Načrtovanje za značilne skupine prebivalstva Author(s): Marija VOVK Source: Urbani Izziv, No. 11 (april 1990), pp. 52-54 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179905 Accessed: 31-08-2018 09:43 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 09:43:47 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Št 11 /1990 Marija VOVK Načrtovanje za značilne skupině prebivalstva V tem příspěvku nas prcdvsem zanima, kaj pornem ta nova projek- cija za starejše prebivalstvo. Po tcj projekciji bi se število prebivalcev, starejših od 65 let, povečalo od 208.753 v letu 1989 na 259 085 v letu 2000 in na 284.791 v letu 2010. Znižana rodnost in manjše dosel- jevanje v Slovenijo praktično nimata vpliva (vsaj kakih 30 let - dose- ljevanje - ali 65 let - rodnost) na skupino prebivalcev starejših od 65 let, zato je delež te skupině v celot- nem številu prebivalstva naraščal še hitreje kot pa absolutno število. V letu 1981 je bil delež prebivalcev, starih 65 let in več, v všem prebivalstvu 11,34%. Zaradi manj številne generacijc, kar je posledica oběh vojn, seje do leta 1989 ta delež znižal na 10,46%, nato pa bo hitro naraščal do leta 2000 na 12,55%, do leta 2010 pa se bo povzpel že na 13,75%. Gibanje števila prebivalcev starejših od 85 let, zopet kaže vse značilnosti manj številne generacije, toda z dvaj- setletnim zamikom. Število prebival- cev v tej starostni skupini bo narastlo od 15.013 v letu 1989 na 17.316 v letu 2000. Sledi zelo močan padec kot posledica oběh vojn (12.273 v letu 2004), nato pa bo število zopet narastlo na 16.983 v letu 2010. Novejša projekcija prebivalstva Slovenije predpostavlja počasnejšo rast števila prebivalcev. To pa ne velja za starejše prebivalstvo, na katerega število vpliva le stopnja smrtnosti in številčnost generacij. Zato se bo ob predpostavkah te projekcije delež starejših prebival- cev v vsem prebivalstvu višal še hitreje. ^ ^ Aleksander Jakc^Pdipl. geogr! (nadaljevanje iz prcjšnje številke) Pri planiranju stanovanjskih potřeb, pri načrtovanju stanovanjskih objek- tov in oblikovanju opřeme je p membno poznati navade, zahteve in potrebc stanovalcev. Še toliko bolj je to potrebno pri reševanju stanovanjskih potřeb značilnih skupin prebivalstva. To so samski ljudje oz. tisti, ki živijo sami, mateře samohranilke, študenti, družině z malimi otroki, stari ljudje in tělesno ovirani. V daljnih severnih deželah, na Švédském in Finskem, sem preživcla pet let in ob delu dobro spoznala, kako tam in v sosednjih državah skrbijo za stare ljudi. Starostno varstvo je zelo razvejano in obsęga ne le razné ugodnosti (npr. skrajšan delovni čas pred upokojitvijo, zato pa podaljšana delovna doba) in domove za stare ljudi, temveč tudi vrsto različnih stanovanjskih možnosti ob ustrezno organizirani pomoči. Glcdc na družbene spremembe in potrebe se njihovo varstvo dopolnjuje, spreminja. Stari ljudje V skupino starih ljudi prištevamo (statistično) vse tiste, ki so stari 65 let in več. Koledarsko določeno Ieto starosti je le okvirna postavka, saj je staranje brez dvoma raznoter in- dividuální proces in mu je zaradi tega těžko postaviti točen začetek. Za zadovoljivo usmcrjeno planiranjc starostnega varstva pa je potrebno postaviti starostno mejo. Stari ljudje običajno niso več v dclov- nem razmerju, so upokojeni. Za ogroženo skupino prebivalstva jih imamo zato, ker potrebujejo za svoja osnovna življenjska opravila več ali manj pomoč drugih oziroma vsaj nadzor, ali pa bodo to pomoč skoraj zagotovo potřebovali poz- ncjc, če za sedaj še ni potřebná. Strnimo nekaj najpomembnejših ugotovitev in značilnosti ter iz njih poskusimo izluščiti potrebe starega člověka. Ugotovitve: - starostna meja: 65 let in več, - pretežno upokojená, - slabši ekonomski položaj, - dcmografske ugotovitve (število, delež, spol, stan, daljša življenjska doba), - zdravstvene ugotovitve več-bo- lezenskost, večja potřeba po zdrav- stvenem varstvu, - stanovanjske ugotovitve: nižji standard, neustrezni bivalni pogoji, arhitekturne ovire ipd. Značilnosti: - proces staranja postaja vse bolj iz- razit, slabe življenjske razmere in psihofizična neaktivnost ga še pospešijo, - potřeba po pomoči, negi, nadzoru postaja sčasoma večja, - labilnejše, slabše zdravstveno stanje, - pojav večbolezenskosti, - psihološke spremembe zaradi pregrupacije v skupino upokojencev (stresi, ranļjivost ...), - nagnjenje do družbene izolacije. Potrebe starih ljudi: - ustrezno stanovanje za ohranitev samostojnega gospodinjstva, - organizirana pomoč vvsch oblikah na domu, - zavodsko bivanje - oskrba in nega (za 5% ljudi iz starostne skupině) - bivalno okolje brez grajenih in ar- hitekturnih ovir: dostopnost, uporabnost, - možnost fizične dejavnosti: sprehajanje, kolesarjenje, balinanje, igre na mizah (Sah, karte), vrtnar- jenje in plavanje, - dosegļjive centralne dejavnosti, - možnost povečanega radija mobil- nosti (možnost prevoza, uporaba mestnega potniškega prevoza ...), 52 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 09:43:47 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI ÏZZIV predstavitve dela Ul St. 11/1990 - integriranost: potřeba po družabnih stikih in udclcžba v jav- nem življcnju, - večja potřeba po zdravstvenem varstvu itd. Glcde na vrsto potřeb, ki so značilne za skupino starih ljudi, moramo iz- postaviti stanovanjske potrebe. Med temi je třeba razlikovati dvoje: stanovanjske enote za individual no bivanje in stanovanjske enote za in- stitucionalno bivanje. Ko govorimo o stanovanjskih potrebah starih ljudi, mislimo vse, od bivalnega okolja do samih stanovanjskih enot z ustrezno opremljenostjo za starega člověka. Lahko bi govorili o stanovanjskem starostnem varstvu, ki zajema pla- niranje, načrtovanje, projektiranje in oblikovanje različnih stanova- njskih enot, se ukvarja z lociranjem, razporeditvijo le-teh in določevan- jem tipov stanovanjskih stavb. Z načrtovanjem zavodskega bivanja - zavodskim varstvom se ukvarja sociálno varstvo in skrbstvo. V zadnjih 20 letih se je to varstvo v Sloveniji zelo razvilo. Imamo že lepo število domov (z zmogljivostjo 12.000 postelj v 60 domovih) ali socialnih zavodov, kot jih imenuje zakon. Ta jih deli v splošne in posebne. Splošni socialni závod (dom za stare ljudi ali tudi dom starejših občanov) zagotavlja svojim stanovalcem na- stanitev, přehřáno in zdravstveno nego ter druge dejavnosti, ki ustrezajo potřebám starega člověka. Posebni socialni závod opravlja poleg prej navedenih nalog tudi oblike varstva, rehabilitacije, zapos- litve in resocializacije, ki ustrezajo stanju in potřebám oskrbovancev. Med posebne sociálně závode štejemo tudi tiste, ki zaposlujejo in- validně osebe pod posebnimi pogoji. K vsem trem posebnim socialnim zavodom v Sloveniji so vključeni t udi domovi za stare ljudi. To so Závod za duševno in živeno bolne Hras- tovec - Trate, Dclovnovarstveni závod Ponikve in Závod slepih in slabovidnih dr. A. Kržišnika Skoíja Loka. Domovi za stare ljudi so zvečine v krajih, kjer je sedež občine. Že dobři dve tretjini domov je bilo namensko zgrajenih po obstoječih normativih. Občin brez domov je Se 17 (če ne kompliciramo z mariborskimi: v Mariboru sta dva domova, občin pa je trenutno ); izmed teh v štirih pripravljajo tehnično dokumen- tacijo zanje. Nekatere občine imajo po dva ali celo tri domove. Domovi se tudi stalno adaptirajo ali prizidavajo. Na žalost je primárná težnja teh investicij le širjenje pos- teljnega fonda in ne pridobivanje prostorov za skupne dejavnosti (npr. knjižnica, delovna terapija). Pogoji nastanitve se sicer iz- boljšujcjo, vendar je po Sloveniji bivalni standard še izrazito neizenačen. Socialni zavodi, ki delujejo v starih nenamensko zgrajenih stavbah, kljub dragim sanacijam ne bodo nikoli dosegli stanovanjske ravni namensko graj en i h domov. Zmogljivosti posameznih domov so postavljene z ekonomskega vidika (najmanj 150 postelj), nikakor pa ne s ps hološkega, saj so domovi zdaleč preveliki. Prve normative za gradnjo in opre- mljanje domov sem na Urbanis- tičnem inštitutu pripravila leta 1972. Vsebovali niso le suhoparnih številk, bili so zelo opisni in opremljeni s slikami. Ker so predvidevali čez 30 m na stanovalca doma, niso bili sprejeti. Republiški komité za zdravstveno in sociálno varstvo jih je pozneje, leta 1976, popravil in ti veljajo še danes. Bruto zazidana površina znaša v povprečju 26,8 m . Glcde na tip sob (eno-, dvo-, tri- in štiriposteljne) oziroma glcde na kombinacijo stanovanjskih in negovalnih enot ter na velikost oziroma zmogljivost doma se površina lahko giblje med 24,8 m2 in 28,8 m2 na ležišče. Zavodsko bivanje - domsko varstvo starih ljudi je v Sloveniji že dokaj dobro razvito, vendar je třeba mrežo razporejenosti po naši republiki dopolniti. Republiški komité za zdravstveno in sociálno varstvo je pripravil gradivo za oblikovanje mreže socialnih zavodov Slovcnije. Istočasno je poudaril potřebo po večjem številu posebnih socialnih zavodov, ki oskrbujejo kronične psihotike, težje in těžko duševno prizadete, deprivirane alkoholike, dementne bolnike z vedenjskimi motnjamř in asocialne osebe. S tem bi se splošni socialni zavodi razbremenili oziroma bi se nekateri prekvalificirali. Strokovna načela pri oblikovanju te mreže so: - načelo kombiniranega doma (stanovanjske in negovalne enote), - načelo regionalnosti, - načelo fleksibilnosti, - načelo omejene zmogljivosti in - načelo povezanosti s središči. Govor je bil tudi o pripravi nor- mativov za posebne sociálně závode, a ostalo je le pri razpravljanju. Vloga doma je na področju za- vodskega varstva v naši samoupravni družbi prav gotovo prispevala svoj delež k bolj varnému občutku starega člověka. Vendar pa je treba njegov razvoj nenehno spremljati, spodbujati in dopolnjevati, nikakor pa ne sme priti do zastoja. Stremeti je treba, da se dom čimbolj odpre navzven, da razvije čim več dejav- nosti ne le za svoje stanovalce, temveč tudi za druge starejše ljudi iz okolice. Nevarnost o prevladovanju bolnišničnega vzdušja v domu naj bi skušali odpraviti prav z vnašanjem družabnih dejavnosti vanj, ne pa z dodajanjem stanovanjskih možnosti. Širjenje obstoječih domov naj bi bilo le v smislu skupnostnih dejavnosti, dnevnega centra. V velikem številu slovenskih domov je premalo angažiranosti starih ljudi, saj za to ni niti prostorskih možnosti niti ustrez- nih kadrov, ki bi jih k temu spod- bujali. Današnja družba je domsko varstvo starih ljudi sprejela. Dom ni več ubožnica. Vendar nas načrtna gradnja domov za stare ljudi ne sme zavěsti, da smo že vse opravili. Zavodsko varstvo potřebuje le 53 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 09:43:47 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 11/1990 manjše število ljudi iz starostne skupině nad 65 let (približno 5%), in to v visoki starosti. Povprcčna starost v domovih je nad 80 let. Čaka nas načrtna gradnja stanovanj za stare ljudi z vzporedno organizirano pomočjo raznih vrst. V tej smēri je bilo dejansko storjcnega le malo, razen nekaj posameznih primerov ali izjalovljenih poizkusov. Na Urbanističnem inštitutu sem iz- delala več študij ne le o domovih (normativi, ovrednotenje obstoječih domov, prikaz slovenskih domov ipd.), temveč tudi o stanovanjski problematiki starili ljudi pri nas in v světu. Načela slovenske gerontologijc, katere oče je prof. dr. Bojan Accet- to, so: 1. Družba mora na najrazličnejše náčine skrbeti za svoje staře prebivalce in jim omogočiti, da os- tane jo v okolju, kjer so živeli in dělali v svojem plodném življenjskem ob- dobju. 2. Tistim starim ljudem, ki ne morejo več živeti v lastnih gospodinjstvih, je potrebno zagotoviti bivanje v domovih. 3. Starejši bolniki imajo pravico do enako kvalitetne medicinske oskrbe kot druge starostne skupině. Zdraviti jih je třeba v tistih zdravstvenih ustanovah, kamor sodijo po naravi svoje bolezni, in ne ločeno od drugih. Izmed teh načel je pri uresničevanju mačehovsko obravnavano prvo, medtem ko se ostali dve izvajata. Dolgoročni cilj razvoja domov starejših občanov je razvijanje zunanjih dejavnosti v smislu geron- tološkega centra (dnevni center). Zato pa morajo domovi imeti ustrezne pogoje - prostorske, kadrovske in materialne. (se nadaljuje) Marija Vovk, dipl. inž. arh. í 36 MURSKA ' Í65MARI80R /M ^ vi PESNICA e US' ® C>c5' /-<^7(3 43 RADLJE OB ) (L * fOjW e 21 P 22 ' / S LENART 7 lenoavaV ' ! UAR80R ^ TR,CA i 42p1¡¿ - 1 ¿ f «radica r-'KMoz« krxA r'^i b; l 55 TOLUIN 18 KRAN J VI V- B eh - -7° xc my « « 2aLEc m±i

7 TREBNJE f'[n W ) IZGRADNJE ( r ^XVA^OVS V ' (2BREtaļ ) /4 CERKNICa V X. I - I V_ ) ' L. S**! « «tem MESTO 7 OPAVOCRAO 1 1 V rsA ) ļ 10 MRASTNIK p" ' 48SEŽANA ļ a' Y,6RIBNICV ' V I 1 S ç-' V. In ť J' -v ^ □ > a 0 S r V X ' Z* I 40 p**" VSn' r > 12 10 HiockA ' - i r ^ 16 KOCEVJE X ' v>( 51 siovenske konjkï m , . .. , LJ' r 7 10 12 HiockA I i ' S I- i v>( M 52 SENTJUR PRI ŒLJU LU n<>v <*om , + prizidek . .. , r-A-íTP?-, „Anrn > 7 í BISTRICA J ' P S I- I V„Y1¿L 17 „Anrn KOPER > ' Lp f°w3 ' K'J i n. ť 69 MARtBOR TABOR Karto obllkoval: linn SUnK 54 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 09:43:47 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms