. , f ' * v -w.« GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. 27. JSTe va/ 5. aprila 1899. Leto "Vil- "Gg. naročnike, kterim poteče četrtletna naročnina, prosimo da bi isto blagovolili kmalu do-poslati, enako opozorujemo nato one gg. naročnike, kterim sedaj naročnina poteče. Upravništvo ,,Glas Naroda*4. domačim,v, ktera bi se bojevala z v bližni Calumpita zapazili, da so guerili. Ker bi Amerikanci vojno se mule na nekem kraju pota v holje plačevali, oboroževali in z zemljo udrle. Kopali so v rahlo jedjo preskrbeli, ne bi bilo težavno zemljo in našli dva obrežna topova pridobiti zadosti močno vojno do- novejše vrste zakopana. Kako sta mačinov, kteri bi prepustili guerile topova tja prišla je skrivnost Vo-v njihovih skrivališčah poiskati in jaki bodo še naprej iskali po skritem uničiti. Amerikanske vojake, pa orožju. bodo izključno vporabili za posad- V 20 milj obsežuem okraju med | ke večjih mest, ker budalasto bi Caloocan in Malolos plapolajo bilo žrtvovati amerikanske vojake, povsod na hišah vračajočih se pre ako fczamorejo sovražnika pohiti z bivalcev, bele zastave. Ubežniki*se najetimi domačini. vračajo iz severa v velikih množi- Vstaši razkropljeni. j ^ P° Vodi in P° ^pnem. Nek M„„;i , , ^ , , duhoven je piišel k Amerikancem M a n i 1 a, 1. aprila. Ogleduhi so :„ A ,• , *. ■ • , . • , ^ . 111 prosil dovoljenja, da bi smel prišli do jedue milje pred Calum- ,• .» • JL v J J 1 zopet opravljati duhovna opravila. Iz nasiti aovil kolonij. Kam sedaj? M a n i 1 a, 31. marca. Danes zjutraj so v Malolos, dosedajni stolici 1'ilipinc v, razpeli amerikaueko zastavo, Pešpolka iz Kansasa in Moti lave sta udrla prva v mesto, toda isto našla od sovražnika zapuščeno in Aguiualdovo palačo v plamenu. Vstaši bo se v uaglici umaknili v gorovje in se v bodočo bržkone ne bodo zainogli več dolgo upirati. Kakor je bilo videti, ao že pred nekaj časom zgubili upanje mesto držati, kajti naredili so obširne priprave z« njihov odhod. Kazdjali so že le* nično progo in dt-le najbrže pometali \ reko. A meri* kanci so vjeli samo nekaj Kitajcev, kteri so izpovedali, da jeAguinaldo v sredo mesto zapustil. Premoiue družine so že pred nekoliko dnevi njihovo premikajoče imetje po železnici poslali v notranje kraje. Manj premožueji so odnesli kolikor ae razkropijo, ker"je tam primero ho le zainogli in odgnali živino. ma ugodno podnebj. o deževnem puisrajine MCMonijeBO veCluo. \ č,raj večer so zadnji v.task. voja- vremenu od koder nameravajo na- ina Bolgari, Srbi, OrnogorcT Alban-ki zapustili me.-!o in «e nroti irtn-__i„a * . «_ -- & 1 ' o ^1' pet, ne da bi zadeli ob sovražnika. Domačini, kteri so ušli Aguinaldo-vemu biču, se povračajo zopet na dom in gredo za svojim navadnim poslom. Domačini snujejo odbor, kteri bode sestavil prošnjo za mir in odposlal amerikanskemu poveljniku. V istej ponujajo domačini Ameriki popolno podložnost. Javna vojska proti Filipinski ljudovladi je torej k( učaua, ostane torej le še boj proti močnimi tolovajskimi tolpami. Aguinaldo in njegove hudo iztreblj' ne vojne moči beže proti severu, ist- ku in pripovedujejo Ta ga lom povesti o porazu Amerikanc^v. V bližini San Fernando in v pokrajini Nueva Cecija Vjetniki pravijo, da vstašem Žid veža primanjkuje. General McArthur ceni število Filipincev, kteri so zapustili svoja domovja na 100,000 in misli, da je njihov povrat zelo ugodno znamenje. Položaj na južnih otokih je še vedno nevaren. V slednjem času so poskušali domačini luči na pomorskih svetilkah ugasniti. Macedonija. Razmere v Macedoniji so tako napete postale, da se je bati za mir ne sicer v Evropi, pač pa iia Balkanu. Prebivalci dosedanje turške pokrajine Macedonije so večino ki zapustili mesto in se proti izto- padati nižje ležeče pokrajine, ku umaknili, ter pustili le mala G-ueral McArthur ima evoj glav-opazovalna krdela pri utvrdbah. ni stan v dvorani, kjer je imel lili- ci in Grki, kteri že stoletja ječe pod turškim jarmom in so skrajno nezadovoljni. Seveda je ta nezadovolnoBt .... .... - -v.v.jui.uc.puiijoiu u^zaaovoinoBt Od vj-trnkov iu iz drugih virov pinsk, kongres svoje seje. Vojaki j popolnoma opravičena. Otomanska , 1 7\" un k-* I i Ho C/i ll 1 n.1 t.ol' l M « ! ^ J - . , ^ .. . 1_ I___1 _ _ 1__■__ sijo sumničiti, ako se prične na lial- uživa, ali namesto, da bi posp-še-kanu kaj gibati, ker zelo neljubo je val • rganuem, - > telo le na ze Augležem vnašanje Rusije v Bal- skorbut in legar. Tako se ga. v Rusiji, kam »r nekteri sanjajoči slovenski matadorji kažejo Slovene ?m se naseliti, namesto v Amerik' s>od sedanjimi dobrimi razmerami Dopisi. .loliet. 111.. 1. apnla. o M i s S i s 9 i p ;> i u i n A r k a n s a s u.) Slavno uredništvo ,G las- Nar da', >isa, ruti kauske razmere, ker zelo veliko jim je na tem, kdo postane gospodar Carigrada In Dardanell. M -d Rusijo in Avstrijo pa je že dalj -asa sklenjena pogodba glede Bal k •ina. ti dve ste male balkanske drža ice že večkrat svarile, da naj se prihite v postopanju, in da pri i akej vstaji, ali klanju, ali celo otodepolnej vojnej s Turčijo, ne«! maj., računati na nje. Ali to je le (X ek o 1 i k o reče i o, v istini pa vse drugače. Saj vemo, da je Srbija dosedaj vsa pos jila dobila v Avstriji in kake; ,. ; J . prosim za vspre em urnega d eo razmere med Rusijo in Crnocoro i , - r J v kteMn z^hm r m n;i/. m Ji dgarijo. Dvomimo, zelo dvo- ! j - ° T i o današnjih sl< ih < .>- . - n mimo, da bi Avstrija pustila Srbi- ji \ • . . _ , J delavcev. \ prvej vr^ti je nau. .»jen jo P aziti Srbijo po plenečih mL dopis utjim doffiil6ill(,ffi) še požjgajoiih Jurčinih, kako bi pa j uig0 poskusili kaj pravl dt.|!lti orbija potem plačevala Avstriji obresti od velikanskega dolga? To je ona kriminalna točka, da ne more Avstrija gledatijkako bi v najsla-bej*u slučaju Turčija pogazila Srbijo, iakor je Grško. Nemci naj pa kriče kar hočejo, boje se zjednjenja Slovanov, boje se lepe, cvetoče balkanske države, prvič ker tam sami nič ribariti- nemorejo, drugič pa ker so ti Slovani naravni, ple- i 8aui med m mlokc valilo, v menski neprijatelji Nemcev ; kar so | se pa grozuo blat0f umazan; vlada se še ni nikdar brigala za reforme, ako je te zahtevalo ljudstvo Mohamedanci imajo, kakor povso- publica Filipina", Aguinaldovooti-cijelno glasilo, objavlja neko pro-klamacijot ktera poživlja gotove v notranjem pleneče tolpe naj se pridružijo AguinaMu, drugače naj sami sebi pripišejo posledice. Iz tega se da sklepati, da Nacaholas, govemer petih severnih pokrajin ni Aguinaldov prijatelj. V tem slučaju bi bila Aguinaldu zaprta pot onkraj železnice pri San Fernando. Washington, 31. marca. Brzojavno došlo poročilo o oavoje-nju Malolos je bilo tu z splošno za-dovoljuostjo sprejeto, toda čutili so se prevarane, ker se Aguinaldo ni postavil v bran. Nadejali so ae, da se bodo vstaši v njihovi utvrjeni stolici trdovratno branih, in da bodo Amerikanci z osvojitvijo mesta uničili glavno moč vatašev. O tem se m veda sedaj ne more biti govora, poleg t*>ga pa se j© fie bati, da Be razvije dolgotrajna vojska s posameznimi tolpami, v kterej bi Amerikanci imeli le m pokazati svojo moč. General Otis ni obvostil vojni oddelek o svojih nadaljnih načrtih in o nadaljevanju vojske prevladata tu dv.i razna nazora. V tem so vsi jedini, da se mora najprvo vojakom privoščiti kratek odpočitekin pred-no prično prodirati dalje, deželo severno od Malolos skrbno rekog-noscirati. Zastopniki jednega nazoru menijo, naj se ta odpočitek kolikor mogoče skrajša, da Aguinaldu ne bode ostajalo časa svoje vojne na novo organizirati. Nasprotno pa mislijo zastopniki druzega nazora, daje z osvojitvijo mesta Malolos vojaka istinito končana, kar namreč amerikansko vojno zadeva. Guerila vojska je neizogibljiva, ako vstaši prostovoljno ne polože orožja. Taka vojaka pa bi v očigled začetka deževnega vremena tirjala tako velike žrtve med našimi vojaki, da Bi bilo svetovati, ako bi osnovali vojno iz so izvedeli, da