3 Dopisi iz raznih krajev. *) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna 1845. Ko željite zvediti, kakošna de je na Štajarskim z korunam: Vam oznanim, de dobra; nihče bi mende po našim Slovenskim ne vedil, de mu nevarnost proti, ko bi nam tega Novine žolostno ne glasile. Je vse, kakor druge leta. De od nekdaj tistim gnije, ki ga poprej kopajo, kakor popolnama zreliga, ali pa dokler je še zrak gorak zunaj hramov in po hramih , kaj takiga si je morebiti tudi letaš kdo naključil; slišati pa ni clo clo nobe-niga glasa od gnjilobe; se je berž kako drugo leto kaj takiga slišalo. Bog ga na zemlji ob vari; kaj bi počeli, ko bi nam ta poglavitna hrana zginila! Kako je to, de beseda ,,koriinu še komu ne dopa-de? Bi tudi ne bil mislil, de bi se nad njo kdo spotaknil; Štajarcam mislim , de je vsim od kraja po volji. Ni ni znajdena, ali v Kovtah skovana: po Štajarskim je toliko hiš, pri kterih se pravi „pri Korunu." Gotovo, de so mogli naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjrga več baz podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korun, kom nje imenovati, kar je ta-košnimu sadju čisto primerjeno, ako na skončavni zlog „unu pogledamo; drugači bi se ne moglo najti, od kod de so takošni priimki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen tako piše, v šalih tudi čerstvimu, pa majhinimu dobro pod- v *) Častitljivi pisatelji so nam s pitcijocimi dopisi močno vgtreg!i. Ce nam bodo dragi prijatli iz raznih krajev slovenskih dežela poredama za Novice kaj pošiljali, bodo one ime slovenskima časopisa čedalje bolj zaslužile in od dne do dne svoj namen bolj spolnovale: pod učenje v kmetijstvu in rokodelstvu,omikanje slovenskima jezika in naroda. Vredništvo. stavljenima možaku brez vse zamere tako rečejo. — Ko je tedej ta dober sad v naš kraj prišel, mu je gotovo tisti narbolji primerjeno ime dal, ki ga je korun imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštetiga broja k o r li n. ______m____. Sk Iz Radgone 29. Grudna 1845. Vi želite zvediti, ali se kje na Štajarskim gnji-loba krompirja kaže. Na to vprašanje Vam odgovorim, da se je pri nas krompirja obilno perdelalo, in to lepiga in zdraviga. Gnjiloba se nikjer ne kaže. Pri nas zamore kmet z letašnjim letam zadovoljen biti. Pšenice in erži je sicer menj, ali zato ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4 gold., nove pa 3 gold. 36 kr. veljala; erž blizo 3 gold. 12 kr. srebra. Ajda in turšica je kmetu trud obilno povernila. Vina nam je malo prirastlo , in še za to se malo pita. Radgonsko cenijo od 60 — 70 gold. v srebru. Na mnogih krajih posebno Lotmerske g*orice je toča močno vdarila. Ko smo se letaš na Vaše Novice naročili, smo 2 gold. 4S kr. srebra plačali. Lani pa 3 gold. 12 kr. srebra. Oznanilo v 12. listu leta 1844 drugači pravi, in to mnoge moti *) — Vaša pratika je tudi pri nas veliko prijatlov našla; kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, ker slovensko dobi! Ko bi pa „Novicu ne bilo, težko bi bila Vaša pratika v naše kraje prišla. 26. Kozoperska se je ne deleč od Radgone v fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol leta staro dete, v hiši pustita. V hiši začne goreti, in oginj se komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun gori. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga; mlajši dete pa, ktero je pri peči povito ležalo, je na pol zgorelo. Kako strašno je moglo biti terpljenje teh dveh otrok, in kolika žalost nesrečnih starišev! Jaz Vam to pišem, da naj stariši vidijo, kako nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati , kar se tolikokrat zgodi posebno, kadar se ljudje zjutraj k službi bošji odprav ljajo, in svojih oblačil — Bog ve kje — z lučjo išejo Zdaj pa zdravi in veseli ostanite. A. Kreft. Iz Ig:a na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farm a ni s. Martina na Igu dolgo pomnili. Dvakrat smo bili v teh dneh hudo prestrašeni. V nedeljo pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. 8. Štefana večer o deveti uri je pa v bližni vasi, Mat eni, pet kmetiških pohištev pogorelo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se je naglo vnela, in hiše in poslopja silno na gosto postavljene so bile, predin je pomoč iz bližnih vasi prišla, že vse v plamenu. Vsa vas, ki 30 hiš šteje, je bila s cerkvijo vred v veliki nevarnosti in le popolni tihoti zraka in pa nevtrudni pomoči iz bližnih vasi je per-pisati, de ni vsa vas pogorela. vSkoda je pogorelcam velika, ker so ves nasprav-Ijeni živež za se in vso klajo za živino v ognji zgubili, in enimu ste clo dve kravi zgorele. Naj ostraši ta huda nesreča vas, kteri neskerbni z golo lučjo po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumi ta žalostna pergodba na ušesa vsim tistim r kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od brat o v si ne s. Florjana vender še nič slišati nočejo ; kterim ne gre v glavo, de, ko z majhnim plačilam v bratovšini drugim pomagajo, jim ta, če jih nesreča *) Naj gosp. prejemniki Novic berejo današnje oznanilo in naj se potem ravnajo. Vredništvo.. 4 ognja zadene , stoterno poverne, in k napravi zavarva-nih pohištev naglo perpomore! Kako zlo potrebujejo naši revni pogorelci zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri te bratovsine poterkati, ker ni bil nobedin — zavarvan!! * * Iz otoka poleg Bleda na Gorenskim. Slišati je per nas, de se je po spodnjih krajih laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zato Vam od tega tole pisem. Po moji uri je bil tu potres malo pred deseto uro; nar prej je prav terdo buhnilo, de se je prav zlo potreslo; potem pa se je enekrat, in če prav imam, od večera proti jutro valno (vvellenformig) pogibalo, tako de me je, ko sim se bil ravno vlegel, zlo pozibalo. Precej drugi dan sim vse zidovje in ozidje na našim otoku pridno pregledal, pa vesel sim bil, de nista nikjer nobene poke našel. Dobro bi bilo, de bi jim gospodje od več krajev od tega potresa pisali, potlej bi se lahko zvedilo, kako na dolgo in na široko je leta potres segal. ---------------- P. Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.