311 Slov Pediatr 2016; 23: 311-314 Prikaz primera / Case report TROMBIDIOZA – PRIKAZ PRIMERA TROMBIDIOSIS (CHIGGER BITES) – A CASE REPORT T. Mislej 1 , M. Starbek Zorko 2 (1) Zdravstveni Dom Ajdovščina, Ajdovščina, Slovenija (2) Dermatovenerološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija IZVLEČEK Trombidioza je ektoparazitoza, ki jo povzroča pršica iz družine Trombiculidae. Za bolezen so značilni srbenje in vnetne kožne spremembe. Diagnozo postavimo klinično in temelji na izsledkih anamneze o predhodnih dejavnostih na prostem ter pojavu značilnih kožnih sprememb na predilekcijskih mestih. Zdra- vljenje je simptomatsko, usmerjeno predvsem v blaženje kožnih simptomov in srbenja ter preprečevanje sekundarne bakterijske okužbe. Ključne besede: trombidioza, srbenje, diferencialna diagnoza, preprečevanje, zdravljenje. ABSTRACT Trombidiosis is an ectoparasitosis caused by mites from the Trombiculidae family. The classical clinical presentation is intense pruritus and cutaneous inflammation. The diagnosis is clinical, based on the history of recent outdoor activities and the appearance of typical cutaneous lesions at the sites of predilection. Treatment is symptomatic, directed at the cutaneous changes, itch and the prevention of secondary infec- tions. Key words: trombidiosis, pruritus, differential diagnosis, prevention, treatment. 312 Slov Pediatr 2016; 23 PRIKAZ PRIMERA V otroški ambulanti Dermatovenerološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani smo v poletnih mesecih obravnavali 9-letnega dečka za- radi tri dni trajajočega srbečega dermatitisa, ki se je pričel v glutealnem predelu in se nato razširil na trup, najbolj izrazito v predel okrog pasu. Deček se je pred tem veliko gibal na prostem, saj imajo doma velik vrt in sadovnjak. Sicer ima atopijo in potrje- no alergijo na mačjo dlako, pelode trav in dreves ter pršice, vendar zdravil redno ne uživa. Družinska anamneza glede kožnih in alergijskih bolezni je ne- gativna in tudi doma hkrati nihče ni imel podobnih kožnih sprememb. Ob pregledu je bil deček brez povišane telesne temperature in brez tipno povečanih bezgavk, v splošnem kliničnem statusu pa nismo ugotavljali odstopanj od normalnega stanja. V dermatološkem statusu so bile po trupu, najbolj izrazito okrog pasu, po stegnih in glutealno, vidne številne papule, po- nekod papulovezikule, z okolno rdečino, nekatere sveže razpraskane (Slika 1). V laboratorijskem izvidu smo ugotovili sledeče vre- dnosti: levkociti 16 x 10 9 /l, eritrociti 4,6 x 10 12 /l, he- moglobin 135 g/l in trombociti 345 x 10 9 /l. Na podlagi klinične slike in anamnestičnih podat- kov smo postavili diagnozo trombidioza. Dečka smo zdravili z lokalnim nanašanjem kortiko- steroidnega mazila dvakrat na dan dva dni in nato še tri dni enkrat na dan. Pred spanjem smo do izbolj- šanja kožnih sprememb svetovali uporabo tekočega pudra in sistemskega antihistaminika proti srbenju. Do umika kožnih sprememb je prišlo v treh tednih. ETIOLOGIJA Trombidioza je ektoparazitoza, ki jo povzroča pr- šica iz družine Trombiculidae. Za nastanek bolezni je odgovorna larva pršice, ki parazitira na človeku. Odrasla pršica, ki je velika 0,3–1,0 mm, leže jajčeca v zemljo. Iz njih se razvije larva in na