se filipinska vojna imajo danes počitek. .ledna briga-vsled uhajanja vstašev vedno bolj da taboruje poleg železnice, ter jo manjša in akoravuo bi Aguinaldo varuje pred kakim napadom od se- morda upal še par bitk, ae bodel vera. Topničarke so na reki pri- di, tudi v Macedoniji vse predpra- niegova armada bržkone razcepila pravljene za vse slučaje, istotako vice pred kristl-jani med dru-im v mala krdela, ktera se bod j umak- dobro oborožen vlak, kteri bode j Mohamedanci nositi orožie nila v notranje kraje in se tam na odšel proti severu kakor hitro se kristijani pa ne, in to Mohamedanci' svojo roko bojevala in plenili. „Re- bode vojna jela pomikati proti Ca- kaj nesramno izrabijo nad krščani. lumpitu. Poleg tPga je tudi V8a turška Pri preiskavi jetnišnice v Malo- va, in kar je ž njo v zvezi, zelo slaba. los so našli imena štirih Amerikan- Nezadovoljnost pa ne vlada samo cev z ogljem napisana na steno. med kristijani, ampak tudi med al- Najbrže so jih Filipinci vjeli in v banskimi narodi, kteri so večinoma )eč, zaprte imeli. Ker nikjer pri mohamedanakega veroizpovedanja Malolos in ludi ne v mestu ni najti U1 so ti celo v soglasju s kristijan- uikakega sledu o kakem taboru, so ekimi plemenskimi tovariši oživeli bila poročila o moči Aguinaldove reformsko gibanje. vojne na vsak način hudo pretira- c j • 1 beveda se pa pri takem vrenju tudi takoj oglasijo najbolj liberalni Filipinci razpršeni. nemški listi, kterim je s lobod a le M a n i 1 a, '2. aprila. Domačini, na Jezikui in prično med svet trosi-kteri so ob prihodu amerikanske t5' da vol«ko pripomore k temu vre-vojne, ubežali iz krajev med Manilo i UJU ®g»taoijai«van meja. Balkanske in Malolos, se vračajo s^daj na ti- državice morajo biti v prvej vrsti soče iu prosijo za varstvo Ameri- uzrok temu vrenju, seveda ne toliko kancev. Amerikanski poveljnik S»jila Turčija; res so pa tudi usta-jim istega sicer obljubi, toda ukaže jih strogo nadzorovati, da se zavaruje pred kakim izdajalstvom. Vsled poročil, kt^re d«diajajo Amerikancem, je Aguinaldova vojna, po porazih minolega tedna, tako alo prilike razkrt.pljeua, da mu ne bode več 1 mogoče zbrati skupaj tol.ko moč, da bi zamogel poskusiti kak upor. ,,Oceania" pravi, zasedanje glavnega mesta Filipincev je istinito le osvojeuje neke vasi, toda stvar ima tudi moralično lice, ktero tajiti bi bilo smešno. Polkovnik Charles Denbv, bivši amerikanski poslanec na Kitajskem in član filipinske komisije je došel sam in ista je sedaj pol noš te vi Ina. Filipincem upadel pogum. Manila, 3. aprila. Mali oddelek konjiče je rekognisciral okolico in danea zjutraj zadel ob 10 0 pri Quiugua utrjenih vstašev, s kte-rimi je imel malo prasko. Kakor je videti, je sedaj glavna moč vstašev zbrana med Ruiuguo, pet milj seve-roistočno od Malolos in Pulitanom. Drugi oddelki sovražnika so se umaknili proti iztoku ter prodrli v Mateo dolino, kjer ao jih Amerikanci nazaj zapodili. Ogleduhi so novljeni po raznih balkanskih državah in mestih odbori, kteri se zanimajo za stiskane brate. Srbska in bolgarska so se že tolikokrat pritoževale o kršenju mejnega prava, navajnle ste kako krivično in barbarsko zatirajo Turčini v Macedoniji srbsko in bolgarsko narodnost; kolikokrat so na vse to opozarjale turško vlado in evropejske velevla-sti, ali vselej zaman, vedno je ostal njih glas v puščavi kričečega. Ali se je potem čuditi, ako se tako ljudstvo, ktero je ptfvsodi prezirano v svojih pravicah, glasno oglasi, ali celo častno pade na braniku svojih pravic, nego bi ga počasi ugonoblje-vali barbarski Turčini? Ojačili so se pa ti narodi tudi odkar so videli, da je grški princ postal guverner na Kreti in ta dobi avtonomijo, dasi ste se temu Trčija in Pruska v prvej vrsti na vse kriplje upirale, dasi so evropejske oblasti dopustile, da je uprav zaradi Krete Turčija dobro pretepla malo Grško. Novejši brzojavi o vrenju v Macedoniji — seveda iz Londona _ pa kar naravnost dolžž Rusijo, Češ, da ona daje potuho in celo goji agi- ti Nemci stoletja želeli, konečno | in huda mrzJica vedao preži dosegli, to ne privoščijo drugim | lavce ter tudl ua post,:1; p narodom. Ali svetovna zgodovina piše svoje liste, neoziraje se nr. te „liberalne'' Nemce, bodisi v pristnem rajhu, ali po svetu razkropljenimi. Grozne vesti o lakoti. Ruskim listom je sicer prepovedano s 'poročili iz okrajev lakote ..vznemirjati'4 Javno mnenje, ali glad trpeti ne morejo prepovedati ruskim kmetom, in ako 20 milijonov trpi glad, potem je tudi nemogoče zabraniti, da je sem in tja v listih čuti kak kratek hripav klic, kteri pretrese človeško dušo, ako le še ni zginol ves človeški čut. Tukaj hočemo navesti nektere po drobnosti. Iz governmenta Samara se poroča: Slaba letina od leta 1S9S postaja zelo občutna. V skrajnej bedi je slaba letina tudi uzrok, da trpi poglavitni blagostan naših kmetov, to je njih zdravje. Zdravstveni urad governementa Alsemstwos dobiva skoraj sleherni dan vznemirljiva poročila o zelo naglem razširjanju bolezni raznih vrst, kterim vsem je iskati izvor v nezadostnej slabej hrani prebivalstva. Tukaj navedemo nekoliko številk o bolezni med ljudstvom. V okraju Nowo-Osensk, okraj Binomozeisk, bo zdravniki iz Semstwo odposlani, da zatro epi-demične bolezni, poročali, da so v vasi Wechosewsk našli (50 bolnih ua kurdeju (seorbutu), v vasi Sa-farowsk 16 mož itd. Potem sledi dolga listina vas za vasjo : 19 bolnih na seorbutu, 70 na istej bolezni, 50 enako, 80 bolnih ua legarju, 67 legar, 169 seorbut, 70 seorbut itd. itd. ,,Oficijelna poročila pravijo, da tudi iz druzih okrajev ne dohajajo manj vznemirljiva poročila." Druga slika: Od časa do časa dohajajo na uredništva po pošti zavoji, to je male škatljice z napisom: „Od duhovna N. N., government . ., okraj .. , vas . ; „od učitelja ljudske šole v . . tako se navadno glasi naslov. Ako odpro pošiljatev, najdejo suhe skorje, po gnoju smrdeče, črno, suho blato, ktero šteujaki je komaj s kladivom razbiti. To Minolo jesen meseca novembra smrdi grozno. Ako po sili vzamemo je umrl v Memphisu v bolnišnici zaslužiti in živeti v šumah, i! da ne bi tako lezli v svojo lastno nesrečo. Ti šumski trgovci ne ado več živeti, in seveda tudi ne zaslužiti delavcem, povsodi in v» dno gledajo kako I-i jim še kake l nte odtrgali. Predlanskim so lej število siromake v sem zvabili, ker so v staro dom« vino pisali kak r bi se po Mississippi u in Ark;u:>asu istini vxda t a deli, ada za več tednov. Ti l^sni trg> \ -i soj pisaii v naš-- krajV, da prid-i delavec lahko zasluži po .fo ua t: u in še so jim doli£e i delaiik- co je to avstrijske veljave, ^to je 1397 v j eseni toliko naroda sem _ 'o in kako zelo so se vsi prevaran. starem kraju so žene in družine j pričakovale lepe novce, ker so bile j obljube tako mikavne, ali naši trgovci sovse hkrati obrnili. Predno so ti ljudje stopili na suho, že so ti trgovci napravili svoj sTdep kakor bi bil poslan iz \Va-shingtona, namreč vsi so napravili pogodbo in ceno od ak va. in od ene mire. t i lavni trgovci v t^j igri so bili: Simon Kern, Kraus in pa Chek. Ti g »spodje so tudi med seboj sklenoli, da ne vzem delavcev, ako zapu-te, kterega teh trgovcev. To sem sam poskusil in z menoj še j marsikak rojak. Z^lo malo se da še prislužiti pri tem težkem delu od pucanja zore do črnega mraka, vedno do kolen v vodi in blatu, ves dan moker od potu, toraj smemo pač reči. da so krvavo prislnženi uovci in vesel sem, da sem se sem rešil v Joliet. R^s je> bilo predno sem jaz došel v šumo še dobro, ker so delali od komadu ; takrat je delavec še zaslužil po §4 do So na dan in tudi več. Takrat pa tudi ni bilo toliko zapovedovalec po šutnah in jih niso tako priganjali pri delu. Sedaj pa hodijo tudi robo pregledovat in nosijo dolge drogove seboj, ter ž njimi hraste zaznamujejo, ter tudi pritiskajo dan na les. Od ako-va plačajo sedaj po 16 centov, torai lahko vsak ve, kteri je preje tukaj delal koliko je slabeje postalo; se daj pa tudi zelo slabe šume kupujejo, seveda kar je naceneje, kakor da bi farmerjem zemljišča trebili. To vse naredi ubogi delavec na pol zastonj,oderuhom pa ostane masten dobiček. Nekteri priganjači so zelo osko-srčni in vedno kriče nad delavci, a tudi kaj radijih ogoljufajo na ko rist bogatega gospodarja, samo da bi se jim še bolj prikupili; nikakor pa ne rečem, da so vsi taki, nekteri so še dobri z ljudmi in pravi po- jim kaj odvzel ker je le mogel. Mož si je napravil precej piemoženja in bil ž* postaran : ali naši rojaki se niso hoteli udeležiti njegovega sprevoda. Omenim naj še o hrani v šumi. Boarding bossi računajo za vsak dan 50 ct-, ali kako hrano dobivajo delavci? Največkrat tako, da ni užitna, tukaj je pa sicer vse po ceni: hrana pa postaja še vedno slabeja. Vsp stvari kar je mesenih, kakor šunke, so na pol gnjile; govedina in druge stvari pa tudi le pol kuhane, koliko je pa nesnago v jedi. to pa nemorem povedati, ker nobena stvar ni oprana. Jtdila prav tako pripravl jajo za prašiče, a delavec se ne sme nič pritožiti. Sam sem videl v Chekovem kempu kako je boardings boss delavca, kteri je godrnjal nad slabo hrano, suval od mize in ga slednjič v blato vrgel. Tako postopajo dandanes z delavci. Kako se pa pri Kernu postopa, kjer njegov naslednik board daje in ta je Minkus; pri temu je tudi mnogo zanikarnosti in z delavci tako grdo poBtopa kakor krvoločni Turčin s Kristijani. Bolni vsled mrzlice dobe ravno tako slabo hrano kakor drugi delavci, ako jo ne uživa, jo mora vsejedno plačati. Ti prekanjenci pokupijo od štorma-nov vse najslabeje, kar seje žp- pokvarilo in bi morali ti proč vreči, to kupijo, ker dobe skoraj zastonj in so mnenja, da je za ubozega delavca vse dobro. Ra je delam tukaj po štiri šihte na teden in zaslužim toliko, da se pošteno preživim, imam pa tudi vtp v redu in Čisto. Delo v kanalu vsled vode še vedno štapa, za velikonočne praznike smo dobili pa še precej snega. K sklepu srčno pozdravi jam rojake po širnej Ameriki, posebno one v nezdravih krajih Mississippi a in v Arkansasu. Tebi ,.(i!as Naroda" pa žel i in obilo podpornikov iu naročnikov. Frank L—č. Fuhla, Minn., 2S. marca. Večkrat čitam v listu, da bi se naši ljudje naselili na kmetije, ali nič kaj z veseljem ne posežejo po njih. tudi o Minnesoti sem že čital več dopisov glede naselbin. Jaz Vam pa toliko rečem, da kdor na kmetiji dela, ima dosti kruha, seveda se • farmar ne sme dr/ati po saloonih, ker potem je kmalu kruh redek, iu ga tudi kaj hitro zmanjka. Jaz stari Plut bodem kmalu dopolnil 70 let, doma sem iz Semiča iu že dvajset let kmetarim ; tukaj vFnldi, Minn., sem že 15 let. Tukaj sem kupil pol sekšna zemljišča na osemletno odplačevanje in dal $5 za aker. Zemlja je bila pusta, nikdar orana. Najprvo s<>m si napravil hišo in hlev, v 10 let ih sem pa vse splačal, poleg BEERBEERBEERBEER E B E E tak košček v usta in ako ga se zobmi raztro, je čutiti pesek med zobmi. Tem škatljicam so bile obupljiva tacije v Bolgariji in Srbiji. Seveda pisma pošiljalcev priložena " To Angleži nemorejo drugače, nego Ru- je kruh, kterega milijone ljtidji prvi naslednik pri Kausasu, ime mu je bilo Simik. Ni prav, da go-vorisn o mrtvem slabo, zato pa naj le ob kratkem povem, da je ta človek hudo etiskai delavce in povsodi B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E i R SUPERIOR^ STOCK o o « Prodaja se povsodi. e e v The BOSCH BREWING CO., LAKE LINDEN, MICH. E R B E E R B E E R B E E* R B E E R B E E R B E E BEERBEERBEERBEER .. .• ...i:,si-« .. I Ei. te red as second clas matter at tbt* New York, N. Y. Post office October 2. 189a »GLAS NARODA". : 'at slovenskih delavcev v Ameriki, lidajatelj iu urednic : Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. tf a leto velja list za Ameriko $3.—, ta pol leta..............$1.50, £a Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ pol leta...... 3.50, • »» » č-trt leta . . . „ 1.75. Evropo pošiljamo libt skupno dve številki ,Glaa Naroda'* izhaja vsako a*edo in e j bo to. „GLAS NARODA" („voio» of the People'4) l\'ill bu i sued every Wednesday a ud Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglasa d 10 vrstic se plača Jj centov. Dopisi brez podpisa in osebnosti ne ttai.tiuejo. De-.aruaj a-* blagovoli p'»nluti po V!on Order. Pi ■ spremembi kraja naročnikov r-oi iito, da se nain tudi prejšnje uivt-.'išče naznani, riče posebej izpraševali, da hi se jim pri odgovorih ne bilo moč ■jporuzumeti. Dalje se porotuiki pritožujejo, da se ne ravnajo po določilih, po kterih bi moralo najmanj 14 dni rninoti med dnevom, ko se ju vložila prošnja v dovolitev , . . Ta čas na i i j bi s- porabil za preiskavo prosi lčevih izjav. Porotniki pravijo, da te predpise skr raj v vseh slučajih prezirajo in priporočajo, naj pretečeta s^j dva dneva med prošnjo iu dovolitvijo mesčanskih papirjev, ,,da ee svete amerikanake meščanske pravice" oddajajo le na dostojen način. Razne vesti. Posestnik Windsor hotela umrl. Warren F. Lelaad, posestnik pogorelega Windsor hotela je vtorek večer ob 6. uri umrl v Grenobie hotelu kakor pravijo vsled razburjenja in strahu pri požaru hotela in zgube svoje žune in hčere. Mož je trpel od požara sem vnetje spodnjega dela telesa, zdravniki so ga operirali in to je končalo z smrtjo. Pokojuik je prav hotelirskega poko-lenja, njegov stari oče je bil hotelir, raviio tako njegov oče. Vreuie. Na veliko nedeljo je v New Yorku brila huda burja in se zelo sneg ponujal, ali vendar ni mogol dobro padati, v ponedeljek je še mrzla burja brila, vtorek in sredo pa imeli jftko 1< pe spomladanske dneve, daai malo hladno. Kennedy v Sing Singu. V tisto celico v Sing Singu, v kterej je bival preje Martin Thorn, bo sedaj zaprli dr. Sumuel J. Kennedyja. Slednji je bil radi amorag ospodičine Dolly Reynoldos k smrti obsojen in bode z 22. majem sačeušim tednu urBmrten. Te dni ao ga zvečer pripeljali v Sing Sing, kjer je prvo noč prespal precej dobro- Ostal je sicer miren, toda bil je zelo zamišljen. Za druge k smrti obsojenimi v ječi se je kaj malo zanimal. Kenuedyju so njegovi odvetniki zagotovili, da bodo proti obsodbi apelirali. Fayne Moore oproščena. Po večmesečnem zaporu so te dni gospo Fayne Moore oprostili is zapora. Njenega soproga so vtaknili v Sing Sing v ldletno ječo. Lepi in zelo prekanjeni ženi, ktera je x vednostio soproga, premožne in lahkoživne možke lovila v njene Hestavranti na brookI vaškem mostu. John O'Brien, posestnik de Kalb hotela v Brookiynu je kaj podjeten ukž. On uamreč namerava na bronklynskem mostu in sicer v mostov ni h stolpih vrediti res t a vran te. Dotično prošnjo je žfe vložil pri moBtovnem komisarju. Povod tega podjetja je kakor O'Brien sam pravi, v prvej vrsti filantropičnega značaja, istočasno pa goji tudi prepričanje, da mu liodt , ..pravo človekoljubje" dona-šalotudi lep dobiček ; upanje, ktero povsem odseva značaj takih ti lan-tropov. Po letu naj bi se žejuim dušam dajal sladoled in druge hladilne pijače, po zimi pa tudi kava, čaj itd. samoumevno za primerno visoko ceno. Za ta privilegij je O'Brien pripravljen plačati $2(X30 letne najemščine. Ista se sme do 1. 190S polagoma zvišati na $3450 na leto. Zelo dvomljivo je, da bi njegova prošnja imela kak VBpeh, kajti ako bi temu dovolili zaželjeno, oglasile bi se tudi druge podjetne osobe, ter zahtevale dovoljenja ustanoviti razna podjetji, seveda vse ,,le za blagor občinstva" in lastni žej>. Zamorci proti Italijaui. V Camden, N. J., je prišlo vtorek popoludne do male rabuke, 60 zamorcev je napadlo 37 Italijanov in jih v beg zapodili. Zamorci so delali ob cestnej železnici in dobivali po $1.50 na dan za delo. Te bo pa nadomestili z Italijani, kteri delajo za 90 centov na dan. Zamorci so se zbrali, posvetovali in napadli Italijane. Policija je nato zamorce pregnala. Razstreiba v tovarni za stroje. Pittsburg, Pa., 4. aprila. Danes popoludne so bili trije delavci usmrteni vsled razstrelbe v tovarni za stroje v Braddocku, Pa., več delavcev v tovarni in ljudi izvan tovarne je bilo psškodovanih. Poslopje je popolnoma razdejano. Trarnpi so ga umorili. Greensburg, Pa., 1. aprila. Herman Strattmaun, brat sloveče-ga, nekaj milj od tod oddaljenega benediktinskega samostana St. Vin- cent, je izginil na skrivnosten način, kar je tu in okolici prouzročilo splošno razburjenost. Brat Strattmann je v četrtek večer peljal nekega obiskovalca na kolodvor v Latrobe in se od tam pozno v noči povruil domov. Od tistega časa ga niso več živega videli. Možje so preiskovali vso okolico in našli ua poti k samostanu Stratt-mannov klobuk in miljo od tam na koruznem polju njegov voz in konja. Splošno se bo;e, da je Strattmanna umorila neka tolpa trainpov, ktera je v tisti okolici taborila. Nesreča na železnici. Middleboro, Mass., 3. aprila. Danes opolude je tukaj trčil ekspresui vlak iz Bostona ob lokomotivo. Sti ri osobe so bile hudo poškodovane. Drugi potniki so'odšli le z samim strahom. Odprta ogibač« je uzrok nesreče. Pomladanske volitve. Cleveland, O., 3. aprila. John H. Farley je bil z 3000 glasov večine izvoljen majorjem. Njegov tekmec je bil Robert Mc Kisson. Volilna berba je trajala 6 tednov. Obe stranki sti si v tem času kaj energično držali sovjega smotra. Detroit, Mich., 3. aprila V državi Michigan je bil republikanec izvoljen sodnikom višjega odišča. Dayton, O., 3. aprila. Pri municipalnih volitvah ao demo-k rat je priborili velike prednosti, ter v mestnom svetu dobili večiuo. Od desetih republikanskih kan^j-datov za šolski svet, je bilo šest izvoljenih. Columbus, O., 3. aprila. Republikanci so pri municipalnih volitvah zmagali. Sam. J. Schwartz je bil izvoljen majorjem. Helena, Mont., 3. aprila. V mestuem svetu so republikanci priborili še tri sedeže. V Ancen-dana so zmagali demokratje. Cincinnati, 3. aprila. Tu so izvolili vse republikanske kandidate. Toledo, O., 3. aprila. Samuel Jones je bil z veliko večino zopet izvoljen majorjem. Y o u u g s t o w n , O., 3. aprila. Pri mestnih volitvah so zmagali republikanci. V mestnem in šolskem svetu imajo republikanci večino. May ville, Ohio, 3. aprila. Tukaj je daues zelo snežilo. Snega leži že 5 palcev visoko. Živina zelo trpi vsled hudega vremena. Po sili so jim stavili koze. Washington, 1. april. Iz vasij ob mehikanski meji, kjer raz-sajajokcze,so došla v Marine Hospital Bureau nadaljna poročila o stavljenju koz prebivalcem. V nekterih krajih so se ljudje ljuto upirali, morali so jih aretirati in jim v bolnišnicah po sili staviti koze. V Laredo, N. Mex., so poslali švadrouo konjiče na pomoč državnim vojakom. V nedeljo in pondeljk bo se vršili hudi pretepi med prebivalci in vojaki in mnogo je bilo ranjenih na obeh straneh. Vest ga je nadlegovala. Washington, 4. aprila. Fi-iančni tajnik je danes dobil pismo, na kterem je bil pečat,,New York", v pismu so bili trije listki po $1000, na priloženem listku pa zapisano: ,,Priloženo je last državnega zakla-Zjed. držav, Moja vest me sili, da to povrnem. Bog vč za moje ime in pregreho." Državni tajnik je dobil tudi drugo pismo z $5 in listkom z napisom : „Za zaklad vesti $5, kteri so last Zjed. držav. u Rudarji na štrajkn. I b p h e m i ng, Mich., 4. aprila. 800 štrajkujočih je danes marčalo po ulicah. Vsi rovi v okolici so zaprti. Več drugih de lavcev (skabov) se je oglasilo, da vsprejmo delo, ali uradniki rudo-kopov pravijo, da je potreba popol nega moštva, ako hočejo z delom pričati. Strajkarjem je prepovedano stopiti na družbeno zemljišče. Mnogo rudaijev zapušča mesto in si bodo drugje delo poiskali. Sina zgubil, ker mu ni dal $10. Chicago, 111., 4. aprila. Fred. Schottenfela, I81etni sin dr. Emil SchottenfeUa, na Jackson Ave., zahteval je daues dopoludne $10 od očfta, da bi stavil na izvolitev Carter Harrison a. Oče mu ni- hotel dati zahtevanih novcev, nato je šel paglavec v bližnjo lopo in si zavdal z strupom za podgane. Harrison zopet izvoljen. Chicago, 111., 4. aprila. Ob 11. uri po noči so sestavili izid današnje volitve majorja. Izvoljen je majorjem dosedanji major Carter H. Harrison (demokrat) z 146.914 glasovi; Zina O. Carter (^republikanec) je dobil 107.304 glasov; John P. Altgeld (neodvisni demokrat) 45.401 glas. Harrisonova veČina znaša 39.610 glasov. Demokratje so skoraj zmagali v vsa kem mestnem delu in bodo impl sedaj v mestnem svetu 27 glasov večine. Danes večer se je razširila važna vest, da bode Harrison dosedanjega ničvrednega vodjo policije Joe Riplega odslovil in na njegovo mesto imenoval vodjo detektivov L. P. Collern. Poslednji potrjuje vest. Pivovarne zjedinile. Boston, 3. aprila. Tnkajšne ,,Consumers'1 pivovarue so se zjedinile včeraj v New Jersey u pod imenom ,, Boston Breweries Co. " z lli milijonov dolarjev kapitala. Njih ,,Charter" jim dovoljuje izdajo (i odstotnih zlatih boudov v zveseku 7i milijonov dolarjev. Samouuior admirala. Boston, 2. april. Vpokojneni contre-admiral Chas. C. Carpenter se je včeraj večer v Adamovem sanitariju za nervozne v Jamaica Plains ustrelil. Mož je 1. 1884 prestal hudo bolezen, 'od ktere ni nikdar popolnoma okreval. Zopet oui«ti<*a napadla sv- Očeta. L o n d o n, 4. aprila. Brzojav naznanja ,,Daily Telegraph" iz Kima da je papeža Leva XIII. včeraj zopet napadla resna motica. Kardinal in državni tajnik Rampolla si na vso moč prizdeva, da položaj sv. Očeta tajen ostane, ker neče, da bi olaste vplivali na konklave. Salzburg, 3. aprila. V mrtvašnici na tukajšnjem mirodvoru so našli med krstami ležeče truplo 12letue deklice. Preiskava je dognala, da je pozverinjeni lopov deklico najpreje oskrunil, potem pa umoril. O lopovu Še nemajo nika-kega sledu. Seli ley se je pri Santiago st raliopetno obnašal ? St. Louis, 4. aprila. Feliks H. Hunike, kteri je med poslednjo špansko vojno služil kot poročnik pri zveznej mornarici, je danes večer predaval in povedal stvari, o kterih dosedaj še nihče govoril ni, dasi je bil deležen znamenite pomorske bitke pri Santiagu, ko je bilo Cerverovo brodovje uničeno. Senzacijo je prouzročilo ko, je Hunike zagotavljal, da se je Schley, kteremu pripisujejo zmago nad Cerverovim brodovjem, lepo umaknil, ko je pričelo špansko brodovje streljati na vojno ladijo „ Brooklyn1', raz ktere je Schley zapovedal. Hunicke je rekel dalje: ,,Vsak častnik mornarice, 'izvzemši kapitana Cook, kteri je zapovedoval „Brooklyn", je Schleya zato kriti-koval, ker se je z ladijo tako premikal, kakor bi se hotel izogniti streljanju Spancev. Cooku nemoremo za zlo vzeti, ako se zlaga z Schleyem. Schley je ukazal proti levej pljuti in vozil naravnost proti iztoku, da bi dospel za naše druge ladije in se s tem umakuol streljanju Špancev. On sam zagotovlja, da je nameraval voziti proti najbližjej . osti dežele, da bi Spancan pot zaprl, ako bi pa vozil na nasprotno stran bi to še preje doseg 1 Zakaj pa ni takoj odpljul Špancem nasproti, ter bi jih prisilil Bkupaj ostati pred luko!" Blizzard na zapadn. DesMoines, Iowa, 3. aprila. Takaj že 36 ur neprenehoma sneži, a še vedno pada sneg. Ottumwa, Iowa, 3. aprila. Tukaj in v okolici je več snega padlo, i.ego kedaj popreje v mesecu aprilu, od četrtka je padlo 15 palcev na debelo snega i železniški in cestui promet je zelo oviran. St. Joseph, Mo., 3. aprila. Tukaj že ves dan hudo razsaja vihar z snegom, vse kaže, da bode ves promet prejenjal. S a 1 i n a, Kana., 3. aprila. Najhujši „Llizard" letošnje zime ae je Janes tukaj pojavil, med tem ko je bilo včeraj še prijetno t^plo. Živina na paši obilo trpi vsled mraza in viharja. Pivovarpa bankerot- Louisville, Ky., 1. aprila. Shafer-Myer Brewing Co. je danes napovedala z $300.000 aktive in $130.000 pasive, bankerot. Pravijo, da bo nove naprave v tovarni pro-azročile polom. Požar v pragozdu. Austin, Tex., 3. aprila. V tropičnih pragozdih blizu mesta divja že nekaj dni požar, kteri je uničil za muogo tisoč dolarjev vrednosti stavbenega lesa. V mestu vlada neznosna vročina. Včeraj je kazal toplomer 102 stopinji v senci. Konec lopova Newkirk, O. T., 4. aprila. Clyde Mattoxa. zloglasnega človeka je daneffkSerif Kay Countija nedaleč od tukaj na farmi ustreli!, ker se je zoperstavljal prijetju. Včeraj je v prepiru v nekej gostilni umoril farmerja Lincoln Swinneva. Mat-tox je star zločinec. Leta 1897 je umoril v Oklahoma City necega zamorca in bil zato k smrti obsojen. Njegova mati je žrtvovala premoženje, da ga je rešila smrti na vislicah in je predsednika Clevelanda preprosila, da ga je pomilostil v dosmrtno ječo; poslednje leto pa je zopet šla osobno k predsedniku McKinleyu in prosila, da gaje popolnoma pomilostil. Ker dajejo zamorcem prednost. N e w O r 1 e an s, 3. aprila. Viljem McGee, delovodja pri Bauner Lumber Co. iz Kentwood, La., je bil daues zjutraj, ko se je hotel iz tovarne vrniti domov, za vratno ustreljen. Živel je še toliko časa, da je zamogel naznaniti imena svojih morilcev. Krvni psi slede zločincev. Med jednim delom prebivalstva in Lumber Co. traja že več let trdovratno sovraštvo, ker slednja pri vdinjanju daje prednost zamorcem, kteri ceneje delajo. Umorjeni McGee je dobil več pre-tilnih pisem, toda ni se muogo na uje oziral. Požari- San Francisco, 1. aprila. Prodajal niča za železni u i tvrdke Miller, Schloss & Co na Fremont blizu Market ceste je p j noči pogorela. Vse štirinadstropno poslopje z vrednostnim skladiščem je bilo razdjano. Požar je napravil $400.000 škode. Ogenj jo nastal v gorenjem nadstropju in se je hifcro razširil po vsem poslopju. V veliki nevarnosti bo bili ljudje pri gašdDju, ker so bile v skladišču velike zaloge nabojev, kteri so pokali, kakor v hudi bitki. Tvrdka ceni svojo škodo na $350.-000, ktera je le za $250.000 zavarovana, razdjano poslopje pa je bilo vredno $50.000. Houston, T e x., 1. aprila. V Pillot poslopju, nekem trinadstrop-nem trgovskem poslopju na Franklin Ave. je dane* zjutraj na vse zgodaj izbruhnil ogenj. Plamen se je razširil čez sosedni dve hiši in požarna hramba je morala napeti vse moči, da je ttadaljno razširjanje požara zabranila. Materijelno zgubo cenijo na $85.000. Indijanci so jih umorili. Juneau, Alaska, 3. aprila. Miuolo spomlad, si je 16 mladih ljudi iz Kentukyja omislilo mali j parnik, kterega so ,,Jessie" imeno-' vali, z vsem potrebnim oskerbeli,' ter se hoteli ž njim voziti do ustja KuBkokwim reke. Parnik seje potopil, vsi potniki pa so se rešili na obrežje. Od istega časa niso več čuli o njih. Sedaj pravijo, da so domačini družbe, ko je ista spila, napadli in vse pomorili. Milijoni k milijonom. Newyorški listi so kar ob pamet kadar se oženi kak Vanderbilt, ali. kaka hči Goulda. Enako ao imeli te dni na široko pisati o poroki Wm. K. Vanderbilta ml., zgospico Fair, on ima sedaj 10 milijonov dolarjev, a podedoval jih bode de 100 milijonov, ona ima malenkost 10 milijonov in toliko bode še podedovala. Da seje poroka iu„ofcet" vršila na zelo Blovesen način, o tem pač ni dvomiti, saj petični aristo-kratje so še bolj ponosni kakor pravi plemeuitaši (ako tudi o plemenitosti govora ni). Danes v nedeljo ae pa vrši druga poroka gospice Emily Vanderbilt Sloane z John Haryem Hammond. Da bode tudi to večanostno zagotavlja nam poročilo, da je povabljenih 200 osob izmed onih „400", kteri še opoludne ne vedo kaj bodo ob dvanajstih kosili! Duhovnik, kteri je Vm. K. Vanderbilta poročil se bode pa to priliko tudi dobro zapomnil, ker dobil jeza to $15.000. Evropejske in druge vesti. Pariz, 1. aprila. V Bois de Boulogue jo daues nek Osouf po imenu ustrelil G5 let starega Tour-reta, nekega premožnega moža, kteri je bil predsedniku Loubetu zelo podoben. Osouf, kteremu se je bržkone zblodilo v možganih, je Tourreta smatral francoskim predsednikom . P a r . z, 1. aprila. Ha^onovka Hirsch, vdova znanega kapital.sta in filautropa je danet* zjutraj ob 2. uri umrla. Bila je rojena Bischofs-heim in njena dota je bila podlaga premoženju njenega soproga. Ko je 1. 1896 baronov edini sin umrl, vzela je radodarna dvojica dva pridna fanta za svoja otroka. Dunaj, 2. aprila. Kakor so iz Petrograda poroča, bode Tsung Li Yamen poslal kitajskim agentom v inozemstvu dekret z vsebino, da Kitajska zanaprej nobeni zvunajni oblasti ne bode dala v najem kak kos zemlje. Dunaj, 2. aprila. Pri Kizyl Agach ob turško bolgarskej meji je razsajal hud boj m< d turškimi in bolgarskimi vojaki, kteri je trajal celo uro. Turčini so napadli Bolgare in jih skušali pregnati iz položaja in isto zasesti. Prebivalci okolice so Bolgarom pomagali in naposled so Turčine odgnali. Na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih. \V i 1 1 i n g t o n, N. S. 2. aprila. 500 vojakov stoji pripravljenih za vkrcanje na Samoa,"ako bi jih tam potrebovali. Carroll, kolonijalni tajnik in zastopnik Maorisev se j^ izrazil pripravljenim 300 do 400 slednjih za službo na Samoa poklicati pod orožje. Bremen, 2. aprila. ,,M»'ive4<, parnik severo-nemškega Lloyda na Weser se je blizu Bremena užgal vs'e l vnetja soda olja. Bati se je, da bode parnik popolnoma zgubljen. ,,Mowe" spada h manjšim parni-kom Lloyda, ter je vozil \ečinoma med Bremerhavenom in angleškim obrežjem. Dunaj. 2. aprila. V staremu rudarskemu mestu Leobenu na gorenjem Stajarskem bo zopet čutili, več podzemskih sunkov. L o n d o n, 3. apr. Glede praske med turškimi in bolgarskimi vojaki pri Bar-.yl Agob, med Jamboli in Adrianopolom, sirategično važnem kraju, ker je najbližnja želez-nična postaja ob turško bolgarskej meji, piše nek poročevalec „Pall Mali Gezetti" iz Macedonije : Resne posledice ne morejo izostati. Vsa pokrajina je pod orožjem in razmere kažejo na javni upor. Prebivalci se vežbajo v orožju, pripravljajo za bodoči boj in dežela je dejansko v izjemnem stanu. V nemirne pokrajine dohajajo turški vojni oddelki in se zbirajo večinoma ob severnej meji. Vsak dan dohaja več vojakov in močni oddelki patrulirajo ob orijentalski žeJezniei od Soluna do srbske meje. Vsa večja meBta so napolnjena z vojaki. Ljudstvo je zelo vznemirjeno in vse poslovanje popolno miruje. Turčini se pripravljajo za boj na življenje in smrt, ker so uverjeni, da Bolgari netijo nemir. Kakor cenijo je v^pokrajui zbranih 100.000 Tur-činov. Dunaj, 3. aprila. General grof Griiue, poveljuik vojnega kora v Pragi je včeraj pri nekej paradi hkrati zblaznel. Slovenci I Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete doma, obrnite se na F. Sakser& Co. - Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik : JožefAonič, Box 266 Podpredsednik: Gkorg Kotce ; I. tajnik: Ivan Ggvžr, Box 106; II. ,, Štefan Banovkc ; lilagaj.: Matija Agnič, Box 266, PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Pkkširn, Box 2S6 ; Josip Mantel; v«! stanujoči v ELY, St. Louis Co. Mirni. Glasilo: ,,GLAS NARODA"' Krizan in vstal. (Velikonočna povest. fm H. Sienkieniciu.) (Dalje.) 2. Poglavje. C a j u a in Čaja. V Alekaandriji je Cajus Septi-raiusCinna zopet poskušal napraviti dom kakoršuega je zahtevala njegova visoka služba. Toda le za prav kratek čas. Spočetka ga je vedno l>olj vleklo v ,,Serapeum", slavno aluksandriško iilozo lično in učenja« šk<> borzo, ker se je takoj pri prvem obisku seznanil s prav zanimivim učenjakom. Ta možje bi Timou iz Atene. liil je to mož, kteri se j« po več-kratnej menjavi erečein z ostankom premoženja popolnoma odtegnol od HV«»jega rojstnega m^sta in se podal v Aleksandrijo, kjer seje samo duševnemu življenju vdal in zu vfedo ne le zelo zanimal, temveč tudi po njej hrepene! ter jo smatral kot najvišji užitek življenja. Kmalu 9ta ne zelo seznanila visokoizobraženi, a ne neplemeniti Grk in plemeniti in izobraženi Rimljanec, poslednjega je celo prvi povabil na svoj dom. Kljubu temu pa je mladi patri cijer f>e le po preteku več mesecev našel t"'BB temu povabilu zadostiti. Ko je pa to storil, je bilo pa tudi dovolj za njega, da se ni ve6 udal skušnjavam, da bi tudi v Alekaandriji živel rimsko potratno. Kaj se je pa zgodilo v hiši daleč proč ud mestnega ropota in vrišča, jn od luke, a vendar «jb morju leže-t-ej, ktero je obdajalo visoko zidovje ter bila popolnoma ločena vnanje-iuu svetu? Takoj na dverih hiše je obema možema nasproti prišla deklica ne napravljena v obleki po aleksaudriškem kroju in šegi, temveč po strogem grškem kroju; tu deklica se je mlademu Rimljanu dozdevala nudzemsko krasna, in v istini, ni bila le krasotica, ampak tudi izobražena. Kako se je še le začudil, ko je takoj po prvem po-zdra\ u s to krasotico, našel tudi v«o hišo v najlepšem redu, dozdevala se mu, daje v mirnej grškej hiši vzrastla cv< tka, a ta hči je bila tudi prava hči očeta, ker bila je popolnoma po njemu duševno nadarjena. V tem trenotku in hkrati, kakor pr<-dere solnce oblake, seje dogodila druga velika sprememba v poslednjem letu življenja mladega Rimljana. Po tem dnevu je postala palača Cajus Septimiusa Cinna prava puščava, njen gospodar je bil vsak dan gost v ti hej hiši filozofa, raz ktere je bil krasen razgled na nebu enako morje in s pogledom v nebo enako človeško dušo. o kterej mo-gočosti, da se na svetu nahaja, v njegevem prejšnjem življenju niti misliti ni zamogei. Kmalu je bila Aleksandrija in Rim presenečen po čudu* j vesti : da seje plemeniti in daleč na okolu zapovedujoči pobiralec davkov cesarja za Egipt — oženil. Žena je grškega pokolenja. Poroka pa se je vršila po strogo rimskem načinu s običajno obljubo : ,,Kjer bodeš ti Cajus, tam bodem tudi jaz Caja d:i je s tem svojej ženi pridobil vse pravice, ktere; gredo rimskej Ženi, ter se lahko! opirala na vso slavo pokolenj Lu-cullije-ev, Claridicev, Cornelijcev in več druzih dostojanstvenikov. 3. Poglavje. Josip Galil e j ec. An tea je bilo ime hčeri Timona in ženi Cajus Septimius Cinne. In ko je to is očetove hiše ob morju ležeče j, peljal v svojo palačo, obžaloval je le, da tudi iz svoje palače nemore zr^ti na Aeduo smejoče sinje morje, da bi svojo srečo vedno z nova ž njim spojal. Na predvečer pred poroiro jej je pripovedoval dogodbo o čudnih sanjah, ktere je imel pred letom, in kako je bil zadržan preplavati temno reko, velike vprašujoče oči je v njega vprla in ponavljala besede: „Kjer koli bodeš križal temno reko me bodeš našel!" In potem dodjala : ,,Zakaj pa smatrate pri Vas v Rimu križ za bolj zaničljivo smrtno skega se ljudje izseljujejo v Ameriko. Brezvestni agentje zapeljujejo ljudi, da gredo z doma brez potnega lista. Agent Silvio Nodari v Vidmu (Udine) na Laškem ljudi naravnost po tiskanem pouku uči, kako se morajo veBti, če nimajo potnega lista, da ne pridejo ljubljanski policiji v roke. To store tudi drugi agentje, ki nimajo pravice v Avstriji, izdajati vozne liste za vožnjo v Ameriko. Ljudje verujejo agentom, ki imajo pri tem svoj dober zaslužek, ali posledica je, da imajo potem sitnosti in jih navad- orodje. nego me/1, kterega si pustite no žandarmerija vstavi in morebiti držati od kakega sužnja, da se nanj še zapre in pošlje domov. Agentje vržete? Tvoj stari suženj pa je nosil sam svoj križ in sam ga je spoštoval in proslavljal, s tem pa ne le to smrtno orodje, temveč tudi smrt samo, kterej je nasproti šel!" ,,Solarica Platna!" odgovoril jej je smeje. Toda ona je ostala resna in nadalje vp-aševala: Ali si kedaj kakega človeka videl na križu umreti? Nas Grke strese groza pred tem, in Plato bi je imenoval za največje barbarstvo." Let" je že minolo od poroke Cajus Septimiusa Cinna s hčerjo Timona iz Aten, in ako se tudi v ljubezni mlade dvojice ni nič spremenilo, ali celo še bolj iskrena postala, vendar je od druge strani sem nju življenje obsenčevalo. Kmalu po poroki je Anteo napadla nerazložljiva bolezen telesno in duševno objednem, kljubu najskrbnejšemu zdravljenju se ni hotelo na bolje obrniti. Iz vseh vetrov sveta so poklicali zdravnike, pisali se raznovrstna zdravila, drugi priporočali razna razvedrila in kratkočasnosti, — toda vsi niso zamogli nič pomagati, ne pri hiranju života, kteri se bi imel uprav razviti v ženo, niti jo niso mogli oprostiti otožuosti, ktero je nje dušo, dasi iskreno ljubeče nje moža, nadlegovala. Konečno je vendar zvedel mogočni pobiralec davkov cesarja za moža iz Galileje, kteri je po siro-mašnejih delih Aleksandrije zaslovel kot zdravnik, čarovnik, zagovornik duhov. Ker je bil Cinna zaradi velike in preje nikdar poznaue pravičnosti pri vseh stanovih priljubljen, spoštovali so ga tudi vsi obrtniki in trgovci, zato so se tudi vsi potrudili, da bi zvedeli kje se ta mož nahaja ; na njegovo željo so ga tudi našli v Casarea, ker se je začasno bavil in izvrševal svoja dela, ter mu ga naposled dovedli. Njegovo ime je bilo Jožef in bil edini sin Kuze iz Arimtage. > Dalje prihodnjič, j Drobnosti. obetajo ljudem jako cene in kratke vožnje, a navadno se potem tisti, ki njim verjamejo, opeharijo, in se kesajo, ko je že prepozno, da bo agentom šli na limanice. Zato naj ljudje nikar ne zaupajo agentom, kakoršni so Nodari, Strasser v Ino-mostu, in Missler v Bremnu, kteri nimajo v Avstriji pravice ljudi izseljevati v Ameriko, in jih ni avstrijska vlada v to koncesijoni-rala. Vsi drugi agentje nepostavno povspeeujejo izseljevanje. Poročalo se je nam, da mnogo izseljencev sedaj vstopi v vlak v Zalogu, v Borovnici, na Rakeku in v St. Petru, kakor tudi v Vižmarjih in v Medvodah. Na Rakek se baje kar na vozovih pripeljejo z Dolenjskega. Mnogo jih pa tudi odpotuje s Krškega v Zagreb, kjer je baje Misslerjeva agentura. Ako bi na teh postajah bila tako stroga kontrola, ko je na ljubljanskem južnem kolodvoru, bi ne bilo mogoče, da bi se toliko mladeuičev, ki še niso dopolnili vojaška leta, izselilo brez potnih listov v Ameriko. * * * Došli naseljenci. S par-nikom „New York" je 2. aprila dospelo 445 potnikov ; s francoskim parnikom ,,La Champagne" dne 2. aprila 669 potnikov; s parnikom ,,Neustria" 707 iz Masilije; z,,Au-gusto Victorio" iz Genove 871 notnikov: s ,,Kaiser Vilbelm der Grosse" 907 potnikov. * * * Požari. V Sidražu pri Kra-nju je gorelo pri posestniku Jerneju Anžiču. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje. Škode je 1500 gld. V Radomljah v kamniškem okraju je osemleten dečko zanetil v hiši Frana Kanca ogenj, kateri je upe-pelil hišo in gospodarsko poslopje. Škode je 400 gld. * * * Nesreča. V grajščinskem mlinu v Kostanjevici na Kranjskem je zgorel mlinar Franc Hodnik. Ponesrečeni je bil oče treh nedoraslih otrok. Kako se je zgodila nesreča, se še ne ve. • ?ca garnizijikega zapora, ne da bi se jima odvzeli šarži. Pač mila kazen ! — V Gradcu je dne 8. marca umrl slavni zgodovinar, profesor dr. J. pl. Weiss. — Obesil se je hišni posestnik in gostilničar Alt-ziebler v Celji. Zgorela. V Zeta lah pri Ptuju je pasla osemletna hčerka gostilničarja Krušica svinje na pašniku. Pastirji so Bi kurili, omenjena deklica pride preblizu ognjt* tako, da se jej vname obleka. Nesrečni otrok je umrl vsled opekline v malih urah. Iz otroških ust. Ema:,,Ali si bila pri zdravniku teta?" — Teta : ,,Jaz? ne! zakaj me to vprašaš?" — Ema: „Glej — oče so včeraj vendar rekli, da imaš strupen jezik." Kratko povedano. Prvi poročnik: „Kako si vendar pričel, tovariš, da si dobil hčerko milijonarja?" — Drugi poročnik: ,,Rekel sem jej jednostavno: „Okrasi tvoj bodoči dom!" Kje Je? FRANČIŠKA ŠUSTERŠlC, doma iz Raktine, občina Preserje, pošta Borovnica. V Ameriko je prišla meseca julija I89S kakor sem po naključju zvedel. Ako kdo rojakov vfe za njen naslov, naj ga blagovoli poslati njenemu bratrancu : Frank Petelin, 501 East 3. St., Anaconda. Mont., ali .,Glas Narodu". (29. mc.) Žveplen dež. Iz Lipice poročajo, da je tamkaj v noči od 11. t^ 12. marca padal na četrt ure daljave žveplen dež. Opazilo se je to v nedeljo zjutraj ponajveč na zelenih mizah in na zelenem drevesnem peres ju. DvornaoperanaDunaju ima za minolo leto 100.0CK* gold, deficita. Tako slabega obiska in tako slabih dohodkov dvorna opera še ni imela, odkar obstoja. Novi ravnatelj Mahler je izdal baje ogromne svote za nove kostume in nove dekoracije, a ves napor, privabiti občinstvo, je bil zamau. Boljše dohodke je imelo dvorno gledališče z dramskimi predstavami. V Afriki. Poglavar zamorcev : ,,Otroci, sedaj se hočemo tudi s kulturo seznaniti in bodemo tega belo-poltnega zaužili z vilicami in no-žmi!" Pri m odi s ti nji. On: ..Marica, bodeš vendar ceneji klobuk izvolila?" — Ona: „Ali mož, saj si uprav včeraj pripovedoval, da vplivanje pii volitvi ni dovoljeno !" Vino na prodaj. Dobro rudeče californiško vino prodajam po 35 do 50 centov galone s posodo vred. Dobro belo vino od 50 do 65 centov galono s posodo vred. (15. ap.) NIK. RADOVICH. 702 Vermont St., San Francisco. Z e n i j a 1 e n predlog. Zločinec : ,, Veste kaj gospod doktor, mi dva bi morala vstopiti v kompaui-jo, jaz bodem kradel, Vi me bodete pa zagovarjali!" Velik požar. Iz Budimpešte poročajo, da je okraj Szakaly v Abanj-Tornaerskem komitatu skoraj popolnoma pogorel. Tudi cerkev, šola in občinska hiša je zgorela. Izosvete. V Budimpešti je delavec luhasz ustrelil na cesti svojega druga Blaža Sully> potem pa še samega sebe. luhasz je stanoval pri Sullyju že več mesecev, a nikdar mu ni še plačal niti krajcarja stanarine. Sully mu je vedno grozil, da ga zapodi; in res sta se včeraj zjutraj zopet sprla, Sully je šel po redarja, luhasz pa je tekel za njim ter ga ustrelil, potem je usmrtil še sebe. Mladega moža za pisarniško delo sprejme podpisani. Zahteva se od njega s p r e.t-nostv pisanju v slovenščini, In računanju, dobro zadržanje, posebno treznost. Več pov6: F r. S a k s e r, 109 Greenwich St., New York. Kralj Humbert svojemu spovedniku. Na krsto svojega spovednika Anzina je položil italijanski kralj venec s trakovi, na katerih je bilo napisano: ,Zvestemu in udanemu prijatelju — Humbert L" Frančiškanska cerkev ljubljanska bode v kratkem električno razvetljena. Z inštalacijskimi deli se je že pričelo. * * * Najden mrtvec. Lovrenc Majdič, krošnjar po Ljubljani in po okolici znani prodajalec ptičev, se je že od nedelje pogrešal. Stanoval je v baraki na vrtu Stri-celjeve hiše na bv. Petra cesti št. 33. V nedeljo 13. marca zvečer je rekel, da pojde na semenj v Kamnik, in so drugi dan stauovniki v hiši res mislili, da je odšel na semenj, in da krošnjari po deželi. 15. marca pa je prišla njegova sestra povprašat za njim in ker je videla, daje baraka, v kateri je sam stauoval, zaklenjena, in da je ključ od znotraj v ključavnici, slutila je, da se je bratu naj brž e pripetila kaka nesreča, in je to naznanila policiji. Le-ta dala je vrata na baraki po ključarju odpreti in je našla Lovrenca Majdiča mrtvega v postelji ležati. Poklical soje policijski zdravnik dr. Illner, kateri je konstatoval, da je Majdič že več dni mrtev, in da ga je zadel mrtvoud. Truplo se je preneslo v mrtvašnico k sv. Krištofu. V baraki se je našlo 4<> kanarčkov, kateri so bili več dni brez hrane in vode in so še vedno prepevali. * * * V Ameriko. ,,Slovenski Narod" štev. 64 piše: V zadnjem času je število izseljencev v Ameriko močno naraslo. Posebno z Dolenj- V odo v o d v Vrhovi jah pri Brdu, ki je veljal 55000 gld.," in za čigar napravo sta država iu dežela dovolila znatne prispevke, je bil 5. marca slovesno blagoslovljen. * * * Požar. V Zalješlju pri Tuhinju je gorelo pri g. Franu Zevcu. Ogenj je nastal vsled noprevidnega ravnanja z gorečo cigareto. Škoda znaša 1000 gld. * * * Državno podporo v znesku 4100 gld. je poljedelsko mi-uisterstvo dovolilo za napravo vodovoda v Šmarju iu Razdrtem v ljubljanskem okraju. * * * Sneg v spomladi. No, to je res narobe svet. Tudi klima-tične razmere so se menda preko-picnile na glavo. Kakor jesuežilo 21. marca v TrBtu, kaj takega je tam prava redkost čelo o božičnem času. In poleg še ostra sapa in občuten mraz: to je bil pravi zimski dan. Zimska suknja — to ti je zadoščenje! Štajerske novice. Dne 5. aprila je umrl v Čadramu on-dotni mnogoletni in neumorni učitelj g. Bogomir Malenšek. — Za zvišanje učiteljskih plač je uložil prošnjo na deželni zbor krajni šolski svet Sv. Jurij ob Ščavnici. _ Pijonirskega stotnika Miillerja in nadporočnika Tompo, ki Bta minolo jesen napadla in pobila v Ptuju meščana Grossauerja; je mariborsko vojno sodišče obsodilo prvega na tri, drugega na dva me. Dober želodec. V Mona-kovem živi 481et star postrešček, Ivan Kessler, ki ima velikanski želodec. Nedavno jo suedel v dveh urah 80 klobasic; črez par dni j je snedel v 57 minutah 52 jeternih cmokov; potem je snedel zopet črez nekaj dnij v dveh urah in 30 minutah tri pečene race; drugo pot je snedel v dveh urah 52 trdoku-hanih jajec. Potem je sprejel stavo, da sne v 42 dneh celega, deset sto-tov težkega vola. In res pojedel je vola že v 30 dneh! Žgan jepitje na Francoskem se grozno širi. Absinth je postal prava francoska narodna pijača. Številke, ki jih beremo v nekem francoskem listu, napolnu-jejo človeka s strahom. Statistika pravi, da je na Francoskem več kakor 450.000 krčem in žganjarnic. Francoski narod zavzema danes v Evropi prvo mesto, kar se tiče žganj epi tj a, ker na vsacega človeka pride na leto povprečno štirinajst litrov čistega alkohola. (Še pred dvema letoma je zavzemala Francoska v tem oziru s 4.08 litrov sedmo mesto, a Danska z 8.85 litrov prvo mesto mej državami.) Zlasti se kažejo v boluišuicah posledice žganjepitja. Pred dvajsetimi leti sicer ni bil alkoholizem nič nenavadnega, toda oni, ki so se mu udajali, bo bili vsaj telesno čvrsti. Danes pa trdijo zdravniki, da so 16 do 171etoim mladeničem vsled uživanja absintha živci popolnoma obnemogli. Izmej 100 bolnikov, ki se zdravi jo v pariški bolnišnici, je 70 žganjepivcev. Darovi. Za siromaka Jakob Demšarja so dosedaj darovali: Rev. Job. Zalokar $2; Neimenovan Reverend $2; nam poslani dolar za advertisement, kterega ne računamo nič, toraj skupaj 15. Rojaki, usmilite se starega moža. 50 mož de 1 a v c e v pri plavžu potrebuje „Lackawana Iron and Steel Comp." v Corn wale, Pa., Lebanor, Co. Delo je stalno, dnevna plača od začetka SI 25 na dan. Piem? naj se pošljejo : Josip R u d m a n Box 274 Cornwal, Pa., Lebanon Co. (11. apr.) Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi si o v e n-a ki Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj zs $40.85 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. 1024 South 13. St., Omaha. Neb. Veduo sem pripravljen vsakomn dobro postreči z dobro pijačo, fiuim w h i skey 9 m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride iu ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni vSAtOOA, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE. ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. Francoska parobrodna družba Compapie Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r ej š n j ej c e n i. Ne daje sicer! več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Direktna črta do HAVRE - PARIS ?m B]a" šVIC0 - INNSBRUK (Avstna). go ae pošilja proti pošiljatvi goto- v vega denarja na: F. A. DUSCHEK Parniki odpljujejo vsako soboto 328 E. 70 Str., ali ,,Glas Narodu" ob 10. uri dopoludne iz pristanišča v New York. ' štv. 42 North River, ob Morton ^—— Street: La Champagne La Bretague La Touraine La Gasgogne La Normaudie Prvi razred kajite do Havre v -Ijajo $55 in višje. Glavna agencija za Zjed. držav* in Can ado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK. Najceneje vožnje Me i z Ljubljane na vse kraje v Zjed. države z dobrimi francoskimi parniki so dobiti pri F. SAKSER, iog Greenwich St., New York. 8. 15. 22. 29. t». aprila. maja gMiMKSiMXKSEK BBS KKKWKXfcXKKXKH H H ■ \m ■ H H \» P H IB ■I Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne po 40|o brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikansk — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Ci.as Naroda". » m M m vloge rgj m m M M m m m « IGN. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male iu velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. P°^arejam slike iz stare d« m o vine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vs- skupaj denem na eno sliko,' ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG. CALUMET, MICHIGAN. Vsetn rojakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bod em točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje roj akt-m tudi Ifceglj isce. S pozdravom iu odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1335 Maiu Str., La Salle, IU. KDOR ^ SLOVENCEV POTUJE bodisi y staro domovino ali obratno uaj se zanesljivo obrne ua izključno edino slovensko podjetje irfcffllfrm Ulita 4 j i i i i f --------—-ž:,.. jl. • J* ,,*%ri ^ %' -rfhiat; Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici bq teplo priporoča STROGO SOLIDNA CHAS. R. WEITERSHAUSEH, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno iu je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila,{kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vae v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. THE PRINCE LINE "^""TH 1 T - -g* Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovolč čestokrat obiskat moj £ SALOON FR. SAKSER, 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, 109 GREEN WHH ST., NEW YORK |v kterem točim izvrstno ANHAEUSER &BUSH PIVO ali ST. LOUIS - ' - • PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE, ter imam na razpolago dobre SMODKE. Il ijaki, posetite me parkrat in prepričali s« bodete o dobrej pijači in postrežbi. S poštovanjem Mike Krawl, 1206 Scott Street, Joliet,Ill. Cene v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kaka neprilika. navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz USTe \a/ ^ ~st~ G-omlo^to -i -n IN"eapol ,,Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince", ..Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. : v Trst $24 50. Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlova $28.50, Insprnk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD 6c CO, 61 BROADWAY, /-----NEW YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOMU naj se izveemo na nas obrne. Sto-Liaoče pošljemo vsako leto na Slo-veusko in vse je bilo dosedal še v redu. Dosedaj smo že skoraj tretji milijon gold, avstr. velj. odposlali. Posredujeme vsem za hranilne vloge v slovenske hranilnice, veakdo dobi hranilnične knjižic" v roke. Pri nas je kurz najcenej i kader mi damo za $40. <0 za 100 gld., zahtevajo vei drugi najm-iuj S41 ali 841..50, zakaj bi v.iše novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece zadržujejo. Pazite na številko 109 lireenivieli Street, kamor Vas drugi m spelje jo, Vas slepijo, mi stanujemo v istej hiši v prvem nadstropju in do nas lahko pride vsakdo ob vsakem času. Pod p isana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in okolici svoj Lepo, na novo urejeni SALOOiV na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, III. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje groceriskjo blagoj kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. j i j ___ „ Slovencem in Hrvatom v Leud- o.^Ji^r,^118 IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in ville, Colo., in okolici, kakor onim PIVO FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakox kteri'sem pridejo priporom svo?' WHISKER ud.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se _ J i od o pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in +ŽU S SL J_ O "T^ US^ to vse proti nizkej ceni. w 1 ' 1 oraj Slovenci ju Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo 400 Elm Str., Lead ville, Tolo. došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas muogokrat. Vedno točim fino sveže PIVO SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM! t^Lsmod^! ^e spoštovanjem meni se Slovenci in Hrvatje shaja- jo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem Itt\AC MIKLK H Martin Bluth & Co., SA LOONER CORNER OTTAWA JACKSON STR., JOLLIET, ILL . . .ia.i--.-JL'- ..kJh.. .ffiliin HOTEL Warenberger J. STREIFFI& CO., lastnika ISO Greenwich Street, Neiv York (v bližini tiskarne „tilas Naroda"). V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke t po najnižjih eenali. G. MARTINI na 5- cesti v Red Jacketu, iVIich., je odprl in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. Slika predstavlja srebrno uro KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma. Isposlnje in izterjaj« sapuščine in dol^cve. John Golob, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje iu popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati S5 „are". Boljše vrste od $45 do ^$100. Pri naročilih od $50 do S100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala : Morija Bezek imum le šliri leta haruio-nike na 4 glasove in scin zelo zadovoljen 2 njimi, ter s«j še sedaj dobre; igram zelo veliko na nje. Rojaki, nebojite se. da bi liiii prevarani: harmonike so lahke/a igranj«.-, lepi, i/delane in dovolj po ceni. To ]*itrdini. Marko Telak imam harmonike ie pet let od Goloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one. kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 15° g(Jhl., rabim jih pa že pel let. *M. Teschak. harmonik ^ g. J. t loloba 2e Sest let. za nje sem dal $40 in so Sesedaj t«>ljse kakor one u stare dežele, kt rc >tan j , najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki. Martin Trlep, Joliet, III. Podpisani Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike i/delane od g. J. Goloba izvrstno delo, ja/ ie na nje igram 4 leta, ilal sem za nje S25 in še sedaj jih ne dam zaradi nph glasu za $30. Mlke Klobučar, Joliet, III. Mat. Krankovič potrjujem, da dela. klere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil ' "J^S® harmonike pred 4 leti in dal za nje >45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše iz stare dežele; dosedaj Še niso potrebovale poprave Math. Frankovlch, Calumet, Mich. Silvester Strainei/. rav natelj mestne god)* (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da hannoi; ke 1/delane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamoreio uporabiti pri vsakej godbi na Ike, trobente ali piŠčalL G. Stramec. Glasoviti in pro-z jednim p o k r o v o m na vijak alavljeni zdrav-(Schranbe), na kterem je udelaua ki se je iz- zlata podoba, bodisi: lokomotiva, ačil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-q pr Monakovem, «PIO.OU New Yorku,Phi- tci_ ročam z vsem poštovanjem : Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET, CHi€AttO. letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, ILL jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na stotirLe i ~ri s^boisinsi.© postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vea-kdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobola, naduhi, kataru, plačnici, oslabelosti, vsakovratnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave, Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne amodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo nevarno bolnih oseb ozdravil, posel.no pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Nazuanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljnjem se Vam, da sfee mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K a r o 1 B 1 aži n a, Canion Ferry, Mont. PoBebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd-, ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! S& spodtovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Dr. G. / \ JROIIBJK so je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk ii» otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opi^TnJto'nko Ivoio bolezen kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to' nove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. nasvete daje zastonj. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEk, So. Kast 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI.