List 48.
Kako   z   gnjilim  korunam  (krompirjem)
ravnati?
Ker se je tudi pri nas po več krajih bolezin koriina prikazala, od ktere smo že večkrat v Novicah  govorili?  in ktera v tem obstoji,  de  konin
večidel v sredi gnjiti začne, akoravno se od zunaj dostikrat nič posebniga ne vidi, moramo našim kmetovavcam pomočke svetovati, po kterih ga bojo zamoglj popolni gjilobi oteti in ga za živež oberniti. Žalostno razširanje imenovane bolezni, ktera se kakor kuga po  celi Evropi vleče, nas bo pri-
190
morala od nje še veliko v Novicah govoriti in našim kmetovavcam vse oznaniti, kar bomo za zatiranje te hude bolezni koristniga zvedili; danes pa le hitimo naslednje svete jim dati:
i. Še enkrat živo priporočimo, s koriinam v kleti h tak 6 ravnati, kakor smo v 46. listu priporočevali. Kmetje, še enkrat jo rečemo: vbo-g a j t e, kar smo vam tam svetovali!
2. Vsaki teden, ali pa saj vsake štirnajst dni se mora ves koriin dobro pregledati, ali ga ni nič gnjiliga med njim ? Kdor letašnjo zimo ne ho pazljivo svojiga krompirja pregledoval, bi vtegnil veliko škodo terpeti. To velja posebno od tistih krajev, kjer se je ta bolezin že očitno pokozala. Pa tudi tisti, ki mislijo, de so zdravi sadež v svoje kleti spravili, naj ga, večkrat pregledajo.
S. Kar je nagnjitiga, se mora nategama odločiti, zakaj ta bolezin je nalezljiva in gre kakor kuga od eniga konina do druziga.
4. Vse , k a r j e g n j i 1 i g a, se mora z nožem odrezati in preč vreči, pa ne na gnoj, zato ker so skušnje pokazale, de so taki zgnjiti izveržki še drugo leto , z gnojem na njivo perpe-ljani, enako bolezin napravili. Gnjili odrezki nej se tedej v posebno jamo spravljajo, nekoliko z vgašenim apna m poštupajo in z drugo šaro na spomlad na travnike zvozijo. Tudi živini se ne smejo gnjili odrezki za živež dajati; so ji škodljivi in ji drisko napravijo.
o. Kar je po odrezanih gnjilih koscih zdravi ga in do briga ostalo, ljudje brez nevarnosti povžiti zamorejo. Kjer se je pa veliko tacih zdravih ostanjkov odtrebilo in se ti ob kratkim povžiti nemorejo , naj se jim koža osterže , potem naj se čisto operejo ia kakor jabelka v drobne ker-heljce zre žejo, potem pa naj se kakor sadje v sušivnicah ali v pečnicah (v pečeh za kruh) do ter d i ga p o suše; tako posušeni koninovi kerhlji se dajo celo leto ohraniti in dajo zdravo in dobro jed, če se za vsakdanjo potrebo skuhajo in s soljo, špeham, srovim maslain, pa tudi z mlekarn za živež porabijo; vsaka kuharca bo znala dobro jed iz njih napraviti. Tudi se da tako posušen koriin v moko zmleti, ktera s polovico žitne moke zmešana, dober kruh da. — Kdor noče taciga konina za ži-vež porabiti, naj š tir ko iz njega naredi.
Kdor z nagnjitim koriinam tega, kar smo tukaj svetovali, urno storil ne bo, misleč, de gnji-loba ne bo naprej šla, se bo grozno kesal in bo z žalostjo vidil, de bo počasi vsiga gnjilobo prevzela, kar bi bil v pravim času še lahko odvernil. — To ravnanje je po več skušnjah gotovo, in skušen gosp. D r o b n i č, grajšinski vodja v Krasni na Mar-skini in ud naše kmetijske družbe, nam ga je posebno priporočil, s tem pristav kam , de je bilo to podučenje po več soseskah na Marskim razglašeno in clo od gosp.duhovnikov na prižnicah in od učiteljev v šolah oznanjeno.
Kmetovavci, ne pušajte našiga svetovanja v nemar in ne perpustite, de bi bile te besede le besede vpijočiga v pušavi !