rastlinju čaka na ustreznega gostitelja – človeka ali številne druge živali. Hranjenje na gostitelju je ključno, da larva preko nimfe preide v odraslo pršico. Le larve so odgovorne za pike človeka in nastalo klinično sli- ko trombidioze, saj se hranijo z limfo in razpadlimi keratinociti, medtem ko se nimfe in odrasle živali zadržujejo na zemlji in hranijo z rastlinami (1, 2, 3). EPIDEMIOLOGIJA Pršice iz rodu Trombiculidae so prisotne po vsem svetu. Obstajajo številne vrste – v Evropi je najpo- gostejša Trombicula autumnalis (4). Nahajajo se predvsem na travnatih površinah, v gozdovih, parkih, vrtovih in ob jezerih. Ker jim ugaja vlažno okolje, se larve najpogosteje nahajajo na rastlinju 20–30 cm nad zemljo (5). Bolezen se pojavlja predvsem v poletnem času in zgodaj jeseni (6, 7). Slika 1. Trombidioza pri 9-letnem dečku. Figure 1. Trombidiosis in a 9 year old boy. 313 Slov Pediatr 2016; 23 PATOGENEZA Ko dosežejo kožo gostitelja, se larve pomaknejo na področja s tanjšo kožo (predel gležnjev, dimelj, spolovil, pazduh) in potujejo po koži, dokler se ne zaustavijo na mestih, kjer se oblačila tesno prilegajo koži (pas, nedrček, robovi nogavic) (8). Larve v velikem številu napadejo človeka, se pri- trdijo na kožo in v kožo izločijo močne prebavne encime (citolitična slina) ter se nato hranijo s ce- ličnimi odpadki in tkivno tekočino. Ugriz sproži intenzivno vnetje kože. Na koži se larve zadržijo le krajši čas – ko se po 24–48 urah pojavijo srbečica in prve kožne spremembe, jih praviloma na koži ni več (2, 6). KLINIČNA SLIKA Za bolezen so značilni intenzivno srbenje, skupine rožnatih makul s centralno hemoragijo, papule ali papulovezikule na pordeli podlagi, redkeje urtike ali bule. Spremembe se najpogosteje pojavijo na spo- dnjih udih in mestih, kjer se koža stika z elastiko (področje okrog pasu, nogavic, nedrčka). Ugriz larve je neboleč. Spremembe v prvih dneh po ugrizu postanejo bolj izrazite in srbeče. Srbenje na- vadno traja teden dni, kožne spremembe pa od dveh dni pa tudi do nekaj tednov in nato spontano izzve- nijo. Otroci z obsežnimi spremembami imajo lahko povišano telesno temperaturo in povečane bezgavke (6, 9). Zaradi intenzivnega praskanja so pogoste se- kundarne bakterijske okužbe (2). Pri dečkih se lahko pojavi t. i. poletni penilni sin- drom (angl. summer penile syndrome) z oteklino penisa, srbenjem in dizuričnimi težavami, ki je posledica lokalnega preobčutljivostnega odziva na pike larve (7). V Aziji je trombikula pomemben vektor t. i. grmiče- vske mrzlice ali cucugamušija (angl. scrub typhus), ki jo povzroča rikecija Orientia tsutsugamushi. Po- teka kot akutna vročinska bolezen ter se pojavlja v Koreji, na Kitajskem, Japonskem in otočjih Indij- skega oceana (10, 11). DIAGNOSTICIRANJE Diagnozo postavimo klinično in temelji na izsledkih anamneze o predhodnih dejavnostih na prostem in značilnih kožnih spremembah na tipičnih mestih (6). DIFERENCIALNA DIAGNOZA Podobno klinično sliko lahko vidimo po pikih šte- vilnih drugih insektov, zato včasih spremembe težko razlikujemo od garij, papulozne koprivnice, akutne- ga navadnega pruriga, Henoch-Schönleinove pur- pure ali drugih levkocitoklastičnih vaskulitisov (8). PREPREČEV ANJE IN ZDRA VLJENJE Najbolj učinkovit način preprečevanja je uporaba repelentov, predvsem tistih, ki vsebujejo permetrin ali DEED (N, N-dietil-meta-toluamid ali N, N-di- etil-3-metilbenzamid), ki jih nanesemo na oblačila ali neposredno na kožo (12). Pri gibanju na prostem svetujemo nošenje dolgih oblačil (13). Zdravljenje je simptomatsko, usmerjeno v lajšanje srbenja, umirjanje vnetja in preprečevanje sekun- darnih bakterijskih okužb. Srbenje lajšamo z nano- som lokalnih antipruritikov ali anestetikov, vnetje umirjamo z lokalnimi kortikosteroidi, pri intenziv- nejšem srbenju pa svetujemo tudi uživanje sistem- skega antihistaminika. V primeru sekundarne impe- tiginizacije kožnih sprememb je potrebno lokalno zdravljenje z antibiotiki (6, 9, 14). ZAKLJUČEK V prispevku obravnavamo klinični primer bolnika s trombidiozo – dermatozoonozo, ki jo povzročajo 314 Slov Pediatr 2016; 23 pršice iz družine Trombiculidae. Predstavljamo eti- ologijo, epidemiologijo in patogenezo bolezni, kli- nično sliko srbeče dermatoze z značilnimi kožnimi spremembami na predilekcijskih mestih in diferen- cialnodiagnostične možnosti. Diagnozo postavimo klinično ter temelji na izsled- kih anamneze in klinične slike. Bolezen je samoomejujoča, zato je napotitev na do- datno obravnavo potrebna samo ob sumu na more- bitne druge bolezni. LITERATURA 1. Ayala-Cortez AS, Martinez-Cabriales SA, Gomez-Flores M, Gonzales R, Rodriguez P, Miranda-Maldonado I et al. Mestizo familiar trombidiasis: a clinico dermoscopic and hi- stopathologic correlation. JEADV 2016; 30: 699-701. 2. Jones JG. Chiggers. Am Fam Physician 1987; 36: 149-52. 3. Lane RP, Crosskey RW. Medical Insects and Arachnids. Chapman & Hall, London 1993. 4. Potts J. Eradication of ectoparasites in chil- dren. How to treat infestations of lice, scabies and chiggers. Postgrad Med 2001: 110: 63-64. 5. McClain D, Dana AN, Goldenberg G. Mite infestation. Dermatol Ther 2009; 22: 327-46. 6. Dolenc-V oljč M, Kansky A. Parazitne bolezni. In: Kansky A, Miljović J et al. Kožne in spolne bolezni. Ljubljana: Združenje dermatovenero- logov, 2009. 7. Smith GA, Sharma V , Knapp JF, Shields BJ. The summer penile syndrome: seasonal acute hypersensitivity reaction caused by chigger bites on the penis. Pediatr Emerg Care 1998; 14: 116-8. 8. Pogačnik M, Kansky A. Trombidiosis. Acta Derm Venerol, 1998, 3-4. 9. Meinking TR, Burkhart CG, Elgart G. Infe- stations. In: Bolognia JL, Jorizzo J, Rapini PR. Dermatology. 2nd ed. New York: Mosby; 2008. 10. Blankenship ML. Mite dermatitis other than scabies. Dermatol Clin 1990; 8(2): 265-75. 11. Lotrič-Furlan S. Rikecioze. In: Tomažič J, Strle F et al. Infekcijske bolezni. Ljubljana: Združenje za infektologijo, Slovensko zdrav- niško društvo Ljubljana, 2014/2015. 12. Tilak R, Tila VW, Yadav JD. Laboratory eva- luation of repellents against Leptotrombidium deliense, vector of scrub typhus. Indian J Med res 2001; 113: 98-102. 13. Sterry W, Paus R, Burgdorf W. Dermatology. New York: Thieme; 2006. 14. Elston DM. What's eating you? Chiggers. Cu- tis 2006; 77: 350-2. Kontaktna oseba / Contact person: Mateja Starbek Zorko, dr. med. Dermatovenerološka klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2 SI - 1525 Ljubljana Slovenija Prispelo/Received: 21. 9. 2016 Sprejeto/Accepted: 18. 10. 2016