po kratkem odmoru so pričeli razpravljati o «operaciji Vinca«, majhni vasi. kjer so našli 200 trupel, preko katerih je šlo preko 100 tovornih avtomobilov. Redel pravi, da je njegova enota sodelovala pri veliki akciji proti partizanom, pri kateri so sodelovali tudi alpini, črne srajce in topništvo. Redtiijeva enota je imela 29 mrtvih. Ne spominja se izgub partizanov. Ko je prišel v Vin-co, ni opazil nobenega umorjenega civilista.
Popoldne so razpravljali o
umoru v Margabottu. Tam je bilo v dneh med 29. in 30. septembrom tet 1. oktobrom 1944. ubitih 1836 oseb. Obtožujejo ia tudi. da je posilil neko žensko. Redel trdi, da je bilo res :*ekaj partizanov ubitih, vendar je imel tudj njegov oddelek izgube. Glede umorjenih oseb pa pravi, da mu o njih podrejeni ničesar niso poročali. Prav tako je zanikal tudi izjave pripadnikov svoje enote, ki so sodelovali pri tej akciji.
Proces se nadaljnje,
Brezposelnost pada
pravi organizacija za delo
ŽENEVA, 19. -— Mednarodna organizacija za delo javlja, da brezposelnost pada v večini držav. Najbolj je padla v
Švici, kjer se je število brezposelnih med junijem, 1950 in junijem, 1951, zmanjšalo za 73 odst.
Med, majem in junijem i950 se je v primerjavi z letošnjim junijem zmanjšala brezposelnost v nekaterih državah takole: Južna Afrika 41 odst. Kanada 39 odst.. ZDA 42 odst.. Čile 17 odst.. Japonska 17 odst., Pakistan 6 odst., Avstrija 18 odst., Belgija 14 odst., Finska 6 odst,. Francija 26 odst, Nemčija 14 odst.. Posarje 36 odst., Anglija 31 odst,, Avstralija 51 odst.. Haway 45 odst, Nova Zelandija 22 odst.
Brezposelnost pa se je povečala v istem obdobju v Indiji, Izraelu, Danski in Norveški. Italije porodilo ne omenja.
Majice so še čiste, na obrazih je zaenkrat samo negotovost. Glavni sodnik Fiket kliče po imenih člane ekipe. Od leve proti desni: Lončarič, Kuret. Apodlonio in Gardos, V ozadju
vodja tržaške ekipe Plašno.
Najboljše plasirani Tržačan FONTANOT. Na ustih še nasmeh; verjetno je slika bila narejena v prvi polovici dirke.
Velika množica Zagrebčanov se je zbrala na Trgu Republike, da zaželi srečno pot pisani karavani.
Po desetdnevni borbi
jugoslovanski Tour„ počiva
Osma izdaja kolesarske dirke tcPo Hrvatski in Sloveniji® je po desetih dneh napetih borb, presenečenj in razočaranj že od nedelje na počitku. Letošnji napori so nov uspel korak proti tekmovanju, ki bi šlo po o-zemlju vse države ,n bi bilo pristopno razen diletantom tudi neodvisnim vozačem.
Triintrideset dirkačev je prišlo na cilj več kot polovica je
močnejših državah prešel ceste, tlakovane z zlatom^
V prvem letu mogoče med desetimi ne bo niti en Jugoslovan, zato bi drugo leto brez dvoma bilo bolje. Ob pametnem izkoriščanju in treningu b- iiočič, Perne, Ješič M, jen leta 1933.) in Petrovič omenimo samo nekaj imen, so nam slučajno prišla na
_ . sel, lahko postali cestni vozač odstopila. To pomeni, da je | mednarodnega formata, proga bila zelo težka ie nt. r.uili ! Ob takem «Touru» bi se na-pretežka zlasti, če upoštevamo, učili marsikaj tudi vodje doda je ves čas dirke vreme biio mačih ekip, ki bi letos z rati-nakionjeno. Po splošnem mne- mranejšo taktiko lahko doživeli nju bi bilo namreč število v kaj več uspehov.
Zagrebu mnego manjše, da je Za nadaljnji napredek jug.
bil. Ce bo šah odobril razsodbo ga bodo ustreliti
vsaj en dan padal dež na ne asfaltiranih delih ceste.
Morda bi bilo boije, da bi speljali Tour v obratni smeri; odpadel bi odstop celotnega holandskega moštva, ki mu je strah pred podobnimi cestami ko je iz Novega mesta v Ljubljano, odvzel vsakršno razsodnost: zdržali, bi dalj časa tudi Luksemburžani. Oboje bi pripomoglo, da bi bila borba še zanimivejša, saj so posebno prvi imeli v svojem Jorisu vrednega preiendenta n a prvo mesto.
Letošnja proga je bila ukrojena po meri za tekmovalce kava .Vialabrocce, Fantija in Ba-rontija, ki letos zaradi znanega protesta inozemskih ekip niso mogli nastopiti, ker so neodvisni (indipendenti) vozači, torej na pol profesionalci. Pomisleki, da se s sprejemom takih podžiga plamenico nezdravemu profesionalizmu, so skoraj neumestni. Kot se nihče ne razburja, da jugoslovanska nogometna reprezentanca igra proti Veliki Britaniji ali Italiji, čeprav je samo po sebi razumljivo, da vso enajstorico nasprotnikov sestavljajo z milijoni preplačani profesionalci, tako bi morali tudi pri kolesarstvu priti na podobno miselnost. Je pač šport, ki je v naj-
kolesarjey bi bili potrebni tudi velodromi, za začetek vsaj eden. Tu dirkači dobe stil, prireditve z imeni dobrih inozem-cev pa izoblikujejo stalno publiko in povečajo zanimanje. V ‘ Franclji je nad 2700 takih velodromov; ni torej čudno, da poganjajo nova imena kot gobe po dežju.
Ceste na letošnjem tekmovanju proti pričakovanju in nauku prve etape niso bile slabe. Poleg ceste na Vršič, ki je peščena, kot skoraj vse gorske po svetu, in kakih petdesetih km med Ljubljano in Celjem, je peljala pot v glavnem po dobrem asfaltu, pogosto celo betonu.
Košarka v Carigradu
Jugoslavija premagala Avstrijo
lSTAMBUL, 19. — V četirteni dnevu mednarodnega košarkarskega turnirja je Jugoslavija nadmočno premagala Avstrijo s 46-1M, Italija pa Egipt s 43-28.
LONDON, 19.	— Evropski
boksarski prvak srednjetežke kategorije Don Cockeil bo branil naslov 16. oktobra v Ha-ringay Areni v Londonu proti Albertu Finch-u.
Ki!«*
t
MIROSLAV JESIC je bil pri vsakem begu, tudi če se je začel takoj po startu. Je zelo mlad in ima pred seboj lepo bodočnost
Prvi kilometri ptotj Karlovcu
TUDI ZNANSTVENIKI TRDIJO :
Bannister zmagovalec v Helsinkih
LONDON, 19. — Dr. Parnell, profesor soc>alne medicine r;a univerzi v Oxfordu, je na konč. ni seji Britanskega društva za napredek znanosti, ki je zborovalo letos v Edinburgu, napovedal, da bo angleški prvak Roger Bannister na olimpijskih igrah leta 1952 v Helsinkih dosegel svetovni rekord v teku na eno miljo. Dr. Parnell je izjavil, da mu je uspelo izdelati obrazec, po katerem se lahko ugotovi, kolikšno verjetnost uspeha ima kak atlet pri določenih športnih tekmah.
Dr. Parnell je pri skupini te. kačev premeril noge, višino in težo ter 9 pomočjo X-žarkov volikost srce vsakega posamez. nika in na podlagi teh podatkov po svojem novem obrazcu določil, kdo je lahko dobro tekač.
Zborovalci so navdušeno plo. skali, ko je dr. Parnell razglasil podatke o Rogerju Banni-sterju ir.' izjavil:	»Prepričani
smo, da bo mož, ki ima te mere, prihodnje leto zmagal v Helsinkih v teku r;a miljo«.
Evropsko prvenstvo v odbojki: j	arc1J^nLio?i 50 m:
napete borbe v Parizu
KINO
V TBS*1
Rossctti. 16.30: «Bra«e Jessa» W. Morris, J. Ezcelsior. 16,30: noči» K. Grayson, M. {rj*! Fenice. 16.30: «Moja Imia» J. Lund, D-Arcobaleno. 16.30:	E	Vi
zaradi mene« M. Su« Lindfors.	_	M*
Astra Rojan.
pero» W. Bros, R. Alabarda. 15.30: «Knštot Fred. March.	. . .. &
Armonia. 15.15:	M
stva St. 1» C. Gable. Azzurro. 16,00: »Kokain* *»
S. VVinters.
Belvedere. 16.00: «Skr»J»
M. Oberon.	..j.
Garibaldi. 15.00: «N0rtU« m Ideale, 16.30: «LahkoJ« f (» niti, toda...» V. Johnsoni liams.	.	ftf
Impero. 16.00: «Same » grehom» J. Scliultze.
Italia. 16.00: »Adamovo rw
Hepburn, S. Tracy- ^0 Kino ob morju. 16.00:
San Francisca)),	.
De rek.
Marconi. 15.00:
G. Cooper, P. Goddara ^ Massimo. 16.00: «Zeja P»
G. Ford, I. Lupino. _ pd Novo Cine. 14,30: «PT'^
treh zvonovih«. _ OOeon. 16.00: «BiI s«™ ročeneos, G. Grant, dan.	v.fj	O*
Radio. 16.00: »Zaklad V zu» R. Mitchutn, J* « V Savona. 15.00: «po£iti»ce hiki».	,	„„	j,	fW*
Viaie. 16.00: «Zarja slav«
H. Fonda.	. ufi* Vittoria. 16.00: «Dama SN &
jami* (La Traviata) radi, G. Mattera. „Tl*ri ^ Vittorio Veneto. 16.00: drugačen dan».
POLETNI KINO:	v)ir
Javni vrt. 20. in 22.:
raha-	«sre*!
F. Severo. 20. in 23.: plavolaska«,	gjSf
R«Jan. 19.45 fn mesta«.	.	f’'
Skollet. 20,30: «Ne reci " gom», i
RADI 0
J V KOHLOV A**?? CO X E TB“'
ČETRTEK 30.*-,9SI'	(
Poročila ob 7.00,
23.05 - 6.45 Jutranja	V
Jutranja glasba in r?”/aawi ledar do 7.30. 13.45 harmoniko. ‘ “
14.00 lž/4 od t, godba iz Portoroža, raj do danes. 14.35 B vjr«1
- i
£eM„ a»
Sonata za violino in.^ pl^f, duru «Pomladna».	<&'
melodije. 18.15 S TržasKes lja. 18.30 Skladbe
PARIZ, 19. — Reizul.tati ev-ropfkega pi-venstva v odojki: Boigartja Je premagala Jugoslavijo ' s 15-10,	15-8,	14-16,
15-13. Bolgarija je prav tako porazila Belgijo brez težav v samih treh setih s 15-2 15-8, 15-7.
Jugoslavija v prvih dveh nizih ni našla prave koordinacije in igralci zdateč niso pokazali vsega, kar zmorejo. Ob velikanskem navdušenju gledalcev so v tretjemu setu po skrajno napeti borbi zmagali Jugoslovani, a nato izgubili z najmanjšo mogočo razliko četrtega. Zenaka vrsta SZ je premagala Holandčanke s 15-8, 15-8. 15-9.
PLAVANJE:
200 METROV PROSTO
Ginette Jany: 2:28,4
MARSEILLE. 19. — V znanem bazenu v Marseillu, enetr. na jprip ravne jaih za rušenje rekordov, je danes zvečer plavala Ginette Jqny 200 metrov prosto v času 2:28,4, kar je nov francoski rekord. Prejšnjega je imela prav tako Janyeva s ča*
Najzanimivejša tekma dneva je bila med moškim® -ekipama Jugoslavije in Romunije. Pet napornih setov je bilo potrebno Jugoslovanom za zmago: 11-15. 15-9. 5-15, 15-10, 17-15.
Vaza, dežnik in svetilka ne smejo v Holandsko
AMSTERDAM, 19. — Holan. dec VVilli Siijlchuis je odklonil plačilo carine za nagrade, ki jih je dobil na lahkoatletskih tekmovanjih v Svedsfci Darila je pustil na letališču v Amsterdamu.
Neki socialistični poslamc je predložil v zvezi s to zaidevo vladi zahtevo, da bi bila ukinjena carina na darila, ki jih športniki dobijo v tujina.
Od Slijkihuisa zahtevajo 150 Ruilders za eno vazo, dežnik in namizno sive<tilko.
HELSINKI, IR — Avstrija je sprejela vabilo in bo sodelo. vala na olimpitdi v HeUink h prihodnje leto. T0 je itirindvaj-seta država, ki je povabilo sprejela.
Poročila v hrvaščini, najskih operet. 23.10 ° lahko noč do 23.30.
* fi »» V K UH* p
5.00 Jutranji pozdra'’. tranja telovadba. P jutranji spored. l2-9?40 Georga Gerschivina. na glasba. 13.00 GOSP°*BM, sveti. 1310 Želeli ste -• PV/jO <4.15 Kulturni rodne pesmi. 15.10-15.3"
glasba. 18.00 Samospevi ^
Lajovica. 18.20 pogovor . ,5 R Ji. 18.30 Narodne pesff.i. -J50 'akterji komične ope^-|5 m mače aktualnosti, f „ctre- ><ir ?la?ba za velike 2ene v življenju vel‘«i^pii .ji kov. 22.30 C. tor g	*(
gensell, Christian can i,,n)V> Pisari spored jug0^ glasbe.
TKSt	35	P
7.30 Jutranja	,j2r.
vsakega nekaj. 12.00
12.10 Ravel: Koncert *
:2.3l Telemann:	i"0	d*1,
13.00 Pevski duet m "	1(Si
13.20 Iz Mendelssohn^ pl^. 13.45 Vesela glasba. *'• glasba. 18.15 Glasbeno^, '?: nje. 18.45 Zabavna l" -
20'v
Slovenščina za Pestra glasba. IH ,	-
glasba. 20,30 Okno v Lahka glasba. Jl.OO J^* der . Jakob Sket: «M'KI koroška ljudska 'tjh # Černe melodije. 23“” -ijS®' glasba. 23.35 Polno£na *
24.00.
TKmV ,2tl
11.30 Moderni rit?’ dlomki iz oper. I3’*, ja** " mavrica. 14.10 ManJ5; stri. 18.00 Ura glasbe- ^ valdl, Beethoven. sopranistke Marjorie 2o,i» f
1 Q	Mol/o 1 fnllclorc-
""""".......................................................................................................................................................    III....1.11 ■ II ■ 111111 > 11111.. 111 ■ • 111»1111M. >. 1111111 >11.. |, t, 11111M M111 < IIII ■ <11MI < 11 .IM II1111MIKIM IM • d i) 11K11111111111111 ■ IM • • ■ «11.. 111111111 • 1. 11. >1111 < > 1111.   IMIIIIIMMlill	MIMI	  II	■IMIIIMIIIMMIIMIIMIM i 111MIIMIII.
jeve opere «Tosca». *J0ilfr vi iz Broadwa>a 1,1 22.25 Ponočni Harlem- j
f
1.
John
Hersey
HIROSIUA
| PREVEDEL: VLADIMIR BREZOV NIK |
Knjiga je bita prvič tiskana v avgustu 1946 v reviji »The Nevv Yorker». Prva knjižna izdaja v novembru 1946 je izšla v 250.000 izvodih; v decembru 1946 je izšla druga izdaja v 100.000 izvodih.
OPOMBA ZALOZNIKOV
V ponedeljek, dne 6. augu&a 1945 se je začelo v zgodovini človeštva novo obdobje. Dolgoletna trudapolna raziskovanja in poskusi znanstvenikov različnih narodnosti — tudi Jaipunci so bili med njimi — ki »o jih vršili predMsem v Ameriki, »o napoved prisilili tiste sile, ki vežejo dsnavne delce atoma, da ubogajo človeka. Ta dan so mu bile prvikrat pokorne. Kljub vsem ugouonom znanstvenikov, ki so sodelovali pri odkritju, je bila, na povelje ameriških vojačkih oblasti, vržena atomska bomba na Hirotimo. Bomba je ubila približno 60.000 japonskih, mož, žena in otrok; mnila pa jih je 100.000. Zračni pritisk m požari so uničili veliko morsko pristanišče in skorajda celo mesto, ki je takrat štelo 250.000 prebivalcev.
Bralci na zapadu pa nis6 o posameznostih teh razdejanj dobili več mesecev zanesljivih podrobnejših poročil. V' Evropi in Ameriki je bilo napisanih na milijone besed; vse so govorile o čudoviti novi moči, ki jo je človeštvu razodela vtda. Te besede *> opisovale poskuse in raziskovanja, ki so odkrili največjo tajno narave. Pretresavale so vprašanja, ki so glede na bodočnost človeka v zvezi t npvim orožjem. Načeli so tudi etično plat dogodka: aii ni bilo dolžna Amerika v naprej
posvariti Japonce, kaj jih čaka? Ali bi ne bilo — Japoncem, v svarilu zadostovalo, če bi bili vrgli bombo pred sovražnimi opazovalci nekje na kakem oddaljenem, sam&tnem kraju, kjer bi se bila razletela brez večje šhode? Eno pa -ni nihče napisal: kaj so občutili prebivalci Hiro-šime, ko je eksplodirala bomba, kako so ta dogodek preživeli. — V sp, kar s0 6 tem napisali, je bila gola domišljija.
Meseca maja 1946 je poslal tiThe New Yorker» Johna HersSyja, novinarja in pisca mA Bell for Adamot>, na Daljni vzhod. Naročili so mu, da naj preišče dogodke v Hirošimi; da naj intervjuva tiste, ki so preživeli pogubo; da naj poskuša popisati, vse kar so videli, občutiti in kaj je zanje pomenilo uničenje mesta, življenj, domov, nad in prijateljev — z nekaj besedami: opiše ndj, koliko človeškega trpljenja in koliko ž&losti je zahtevala ta ena sama bomba. Na Japonskem je Uvel in zbiral gradivo en mesec; okupacijske oblasti mu pri delu niso veliko pomagale. O dogodkih je gOvioril t verodostojnimi pričami. V njegovem poročilu nastopajo živa, ne izmišljena bitja. Ti ljudje pripovedujejo svoja doživetja z lastnimi besedami. Dne 31. avgusta 1946 je Hersey srnjo zgodbo priobčil. Prvič, odkdr izhaja «The New Yorker» je izšla številka, ki razen kratkega vsakdanjega doživetja ni objavila nobene satire, ne karikature, ne izmišljotine ali verza, nobene zapletene igfe in reklame: izšla je le s svojim imenom in z Hersej/jevo zgodbo, ki šteje trideset tisoč besed.
TO zgOdba je sestavljena iz doživetij šestih ljudi, ki so bili takrat v HirOiimi, ko je padla bomba. Vseh šest je, dasi so bili poškodovani, po čudnem naključju ostalo pri življenju. Prvi, rimskokatoliški misijonar, je bil Nemec; pet jih je bilo Japhncev: zdravnik bolnice Rdečega križa, zdravnik s privatno prakso, mlada uradnica, protestantski pastor in vdova po nekem krojaču. Ti ljudje precej časa niso vedeli, kaj se je pravzaprav zgodilo. Niso vedeli, da je uničeno njih staro rodbinsko življtnje ;da jih je izbralo golo naključje, da bi tudi oni v tej brez-printerni tragediji imeli tvoj skromen pomen. Veličino neznanske nesreče, ki je bliskovito uničila vse njth&ve dosedanje navade, ves njihoo svit, so le počasi »poznali in dojeli.
H'erseyjeva zgodba pretresljivo pripoveduje, kako je ta bomba prizadela vsakb izmed teh šestih žrtev. Opisuje, kafao so preživljali, potem fcc je segla bomb a na njihovo življenje, svoje ure in dneve. Opisuje in ne pretirava. Senzacij ne išče. Vendar pa je verna slika tega, kar so ti moški in ženske v trenutku nesreče in pozneje doživeli.
Prvotno je 'oil »The Niw Yorker» namenjen, da bo ta dogodek /.-kal v odlomkih. Izdajatelji revije pa so spoznali, da je potrebno objaviti celo delo naenkrat; pdvvetili so celo številko časopisa Hersey-levi mojstrovini. Hersey je deset dni brez pristanka prepisoval in pilil svojo povest ter jo po odlomkih izročal tiskarni. Časopis z zgodovinsko zgodbo je izšel dne 31. avgusta. V zgodovini ameriške žurnalistike še ni bilo take Senzacij?. Časopis 'je btl v nekaj urah razprodan. Različni ameriški sumali, med njimi u<myorika uHorald Tribune«, toashing-tonski «Postv, cliicaškl «Stm» in bostonski *Qlobe» so prosili, da jin’ dovolijo ponatisnili ztiodbo. Skrajšano inačico — odlomke — je Hersey osebno odobril. Radijska družba «Amerlcan Broadcasting Company» je prenašala zgodbo razdeljeno na štiri dele. Tudi pet časopisov v ZDA je dobilo dovoljenje, da v zaporednih številkah odtisnejo popis. Po Herseyjevem naročilu s8 ti časopisi izplačali honorar ameriškemu Rdc-iemu križu. Albert Einstein je naročil tisoč izvodov vThe New Yor-kerja», v katerem je bi! dogodek popisan. Avtorja so zelo prosili za dovoljenje, da bi njegovo delo dramatizirali. Odklonil je. Britmdci ■/asopiši in tiskarski sindikati so brzojavno prosili za pravico ponatisa, blksekutlva »The New Yorkefja» pa je odločila, da v zaporednih Številkah ne dovoli p&natisd. Ponatis cele zgodbe naenkrat pa je bil v Angliji zaradi racioniranja patpirja nemogoč. Pravico izdati povest v knjigi si je v Združenih državah pridobil Alfred A. Knop/. BBC je dobil dovoljenje, da prečita celo zgodbč v štirih oddajah.
Založba vPinguin Books» se je zaivedala, da bo koristno, če razširi knjigo po Angliji v veliki nakladi. Obrnila se je na Alfreda A. Knopfa s prošnjo, da ji dovoli ponatis v knjižni izdaji. Ta knjiga je mtiskana natančno tako, kakor je bila izšla v «The Nevi Yorkerju».
Mnoga objavi je na poročila so opisovala *— v kolikor je to bili
zaradi varnosti možno — kako deluje aitcmska bomba. Ta f, prva, ki ne popisuje znanstvenih triumfov, zamotanih	Ti
prvin in matematičnih formul; popUuje učinek bombe z oC
A
ki jih je prizadela. Z očmi tistih, ki io doživeti tn preživ*11 večjih katastrof tega sveta.
ZA UVOD PREDSTAVLJAM PISATELJA Pisec te knjige, John Hersey se je rodil dne 17.	(V*S
T.eutsinu na Kitajskem, Njegov oče je bil uradnik pri Y	\ ^
Men Christian Association — Združenje krščanskih mledenj^j^r
mki tega Mrfflterija ?o bili poslani na pomoč gladujoČim ^ v »ir desetimi Jeti je prišel v Združene države. Solo je obokov , jc kissonu. Stuc-iral j'e v Jaleju, kjer je bil zelo marljiv. Portia* A"'T^ jati vseučiliški dnevnik. Leta 193t> je diplomiral in Pkaj v Clare College v Cambridgeu, kjer je ostal eno letu. X,jcc*j° ( bil zasebni tajnik Sinclaira Lewisa. Nato je stopil V re	,, 5*
pišu »Time*.	0$	AjiS'
v drugi svetovni vojni je bil tri leta	vojni	porečeva^	>	J
Tihem morju, v Italiji, v Rusiji. V tem	času	je nap'58 pn
iz vojnega življenja. Leta 1942 «Ljudje v	Bataanu« <^eIlhj)	za 0.	^
in leta 1943 «V dolino* (Into the Valley).	Leta	1944 jf	ce11
novelo «Zvon za Adano» (A Bell lor Adano) Pulitzer'
delo so zdramajiizirali in z uspehom igrali na odru.	Por^e<*
Komanda ameriške vojne mornarice ga je kot v0Jne*L hr8*”-. lista «New York Life# v Guačalcanalu priiporočala zardj|(k°v'8ll!l <v<! požrtvovalnega zadržanja pri reševanju ranjencev » 0(1	&
S svojo «HiroSimo» si je ta mladi in prikupni P‘se<'i	jir
tovni sloves. V Ameriki priredijo vsako leto konkurz, n' j* ločijo za nagrade tri najboljše knjige tistega l'eta.
Hersey za «Hirošimo» pi-ejel drugo nagrado.
V,
$
Ljubljana, 11. aprila 1948,
(Nadalj01^
,nie
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 8, III. nad. — Telefon štev. 93-808 In 94-638. — PoStnl predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St 20 — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30 -12 in od 15 • 18. . Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vlšlne v Slrinl 1 stolpca: trgovski 60, flnanfino-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska TržaSki tiskarski zavod. — Podruž,: Gorica, Ul. S. Pellico 1*11., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlsti 30la-I Tel, 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: izvod 6, m^seC _a Jv,
fr aI/aAi i'i)^tln 99 CfrO 7 VH> '7nl#v-»n iltnA frngnll/o/iA tlrlrn	«•	Inna	M	.	 .	a	»	.	   Im	rt?.80	|	v
poštni tekoči račun za STO . ZVIJ: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ln°ze%2. * Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D' -<5: