24. številka.
Ljubljana, vtort'k 29. januarja.
XI. leto, 1878.
SLOVENSKI
lahaja v Miik dan, izvzomši i'>ljk m     dnove po praanioih, tor volja po poiti prnioman m a v ■ tr o - ok« r« k o dotelc ta oolo loto 16 tfld., za pol lotH s , l«l.,
■a eolrt lota 4 glib — Za 1. j a bij a ti o bret poailjunja na dotu ta oolo leto 13 irtu.,  ,* dotrt lota H rIiI. 30 Ur., ta on tueaoo 1 gld. 10 kr.   Za poAiijanju na dom »o rudima 10 kr. z:t ntonoo, 80 kr. v.n iotrt lota. — Za tujo doiolo toliko vod, kolikor pofttnina itnaAa. — Za gospodo uoitoljo na Ijmtiikih Aoinh in ta dijaka volja znižana .xnm in ftioor: Za Ljubljano za cotrt lotu '2 tfld. BO kr., po pošti nrojoman za cotrt luta li gld. — Za oznanila M plačilo od cotiritilnpiio potit- v rito 6 kr., oo »o otnanilo onkrat. trnka, 5 kr., 6o no dvakrat in 4 kr. čo »o tri- ali vočkrat tinka. Dopi.'ij naj bo MUMUFatL — KokopUi no ne vrtajo. — Urodnlitvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovoj liiAi i'. 3 „glndaliAka Molba".
Opm vii i h i v« , na katoro -<a| v« l«l'->o> volijo potiliati BMOtain*  rokbimaoijo. otnuni'a, t. J, administrativno rodi, jo v „Narodni tinkarni" v Kolmanovoj hiši.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
London 2H. januarja. „Morning-nost" javlja: Mirovni pogoj j, katero jo Šuvalov izročil angleskej vladi, so: Avtonomija BuIgarTje, katere nuje nijso Se določene, pod guvernerjem, kateri so bode po načinu v carigradskoj konferenci naznačenom imenoval« Turška vojska naj so
|)dt < 111 • do necili točk, ki so bodo odločile, nazaj, liiimunija bodo neodvisna, pa so ima pri ustji Dunava odskodovati za ozemlje, katoro bodo Rusiji odstopila. Neodvisnost Srbijo s pomnožen jem ozemlja. Dovoljenje lokalno avtonomijo za Dosno in llerce-jKovino. Povečanje Crnegore na podlogi „status (pio post bel luni" s pridržkom dovoljenja \ lustij.
Odstopljonje luke v Datumu. Vojno odškodovanje v denarji, zemlji ali družili enačili vrednostih. Sultan vzame dolžnost, premlatiti, kako se zagotovi ruski interes v lhirdauelah.
Uradna poročila je privolil l)erby po posvetu s kolegi, in ker so je angleška flota V Uessika bay vrnila, da ostane na svojem mestu kot minister.
C o t, m i o 26. jan. Ćrnogoroi ho včeraj vzeli fort na otoku (irinozur v skadarskom jezeru. Posadka so jo brezpogojno udala, Gr-DOgorci so dobili l kanone in dovolj municijo Jo živeža.
i'ar iz 'JO. jan. l'o tukajšnjih poročilih jo BttleJmaD pala v bojih okolo Kilipopljn izgubil Hkoro polovico svojo vojsko.
t--——
Dr. Jurij Danicic.
(Komo.)
Vrnimo ko zopet k Daničidu, Prvo svojo
delo:   BBoj  za srbski j oz i k i u pravo
P i sH jo izdal Danici«) v Dudimu I. is it, ker ga jo censura na Dunaji prepovedala „iz višjih političnih uirokov"; menda jo mislila, da bo
ta „bt>|" nevaren cesarstvu. S toni „bojom" ju Duuičič dovršil prepir,   ki  ga jo imel Vuk
z Milošem Sveticom (Hadšidem). Svetiti je bil
zaLo, naj hi Srbi ostali pri svojem „slavono-erbslicm" jeziku, in jo bil zato zoper Vukov jezik. Vuk .svojega nasprotnika nij mogel zrna gati, kur nij imel tolikega jezikoslovnega znanja, ledini Daničie jo bil zalo /možen, in on je pobil SvetiĆA za vselej. Mej drugim nij mogel Svetit'1 vitleti v Vukoveiu pravopisu črko ,,j", katere So preti Vukom Srhi nijso rabili, misleč, da namerava Vuk pravoslavno Srbe privesti k rimo-katohškcj cerkvi, zate je
Vojska.
Z bojisfa zopet denes nij novih poročil. Morda so temu krivi uže kakšni ukazi, izvirajoči iz začetkov pogajanj za premirje.
Anglelka vlada so jo užo hotela vmešati
Admiral llornh.v jo imel užo ukaz vojno Indijo v Diirdauele zapeljali in tam izharkati matrezo in vojake, da bi obalo hranili. Ali, ko je angleška vlada do/nnla za mirovno prve uvele, poslala jo admiralu ukaz, naj čaka.
Srhi ho baje zbirajo na Kosovom polji, kjor jo tudi Turkov mnogo zbranih. Tu utegne še preti skleneuim mirom bilka biti, kor Srbi bi morali vsakako staro Srbijo vsaj glavna mosta, 1'rizron in Prištino, pred mirom v rokah imeti, da jim potem ostanejo.
K u m u n i so obkolili tvrdnjavo Vidin in jo ostro obstreljavajo. Dobili so 95. t. m. neko vas pod Vidinem, potem ko  so tri re dute s Iturmom vzeli in pet kanonov priplonili.
Da si so po Dunavu veliko ledeno pečine vale, vendar rusko parobrodno ladijo v llul-gurijo redno živež dova/.ajo.
Da ko je grška vstaja začela, to potrjuje zduj tudi carigrajski telegram. Ali ker jo grška vlada tako tli,Igo opre/ovala, žugajo so jej zdaj s premirjem baš v tem tronotku vrata zapreti, ko hote skozi njo von na polje.
Zavratnim in malo moškim Grkom volja zdaj
nekoliko užo pregovor: sero venientibus ossa.
Nova turska grozodejstva v lUil&uriji.
Turki so, izpo/unvši, da jo ozondjo bul-garsko za-njo izgubljeno, ljuto morili in klali v poslednjem času po tej  deželi. Carigrajski
dopisnik listu „Daiiy Ncw.*u v dopisu 34. t. m.
Svetit5 očital Vuku,  tla hočo Srbe „porepiti". Miloš Svetie jo  osnoval „Matico srbsko", bil je njen predsednik,  imel je povsod prvo bo sodo, ter Bi jo pridobil mnogo zaslug, ali tlan denes se jo nanj čisto pozabilo,  posebno od kar ga jo Daniš e uničil.
Vso delovanje Daničioevo meri na to, da
bi svojim rojakom pokazal in jih naučil pisati
v lepem, čistem BrbBkem jeziku.   l>a bi to
dosegel, napisal jo slovuieo in jo i/alal na Dunaji 1. 1850. („Mala srpsku, gramatika".) L. 1858 jo prišla na »vitlo v Delom gradu „Srpska sintaksa", tlelo jako znamenito, o ka-tereni jo rekel Miklošič, tla jo najbolje, kar v tej stroki imajo do/daj Slovani. Svojo slov nico jo Daničie nadaljeval, i/.davši jo z napisom: „Oblici srpskog jezika". „Oblike", recimo tako po svoje, so uvedeno v srbskih šolah in v Avstriji. Jako znamenit je „liječnik i/, književnih starina h r pa k i h", brez katerega no moro biti nikdo, kdor hoče brati srbsko starine, Klaro spomenike.
Daničie" jo proučil vso srbsko spomenike
iz Slivnega tako poroča: ,,Mesto kaže strašen prizor. Več nego f>000 bulgarskih žeiui z otroci prosjači polunagih in bosopetih po hišah. Mnogo jih umira od lakote ali mraza. Ujoče so prepolne nedolžnih llulgarov, katerih skoraj vsak dan po kakih (i obesijo. Odkar ju Suloj-man-paša koncem meseca septembra marširal skozi Sliv n o, obesili ko tu gotovo preko t i so 6 ljudij.   Onega  dno, ko je odhajal od tod, dal je po ulicah,  koder so šli njegovi vojaki, obesiti ;i5 Uulgarov. Vreden njega naslednik JO  Sadik-lici,  predsednik  okrajnemu sodišču slivenskemu. Ta človek jo, ker ima neomejeno oblast,  zapiral  in obešal  kolikor se mu je z ljubilo.   Seveda jo  najprej  segel po najbolj premožnih trgovcih, ter jih dal pozapreti tako dolgo, dokler so nijso odkupili z dragim denarjem.   Kdor je obsojen  na smrt, ga niti prej  ne  zaslišijo,   kakor da  bi ga ne imeli O   ničemer  izprašati.   Na  kratko  so pove nosrečniku:   .denes bodeš obešen", in zgodi se to tudi  brez odloga.   Jaz Kani   sem jih mnogo   slišal,    ki   ko,   bodeč po poti smrti, klicali :   „ali nij Roga in pravico na sveti, ki hi nas mogla  ototi   iz  rok   tem krvnikom? (ilavni  uzrok  meritvam jo   tudi ta, ker se Turki boju, da  utegnejo bolgarski očevidci, kadar pridejo v rusko oblast, pričati o grozodejstvih svojih  rabljev  in  bi ta izpovedanja ono mogla še bolj razgnjeviti.   Metropolit sli-venski jo šel prosit SadikHeia, naj stori vendar enkrat konec temu krvoprolitju,  na kar mu je tudi ta obljubil izpolniti prošnjo — a uže drugi dan potem ju deset osoh obsodil v smrt na vešalih.   Dne  12. t. ni. pak so poslali (»O prvakov   slivenskili   v  težke verige uklenenih v  Carigrad  — Kanio  iz razloga,
iu starino in je iz toga napravil besednjak, kakoršnega še dozdaj nema nobena slovanska literatura izven ruske. Daničie so je držal pri leni Miklošičeve metode, /i i/.dajo tega besednjaka je skrbela  srbska kiioginja Julija,
katera je sploh rada podpirala srbsko slovstvo. Daničie jo mlado Julijo, rojeno grotico lliinjadv, ženo srbskega kneza Mihalja, potlu-čeval v srbskem jeziku, iu je tudi mnogo njegova /usluga, da se je DJOgOVej učenki tako prikupilo srbsko slovstvo, saj jo Imela z.a učitelja gorečega domoljuba, iskrenega „Srbijanca", kateri nij opustil nobene prilike, ko je bilo treba navdušiti hčer lltmjuda za Brb BkO stvar. Kar so tiče stare stb-ke literaturo izdal  je   Diničie   n.   pr.   ,/ivot BVOtOgB
Save" od Domentijana leta 1860 v Belem
gradu; „'/ i v o l. svetoga Simeona in .<v. Save" 1. 1806, ravno tako, kakor ga je napisal Domentijan. L. 1864 je izdal: „Nikolj-Hko Jovangjeljo" in naposled (J- 1866): „Životi srpskih kraljeva i arhiepiskopa".   Iu vse to je jako kritično izdane,
ker bo bili bolgarskega rodu. 18. t. m. bo potem prispoli tija in vrgli ko jih v najhujšo uječo, Metirhaun po imenu, odkoder ko jih puk nekoliko dnij pozneje, ko je grški eksark Josip prosil za svoje rojake milosti od K.dliema-pa'e, odposlali v Malo Azijo  v pregnanstvo."
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 27. jun. |lzv. dop.| Prav kratka seja je bila, v katoroj hojo državnemu zboru in svetu oCu-ijaluo naznanjalo, da je cesar »prejel odstop mi niste r-stva Auersperg Lasser. Galerija za poslušalce morda še nikdar nij bila tako natlačena in tudi na poslaniških sedežih huio videli može, od katerih mnogi uijsmo znali, da so poslanci, ker jih nikoli nij pri sejah. Ministri so se prikazali v polnem številu, razen I.asserja in Streninjorja , katera zavoljo bolezni n i j sta mogla priti. Knez Auorsporg so vzdigne v vsej svojoj širokosti in debelosti in izreče v svojom odurnem trdem organu, da je cesar demisijo iuinisterstva sprejel in ukazal, da ministri še tuko dolgo poslujejo, dokler nijso novi imenovani. Tiho je bilo po dvorani, predsednik jo precej sklenil sejo in končana je bila — komedija.
Da bi se vsled tega celi politični sistem spremenil, zdaj še nij misliti, ker je kriza nastala le zavoljo pretiranih terjatev ogerske vlade v nagodhenem vprašanji, katerih tudi dosedanja državopravna opozicija ne bi mogla privoliti. Cesar je poklical predsednika državnega zbora dr. K o c h h a u e r j a, a ne da bi mu ponujal iuinisterstva, ampak da pove cesarju svoje mnenje iu kako o n sodi o položaji.
Potem pridejo na vrsto še drugi strankini voditelji, kakor Herbst, Kiclihof, grof K o r o u i n i, K el 1 e r s p e r g, morda tudi grof II o ho n \v a r t.
Kombinirati, kakšen kruh ho iz te moke, nij lehko. Sploh se še zmirom Hodi, da bo novo minister..tvo iz sedanjo večine državnega zbora ho sestavilo. Ko hi Lasser bil zdrav, potom bi ne bilo dvom bo, da bi on na čelu novo vlade ostal. Pa njogova bolezen jo tuka, da ko boje npoploksijo v možjanih in njegov zdravnik, profesor Duhek, jo izrekel, da se bode Lasser, ko hi si tudi zdaj opomogel, zdržati moral vsaeega duševnega delovanja.
Tedaj odpada glava sedanje vlade, ker je Auersperg ,   kakor  /.nuno,   samo   ime dajal
vladi. Zato si tudi nikdo ne more misliti, da bi so Auersperg Se kodaj vrnil kot ministerski predsednik.
Za llerbsta cesarju nij posebno mar, tedaj se govori o grofu Taafeji, knezu Schon-1» ur g u in še drugih.
Zmešnjava jo velika, pa sekaj se mora kmalu zgoditi, kajti vse jo provi/.orično, in koncem marca nehajo ta provizorija.
Zraven Las.serja jo tudi Streinajer zbolel, stara bolezen — putika v nogah — ga tare. Vsled tega so slišijo dobri in slabi vici v po slauiških krogih. „Kako bio živeti minister stvo, ko j e v glavi i u u a nogah bolno". Ali pas „Ubogi Streinajer, zdaj mora odstopiti, ko na nogo stopiti ne moro!u
Sklepanje premirja in miru.
Vsi časniki so polni poročil o sklepanji premirja ali početka miru mej Turčijo in Ru Hijo. Telegram iz Carigrada pravi, da so turški poverjeniki 96« t. m. v Kazauliku podpi sali ruske terjatve, ruske uvete za mir; v Adrijanopolji pa »e hode baje podpisal določni mirovni instrument.
Če pa se vpraša, kakovi ho ti ruski mirovni uveti, ne moremo le jasnega odgovora pisati, ker tu leži pred nami polno različnih razkladanj, katera se nam pa dozduj v posa možnostih še vsa — neverjetna ali ne popoln a zde.
Dunajska oucijozna „Dol. ('orr." ima iz Londona, torej po ovinku, sledeče poročilo o ruskih mirovnih uvetih : Popolna avtonomija It u Ig ar i je pod suverenstvoin sultanovim in z od merjenjem mej Bulgnrskoj, tako kakor jo carigradKka konferenca to zahtevala; avtonomija za Dosno in Hercegovino s krščanskim guvernerjem; neodvisnost K u m unije, S r h i j u in C r n 0 g o r e h popra v-lienjem moj za vso tri države ; odstopljenje Karea*. Datuma in Ai duhana, z dotičnim* mejo popruvljujočiini ozemlji vred, Rusiji, vojno odškodovanje v znesku IOU milijonov turških D v i ali pa če ravno toliko vrednega turškega zemljišča ali vojnih ladij. Kar se tiče vprašanja Dar dane I, hode ga Rusija po navad nem diploinatičnein potu, z izključeujem kake konferenco, rešila.
To je poročilo „Pol. Corr.". A drugi listi imajo drugačna. „Times u in „l>uily News" vedo, da Rusija zahteva tudi Krzerum in BulgarijO  tudi   pod  Balkanom. Francoski
poslanik pa baje iz Pere telegrafuje, da bo mirovni pogoji ruski bitstveno drugačni, nego prej našteti. Kot nove točke so: povzdignemo Srbije za kraljestvo, odprava pariškoga traktata in evropsko garancije glede Turčijo. — Iz ruskega o f i c i j a 1 n e g a vira pa nemarno do zdaj, ponedeljek po polu dne, ko to pišemo, še nobenega zanesljivega poročila. Dokler tedaj to ne pride in dokler nijso gotovo stvari podpisano, verjemimo lo najbolje in nndojajmo ae, da bodo končni mirovni uveti Se ugodnejši za Slovnnstvo.
Mi smomo to tem bolj in l večfo sigurnostjo upati, ker se ruski narod ailne krepko oglaša za vredne pogoje miru in velikostim ruskih žrt.ov primerne. Tudi carigradska poročila turkofilnim listom pripovedujejo, da ho ruski uveti v jako raztegljivem jeziku pisani toroj jim bodo Rusija užo še ob pravem času pridela pojasnila, kakor jej bodo ugodna. R u h k a diplomacija je dovolj krat pokazala veliko svojo modrost in previdnost. D.uies so pa ne sme pozabiti, da ima jako težko stanje, ker ima K v r o p o pred loboj.
Grška vojska.
Ker jo telegram iz Atmo v predzadnjem listu naznanil, da gre tudi Grška ven larjedon-krat. v hoj na Turke, zanimivo jo gotovo, izvedeti kaj o moči novega sovražnika turškega in zatorej posiiemliemo kratek pregled grške armade:
„<)b času vojsko ima po nujnovejših določbah in prepisih vsa aktivna armada pomnožena z reservami ter prostovoljci, iznašati 120.OU0 mož, katero število pak utegne nekoliko preveliko biti. Ti ho potem razdeljeni na pešce, konjico in a r t, i l e r i j o. Peš-polkov, katerih jo ob mirnih časih samo 8, ima hiti Kodaj 10 in, ker v»ak njih šteje, 2017 mož, imajo vkupu '20.170 vojakov. Strelcev je d bataljone, katerim bodo pridodali Ae 8 novih, vkup tedaj 12008 mož. R izven tega osnovali so v zadnjem času fi bataljonov obmejnih lovcev h 6040 možmi in .'10 korov prostovoljcev n 30 240 možmi. Tudi e n polk prostovoljcev na konjih bodo pridni>eii jedinomu konjiškemu polku, katerega jo doslej imela grška vojska, ter en polk reservno konjice. Artilerijo bodejo šo enkrat toliko nu|»ravili ter  hode   imela dva polka se 1 !">(» kanoni iu
držeč ho načela Miklošičevega v izdavanji takih spomenikov.
V Heleni gradu jo bil Daničič tajnik „društva srpsko si o v o h n o h t i'', katero še dan donos izdaje vsako loto mojo knjigo „Glasnik11; tudi za ta „Glasnik" jo on mnogo pisal. Naj Se omenimo spisa: „() srp k k i m akcentima"; „Razlike izmed j u srpskog i hrvatskog jezika"; »Srp« ska de m t riuci j a i a ug m en tac i j a". Pi-Hal jo tudi za časopis „ Vidov dan", kjer je izšla: Recenzija novoga bukvam vladiko Platona"; Vilkov „prijevod no VOga zavjeta"; „o Svetičovu Ogledalu".
Daničie je tudi prestavljal „svoto pismo",
saj jo biblija taka knjiga, katero prebira naj
večji del mu oda, da, ves narod, zato so se pOVBOd trudili največji iu prvi pisatelji, da bi jo točno prestavili; tako je Danice prevol ves „stari zakon", iu leta IHtiH jo prišlo na svitlo vso sveto pismo:   stari zakon od Dauičieu, a
novi od Vuka v cirilici iu latinici. I/, ruščine je prestavil Majkovegu „isto rij o srpskoga naroda" 1 1858, zdaj užo II. i/.dunje; in I. IH77 : „P e t k n j i g a M o j sij e v i h" ; „P i s in a
o službi božjoj u pravo a lav ne j crkvi"
iz ruščino 1. 18M Novi sad; 1. 1S07. Poli grad.
Ali s tem So Daničieovo veliko in ne utrudilo delovanje nij izrrpljeno. Morebiti sem uže utrudil prijaznega bralen z navajanjem tolikih del, pa saj nij treba, da bi so na me tOgOtil, jaz sem inu lo hotel pokazati vso-Btransko delovanje moža, čegar v.MpeSncgu pisa t< Ijevanja tridesetletnico je v BObotO praznoval srbski narod da i Slovence, unio pomen tega praznika. Iu ker sum Duuičira užo tako daleč spremili,  spremljajmo ga Se do tja, kjer je
denes. Leta 1862 je Danici d /. Dunaja od e! v Srbijo, v Bell grad, kjer jo u že prej bil ud „društva srpsko slovesnosti", ali I. 1858 ko je zopet napotil na Dunaj na vuliilo kneza Mihajla. Tako jo od I8,r>:i   f>li. leta podtlčeval
v srbskem jeziku ženo Mihujlovo, mlado Ju-UJO. D. 1806. je bil povabljen v llolgrad, kjer je bil knjižničar veliko narodno biblijoteke. L. 18B9. je bil učitelj slovanskih jezikov na belgradskem liceji, kateri jo bil I. isii:i ras* širien v „veliko školo" k tremi fakultetami. Velika šola jo akademija za vso tri fakultete razen inodieine. Tukaj jo učiteljem! do 1. 1800., kjer jo mnogo koristil, da so njegovi učenci jeli pisati čisto srbščino. L, lsili jo bilo „društvo srpsko slovesnosti" prennre-leno v H8rpa ko učeno društvo", (llasilo tega društva, „Glasnik", je tudi DttOiČid urodo-v.d, pa zaradi neke razprtijo /. vlado je za-ltie t d leta 1865. učiteljsko stolico v Belem gradu in ue le napotil v Zagre b. Ker pa Srbi
take moči vendar niJBO mogli pogroftuti, bil j.- poklican I. 1878 nazaj v Bell grad na veliko šolo, iu DaničlC* so je rad vrnil k svojim nekdanjim enancem Id rojakom. Od tega časa |e izdal v ll.lem uradu 1. 1S7I: „1 s torij o Oblika" m I. I s/ti: „() s u o v e s r b s k o g a
bliru 42C0 možmi. Kadar bodo tedaj tudi pijonirje, sanitetni kor tor žaniiarje pomnožili, imela bode grška armada vkupe 80.4:10 mož , ostalih 40.000 mož troba bode vzeti iz reservo, katera jo imela po prejšnjej organizuciii 164.988 mož, izmej teh Re je to leto izurilo jih v vojaških vajah 79.486.
Kakor je tedaj iz tu navedenega razvidno, more (»ree.ija postaviti 200.000 vojakov, moj temi 130.000 mož ofenzivno vojske. Oroženi so Grki po največ se puškami starejše sisteme in imajo takovih 150.000, ostraguš ali z.adovk pak 0(1000.
Pomorska vojska grška broji zdaj 2800 mož, a se da prav lehko privesti do 10.000 bojnikov.
Oe so bodo torej (Jrki kolikaj hrabro hiti znali, nijso haš zaničevanja vreden nov bo trnEnik onemogle] Turčiji in pjeneniti obstanku.
I'ol i lim i razgled*
Mol rti nI«* «t<,,«<*l«».
V I i j ubijan i 28. januarja.
O ntiniatvvjKkof govori tudi
denes na drugem mestu članek našega dunajskega dopisnika.
VUŠki n Posel I Prnhv", kateri pa nema velike stranko za soboj. po/.ivlio Cehe, naj se zopet aktivno politiko poprimeio in povsod brano1 pravice svojega naroda, kior so jim pri lika ponudi. Tudi cerkveni „('eh" nekako isto Bvetujo.
0<r/«»»'#W listi, govoreč o našoj cislej-tanskej ministerskej krizi, z iako malim spoštovanjem govore o našoj nemškoj ustavovor-nej stranki. Nehvaložuoat je plačilo tega sveta. K jo hi bila volika Mnuiari ja hrez našdi usta vovercev, ki so duali/.em ustvarili.
VininI«* driavc.
O pwn»i»'ii. ki se zdaj sklepa, govo rimo spredaj v članku. O tem predmetu ho bučo vsa vnimju politika teh dnij. - Naj na tem mestu še omenimo, da „Agence Russo" prav:: ,,Kor jo Anglija zvedo a ruske mirovno uvote, podučena jo, da so zmerna Rusija neče vtiknti v angleško interese.11
KVflrM0O#<ra  ladijn oklopnim jo ko mnndirnna v Brnimo, da tam varuje kristijune in druge inozemce, ki ho zelč v nevarnosti.
Iz Mt»M<* ho telegraftra 20. t. m Zdraviti
papeževo jo denes zopet slabše postalo. N|. Bvet.ost jo ostala v postelji in nij nič zavžila.
O knezu poročajo, da je
precej nevarno b o 1 a n. To so skuša še zakrivati, ali če kmalu ne odleže, no bode so dalo tajiti. Izguba Rismarka bi Nemce jako hudo udarila. Njegova stvaritev, zjodiujonjo Nemčijo, ie nij utrjena.
!><>[>
INI.
IZ .flkirllMiru 25. jim. [Izv. dop.j Slovenski svet bodo gotovo znnimimlo izve deti, katere pripravo so se užo začelo za prihodnje volitve poslancev v deželni zbor. Ker je pa za Slovence ravno mnrenberški in hIo-veno-graški okraj najzanimivejši, ker je namreč v druzih volilnih okrajih itak vse v redu, luem denes sumo o tem okraji nekaj poročati.
('ituli smo uže v nekaterih časopisih, ka hočeta v Hloveno-graškom in marenherškem volilnem okraji kandidirati g. Sohinidt in g. dr. Suc.
Ta vest nas  je, kar se tičo zadnjega, m; lo vznemirila, kajti vsakdor, ki g. dr. SttCa OSObttO pozna, jame z ramami migati in so iz povedovati, ka no moro simpatizirati ž njim.
Zatorej so so stari poslanci in vsi drugi narodnjaki v Mariboru in v okolici /jedinili, kandidirati za ta volilni okraj prejšnjega poslanca g. Schmidta v Marenbergu. Ta mož je sicer rodom Nemec a jo pošten Nemec iu pameten Nemec, in zatorej nam ljubši kot domačinec, ki rad nesloge in prepiro trosi mej svoje. G. Sclimidt jo užo zadnji čas za-sedovanja v deželnem zboru glasoval s Slovenci in so njim čisto pridružil, izpovedujoč, ka vidi terjatve naše pravične in ka izpozna, da vsak, ki tega no prizna, je ali malo omikan ali nosposohon govoriti in colo misliti o pravicoljubnosti. Gosp. Srhmidt nam je torej obljubil, prvič pristopiti v dožel-nem zboru h klubu slovenskih poslancev, drugič voliti g. Hermana v deželni odbor, in tretjič nam pomagati pri volitvah poslanca v državni zbor in to je vse, kar Hino terjali od naših prihodnjih kandidatov, kajti s toni jo p o d pisal naš narodni program.
Volile i marenherškega in sloveno-graškega volilnega okraja bodo tedaj gotovo s tem kandidatom zadovoljni, kojega priporočajo izkušeni in starejši pa tudi mlajši rodoljubi in Btarl poslanci sami v Mariboru, in nadejam se, ka bo bo tudi g. dr. Šuc pomiril, reč. zdravo pretehtal iu nijše tudi sam volil g. Sehmidta, kakor da bi volileo pri tem imenitnem in težavnem delu motil.
Rekel sem sicer prej, ka bom samo o tem volilnem okraji govoril; a ramo ko bčom nehati, izvem, ka nagega g. So oder j a vendarle nij čisto volja kandidirati polog zloglus-
ili hrvatskoga jezika". Obojo izborno delo. Luni jo zagrebška akademija znanostij zaprosila kneza Milana, da bi ta I >aničieu do volil odpust in da bi ta prišel v Zagreb. Danicu'- jo prišel in zdaj uredu jo „veliki slovar" za akademijo, za kar jo uže bilo dosti nabranega gradiva. Kakor ravno čujemo, popravlja zdaj Daničič tudi jezik onim pesnim, katere bode i/dal slavni skladatelj Koeh Kuhač z nu-Blovom : ,,.liižnoslovjonske narodno popijevke". Fr. Š. Kuhač je V svojo zbirko vzel tudi pesni iz Kranjske, StaierBke iu Koroške; zbirka bo Obsegala 1000 dO 1700 melodij in bo izšla vsa v t. lotili. Gena la eno leto (1 zvezke) je G gold.
Videli smo, kako deluje Daničie nu slovstvenem polji in ho bojuje za načelo, katero je   izustil   Dositej  Ohrndovir in jo Vuk pod
piral z nabiranjem narodnih pesnlj, In katero
načelo   jo   utrdil  Daničie se /na no:.I utrni do knzi: da jo treba nabirati živ Brbeki i Bilk po vseh krajih in v s I o v s t ve n i jezik jemati vso
tisto, kar so vjema z zgodovino srbskega jezika in jo poleg znanstvenega preiskavanja se staroslovenskim jezikom irijbolje, najlepšo iu naj pravilneje. In, nij li lepa naloga leziko slovčova, potezati so za lepoto in čistost materinega jezika, kar je nam nuj ljubšo in najsvetejše V Užo trideset let, gotovo lopo število, poteza se Daničič za čistost svojega jezika, povsod ga kličejo, zdaj ga je treba v
I Vlom gradu, zdaj V Zagrebu, iu mož romu Od mesta do mestu, ter ljudem popravlja, čisti in gladi „jezik", vsaj se vidi, kako vsem na srcu leži materini je/ik ; da bi boljega iu lepšega Imeli v Bolem uradu in Zagrebu, kličejo ino/n na   pomoč,   ki  UU10   svoj  posel kakor
malokdo na jugu. N ij Sivi tedaj Se nmno ljeta", mnogo |e ustoril in koristil srbskemu
BlOVBtVU, narod je hvale/.-m leemii, kateremu
denes prihaja hvala In slava od vseh Btranij
temu vrlemu Srbu .1 u. iju O.inv m. Na Dunaji 25. januarja 1878,
A. T.
nega penzijonista Seidla, pajdaša Rrand-stetterjevega, malo ga jo morda sram, malo se pa vendar no upa, ker se morda situvacija in vlada izpremeni.
Gospoda moja! sedaj pa užo imam malo več Bilpekitt pred našim g. Seederjom. Pa bi tudi res bila blamaža za njega in za nasprotnike.  Domo videli.
Mi smo tukaj pripravljeni na vse, in če tudi nasprotna stranka dva Seidla, dva VVre-zela in šo poleg teh dva Drandstetterja za kandidate postavi, kajti odzvonilo je tacim kreaturam, in pametnejše in po.Štenojše so jeli Nemci Hiimi — seveda no nemškuturji, koji sploh nemajo svojo misli — misliti in soditi o nas.
Končno bi samo 5y prosil volileo celjskega volilnegi okraja, da bi so skoraj sporazumeli 0 drugem kandidatu, t. j. odločno še enkrat poprosili g. dekana Rohinca v Dra-slovčah kandidature prevzeti, česar tukaj vsi želimo. Prihodnjič vam naznanim vse slovensko kandidate. Za denes samo še: „Složni bodimo !"
Iz I Jutmn<*r«k«»;rie oknafta
25. jan |I/.v. dop.j No vem, kaj neki delajo mariborski narodnjaki, da so tako dolgo nič ne sliši, koga mislijo volilcom ljutomerskega volilnega okraja za prihodnjega poslanca priporočati. Tukaj se enkrat govori o starem poslancu g. dr. Srncu, enkrat, o g. dr. Gr-šaku in tudi o g. Kuk ovcu. .laz vso to tri gospode zolo spoštujem in čislam, pa vendar bi zopet najrujšo videl in poslušal v deželnem zboru g. dr. Srn ca. Vsi trije gospodje so zelo izhružoni in Rkušeni možje, pa gospod dr. Srn oe, je užo kot znani i /.vrstni pravnik in govornik kakor nalašč ustvarjen za to mesto, in to dvoje je neobhodno potrebno za poslanca, ki so ima boriti s taciini Čudnimi ljudmi, kot so naši nasprotniki. Prav iz srca bi bilo tedaj želeti, dane naš vedno vrli stari boritelj g. dr. Srnec voli, samo prositi ga ie treba, kajti utrujeni so užo naši možje, vidovši kako malo se zbog velikega truda in žrtve doseže pri našoj — kako bi rekel — miloj Vladi. Možje! volimo zopet našega prejšnjega poslanca g. dr. Srnca I No bodimo kakor otroci, ki zdaj po tem zdaj po onem hlastnejo. Pulimo nu-dm možem, narodnim zagovornikom, hvaležni.
Iz 4»<»rl«*e 28.jao.[Isv.dop.] Kmalu
bodo pozabljen „Ro galantnomu" tudi pri naših prenapetih italijanissimih, kajti užo so začeli po svojih glasilih slavo poti novemu kralju llumbortu. .lo užo tako:  „Tnoro un ro
si la un' altrel"
Krnesto llissi, slavni tragik, došeljetudi v našo Gorico, ter s tremi predstavami razveselil našo Goričano in žel največjo primanje kot umetnik na deskah, ki pomenijo svet. Gledališče jo  bilo  vso tri   večere prenapolneno
ob&instva.
Morda dohimo i v G.uiei tako potrebno ljudsko banko; možje kapitalisti se užo posvetujejo, Re pa bodo kaj v resni* i osnovali za
blagost dežele, ki čuti največjo potrebo ona-
eega /uvoda, je vprašamo časa!
Vuličovioova izvirna brošura „Gli Italiaui eSlavi dal Judrl al QuarneroM je inaifeitali? jančioe hudo rasburila, ter vnet. Slovan resnico
V BObe pravi. „1," lsoiro" je Ini n .in: .1 llild a neslan uvoden članek proti Vuluvviču, a pO-liolja ga je iase obdržala. Naj se na i renegat )o mu /godi rino, saj i dru/.ega proklotO malo znajo, i/vzemli kričati za „ltulio mute!"
pa canjati ob obljubljenej deželi, kjer pome-ranče iu limone cveto.
Zima je došla in Ž njo kokošji tatovi prav dobro izhajajo, vedoči, da gospodinja se greje pri gorkej peti mej tem, ko oni mirno kopu nom, puranom in takim utrarem vratove zavijajo. Pred par dnevi ko mnogo kuretinr pobrali po Gorici, zraven te i eno telico nekemu kmetu v tientroku. 1'olicaja našega bo> čestokrat našel v kakej beznici pri pol litru vina, a tam, kjer bi ga trebalo, ne.   T—e.
Domače stvari.
— ('/i.-Mlnji <lan) za poslanje legitimacij in glasovnic za volitev v trgovinsko in obrtnijsko zbornico jo «1«>u«vh-
20. t. m., (za obrtniški oddelek k večjemu še jutri). Zato nujno prosimo rodoljube po deželi, naj nam gotovo precej pošljejo podpisane glasovnico (z legitimacijo vred). Oni gospodje, ki so poslali lo glasovnico, pa legi timacijo (prvo stran) proč odtrgali, naj pošljejo brž še to, sicer bodo njih glasovnice neveljavne. Dosti glasovnic še leži pri obrtnikih in trgovcih. To naj gg. agitatorji pobero denes, v zadnjem hipu, koder jih še mjso.
— (Narodna čitalnica v Novem mestu) napravi dne 2. februarja Vodnikovo alavnost v dvorani prvega narodnega doma. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Vabilo velja za vstopni list. Program je: 1. Rolirman „Himna na Vodnika", moški zbor. 2. Slavnostni govor. F. Kode „Quartetto op. 11." a) Moderato. 4. Nedved „Želje", baritonsolo z glasovirom. 5. Doildieu „Dame blanche", ouver tura za štiri roke na glasoviru. G. Autore ignoto „ Večerna", čveterospev. 7. Allard: Koncertna fantazija o Donizettijevi „lavoriti1'. 8. MendelsHohn ,,1'ozdrav", dvospov za sopran in bariton. t). F. Kodo „Quartetto op. 11." b) Adagio, c) Finale. 10. Ilajdrih „Jadransko morju", moški sbor. Po dovršenem programu je: sijajen ples.
— (Za porotnike) so bili za prvo letošnjo sesijo porutniških obravnav, katera se pričenja z 11. februarjem t. I., izžrebani leti gospodje : a) za glavno porotnike: Franjo Der not, krojaški mojster, iz Ljubljane, Ivan Borštnik, posestnik, iz Dola; Matej Ureinec, tesarski mojster, iz Ljubljane; Josip Drus, posestnik in trgovec, iz dolenjega Logatca ; Fra njo Durger, posestnik, iz Postojne; Puvel Cen-celj, kmet, iz Podmilja ; Avgust Deisingor, pi varnar, iz Škofje Loke; Karel Dežmau, držav ni poslanec, iz Ljubljane; Aleksander Dreo, predsednik trgovinskoj zbornici, iz Ljubljane; Franjo Uolč, črevljarski mojster, iz Ljubljane; Matej Ilafuer, posestnik, iz Dortarjev; Anton Jerančič, hišni gospodar, iz Ljubljane; Anton Kamlusko, trgovec z lesom in hišni gospodur, iz dolenjega Logatca; Edvard Kotek, urar, iz Ljubljane ; Maks Krenar, trgovinski vodja kranjskega stavbenega društva, iz Ljubljano ; Josip Krenar, posestnik, iz Kranja; Karel grof L*n« tbieri, gruščnk, iz Vipave; Feter Leuassi, trgovec iu posestnik, iz Vrhnike; lvun Leveč, posestnik, iz Velikega Mengiša; Ivan Mah, trgovec, iz Tržiča; Ivan Matijau, mizar, iz Ljubljane; Ferdinand Mucek, hišni gospodur, iz Ljubljane; Rudolf Milic, lastnik tiskarne, iz Ljubljane; France Orešek, trgovec, iz Ljubljane ; Lambert vitez PantZ, rudniški vodja, od Save; Martin Petrič, posestnik iu gostilničar, iz Čevic, France Piiickl, krznar, iz Ljubljane, Josip Repič, posestnik in gi stiluičur, z Dnla; Anton Staro, posestnik, iz Mengiša; Krnest Stiickl, trgovec, iz Ljubljane; France Štrukelj, hišni gospodar in mesar, iz Ljubljane ; Henrik Šviugshakl, kotlar ter hišni gospodar, iz Ljubljane ; Ivan Vilhar, hišni go spodar, iz Ljubljane; Edvard Winter, slaščičar, iz Ljubljane; France \Vuruer, hišni go-Bpodar, iz Ljubljano; Lovro Zdešar, hišni gospodar, iz Ljubljane; — b) za namestnike: Ivan Rercin, pekarski mojster; Ivan Friš, hišni gospodar, Karel lliuterlechuer, črevljarski mojster; Ivan Jakopič, hišni gospodar; Jurij
Janko, hišni gospodar; Jakob Novak, hC gospodar; Jaruej Podgoršek, hišni gospodar; Ivan Podkrajšek, hišni gospodar; in Franjo Sark, krojaški mojster, — vsi iz Ljubljane.
Dunajska borza 28 januarja.
(Izvirno tolerančno poročilo.)
Enotni drž. di i« v bankovcih .    ,;4 ^j,!. 86 ^r.
Enotni drž. dolg v Hrobru     .   . ».7 m)
/.lata renta........ 75        ao "
1^00 drž. posojilo..... 115 m   — *
/Vkcijo narodna banke .... S14 " _ *
Kreditno akcije...... 230 „ 50
London.........U7   „  75 "
N*P<>1.......... S    „   41«/, „
(J. kr. cokiui....... 5    „   55 „
Srebra ........ioa   „  90 „
Državno marko......58    w 15
Velika razprodaja
iw" ostankov tms
tor najcenejšo jo Da prodaj dobro izbrana pri
C/• Wan a t sel t u,
(10—7) v Ljubljani, mi imvtur.m trt/n Hev, 7.
Concurs.
Im ĐansUGrenidistrikte iHt dio Tbicrarzten-Btollo zli bcsetzon. JU it diosciu l'ostou dor X. Diiiton-kbisso am Sit/.e dor Diatriksloitung tU Petrinja ist ein jfilirlii lior Uobalt von Hi.) ti. d. VV., Natnral-noartier oder i» Ermanglung doiaelben ein jtthriiohes Qu«rtiergeld von ldo tt. verbunileu.
Zur Briangang diosos Dienstpbstem ist erfor-derliuh:
a) daa tbierar/tliclio Diplom, ausgostellt von einor dtlontliclum I.obranstalt;
b) dio  vollkoumiono  Konntniss   dor kroatisehen Spracho in \Vort und Scbnft.
Ht vverber um dieae Ktelle, Bofcrno slo beroits im Staatedienste steben, baben ibre gebUrig iiiBtrii-irteu Gesucbe bci ibrer unuiitteibar vorgcaotzten Belidrdo eiiizureichon, vvelclie aolbo, mit der vorgo-BOhrlebenen IJiialifikatioiialiate bolegt, bia II. Diarz 1**7H der DiBtrikttdoitutitf lilioiBendcn vvollo.
Alle itbrlgen lievverber baben bis zu diesom 'l'ermine ilire, mit deu crfordeilicbon Dokumenten und det von der kompetonten Hoborde ausgeateilten Uitten/euguissu instriiirtun (Jesuubu dirukte bei dor Dittinktsluituiig einzureiclien.
Die Anatollung ist vorlanfig eino proviaorisclio und dauert dan Provisurimn inuidesteiiH ein Jabr, \vird jodocb tlbcr zvvei Jabre nicbt atisgodebnt.
Petrinja, aui 25. Jiinnor 1878.
Der k. k. DistriktBloitor: (99—1) lovukovlc.
Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaji,
Stadt, Ecke der Planken- und Spiegelgasse.
VIIcKPA IVELISTEIrVA
l.rij.or.1.a p, n. oličliiatvu culo Trato praviti xt«lm« iliiili la loal«>l nlli »r«Ml«l«'%. ki no so «solcj kot i*vrstnu i/.kuruln in gotovo omlruvlla.
Tinin': npriiuil ju o tulil.
1*. n. občinstvo nuj iu ranijo liroil nakupom »liihili pnnsrnjnnj, ki nciiuijo niki>k<>r»iif>Ku VHpolia, in io prosi, iln samo ono «pf Mjlilllelo itruvii
aprujinu, ki iimmi lirinii nosijo.
Neusteinove poslatlkorjene pile sv. Elizabete za čistenje krvi t^\n°&Wo\W
ilolim l»o««l.....       |in liulr/iilli v hi.clnul, ..i-Kiuiili. /iiuii-i, l.i.lr/in)i
iirsnili orgsnov, kola In o<HJ, otrok In lenak| odpra>TiJo r.n-
|.n«tji«, limvi vir  luijv.-i; Ih.Ic/ih.i   I ;i  |ul;. ji,  nujlioljii m uu| 1 m >   i/.ilrliU   tn   liir...    I   vuliir,   H  nkutnljic, s   1. -1 ].i|itmi, stuno 1 (-■!.. pOMUMSUsj skutljirn |r> kr.
Odllkovmta m* ■Jako < iisi.-ciin niHiatloin ilvorii«>Ki» s\••!«•» »len |ii'.tl. 1*11 Is it.
Beaume Girome, Uvr,t™ 'llm^\*A w,b"uu7~ Dr. Callmanna lasno barvilo, z:,,!",,;,l,,,"i:
toUmihi Inku vHiiko liurvo (Orno, nijavo, rumeno) :i H)<|.
Dr. Fremonta prerodilni liker, tSSSot
»vr/lln ti Klll.
Prsne cigarete iz smrekovih igel,"?,!:;;
H imiluliu. 'Ih koHiiv 1 Klil.
Protinski duh, aromatičen, !::.....
lOljHII
ilulvo
imajo piitiko
uli roviiiiiti/.i'iii, to kr.
IniOPtinil I' i f I/i II'. oasilruvi jnk.i iiuk'h vHuk inuliiirni lllJCUlIUli    OctUeiUJ,  k;lt;ll. (tniL.r „1,  |„.|, !„„, |,r„z
alablh iiiiHiinikov l kI'1- eo kr.
Gušni duh. naJboUia irađatVO l>roti uuni (krofu, to kr.
I Impfplllličl/ i cril/ ''■ »ujliolJHili svii'uihliili |iluiiiiinkili •JIIICLCIJIliaiVI aUR, BaUi«, olaJU takoj vsuk kuiiolj iu iirmio bolaaen, 7«> kr.
■licu 111111, tlll|,       r„i,nu tinktura in ustna roda, ft« kr.
Margerite-bonbons za kašelj, 30 kr. Oreillon 71 %        '"11""'     k>"'.....> »umunju
m luskin 1 gld, so Ki
KOttdl iiNiriiii«. ivlcarajItO mleku :l       kr    MastlCtJOVM tilio« ju iniikit ti im kr
nnnuli nnjčrunJHO r.ol>d Itulo kn liimT. 70 kr. Dn   nn i/. Klim pntnsin, i.kijHa takiij  iiajliiijuu  uii^iriio iu
r U-IIU glarobol. I gld,
nujlioljMi- (triMl-■tTO   pruli |..'-
Bam, iliijo l.u.-i liurvo rož in liuiluirjov. ^ I ■ l.l ;.o kr. in a Hit kr.
lil |>ri-
poročona.
Odontin zobna pasta,
pn un i/. Kum prlnelen, nlujau ■ U-IIU Kluvoliol. I Kiti.
Dr. Bayerja pravi pulherin,
Rojcrjeva hemerojidalna maža, \:
ki liemotojida trpi.. I ulil, 4IO kr.
Saiicil-antisuitin, &T^SVffkr"0"'" ,",l,""J"ri,k Saliciino milo,
inijIioljHo iu u:ijtvni>jH<t milo. kr.
Schrierove zobne pile .....1 ",ri
Storax-Ureme, Z^r^r^ "ri V8"h ko/ni" ""' VVlinsi papir, !;;'hi:;;;'l,';l';:,,,,'r^om1:,rka,iirUi vriU"1""" Dr. Haiderjev zobni prah. 35 kr.
lii-. «i«ill.|4<Y  |. ili I n |M-:.li
l'ii|.<i\u ii im t .-i-1 mi * n iihIiiii
Orijentalni prah za dame, t„«t Š8E£
(balo uli r.i/iti I Ml'l   in k HU kr.
Elektro-motorični vratni trak, p;;„;,i;
naJboUli napota 1 gld. ne kr. ' El BenitO   *j'uo dob^.a*adatvo proti iz|imluiiju lun iu
'*1'V v >.-..« t •>•»«••••.*•»< i .« ii i.iiiin
ItiMiuiiotH |.........In m okranjenjo iMklgM,, io vođi.....Uni i udogl    VoUko akladii«« |.n. i..... . i|, mil, ......mil Itd. prrtti parllklh ^rm,   *'........iti« n-.....loikon
."      "" '.'   ; • ••' 1 <"i .. I - i-*. 1 i I.......        MiimiiMi . akoJakUi iiisiriiiiii-uiiii i.i .1I1..M1. iti.-, kakoi >■.....niisiii-i. brlauralntce, bitudaH«
lil... oaao.    Vallka /uI.ikb /nl.inli kilmii<, miiiIiiK, in ilniKili U.nl.mili r«-rl|. '
.   , Priporočamo p. n. občinstvu edravilavposladkorjenl oblici^ kakor: kinin, kopalva, doverakl praški, železo, lotmo olje, bromkalL lodkall
rabarber, dvojno oKUeiiukisla soda, magnezija itd. po najnižji ceni. (HUt — lu»
Najsnanojše farmacijeko epocijalitoto in parfimerijo i/. Francooko, Anglocko, Ameriko, Nemčijo, Švico in Avstrijo h<> pri nas vedno za dobiti.
HIBI Ml rMpoiiJUamo       i»r«»ii gotovini »n poiinomn iiovzciju in i»ri «ii-»iom imkiipu tliijt'iuo velike rabate, t trs
lzdatelj in urednik J«» jj• JurCic.
Lautnina in tisk .Narudnu tiskarne*.
)