Razne stvari. Iz domačih. krajev. (Mil. knez in škof) so z današnjim dnevom dogotovili večji del kanoni6nih vizitacij in birmovanj. Sedaj še preostajata samo vizitaciji v Čadramljah dne 30. iulija, v Keblu dne 1. avgusta. (lmenovanje.) Sekeijski svetovalec v finan6nem ministerstvu dr. Miroslav Ploj ie postal svetovalec pri upravnem sodišču, kjer se mu izro6i slovensko poro6evanje. (Na ženskem učiteljišču) v zavodu 66. šolskih sester je delalo maturo 30 učenk. Štiri (med njimi Slovenki gosd6. Petovar in Kukovee) so jo naredile z odliko, dve pa jo morata ponavljati. (Na mariborskem c. kr. učiteljišču) se je zrelostnega izpita udeležilo 17 učencev. G. Iv. Mauri6 iz Št. Lovrenca ob koroški žel. ga je naredil z odliko, 3 ga bodo ponavljali 6ez 2 meseca. (Škof Strossmayer.) Dne 11. junija je došel biskup Strossmaver v spremstvu mons. M. Cepeli6a na Slatino. (Iz Marnberga) nam pišejo: Dosedanji naš notar g. Martin Kocbek je nas Slovence zapustil in se preselil 3. julija v Konjice. Težka je bila Io6itev od iskrenega narodnjaka in njegove blagohotne gospe, velike dobrotnice v vsakem obziru za uboge reve, kakor tudi za cerkev; kajti, kar je novejšega in lepega v cerkvi Marenberški, je od velike dobrotnice. Nepozabljiva nam ostaneta. ŽaIujo6i smo še na slednje napivali na sre6en pot in pri tej priliki vzame 41etna h6erkica notarjeva, Pavla Kocbekova klobuk v roke in za6ne pobirati za mutsko šolo in pd nikogar ni prej odstopila, dokler ni dal kolikor toliko. Nabrala je za šolo na Muti 18 kron. Hvala jej naj bo tukaj izjavljena, morda se najdeio še posnemovalke. Po težki izgubi nas je razveselil novi g. notar Bežan, naš rojak, ki nam }e obljubil, da ho6e v tem duhu in dejanju nadaljevati. (V St. Juriju) ob Š6avnici bo veselica gasilcev 16. ne pa 17. julija, kakor smo zadnjekrat pomotno poro6ali. (Umirovljen) je ravnatelj ptujske gimnazije g. I. Tschanet. (V Jarenini) se je izvrstno obnesla Ciril-Metodova slavnost. Ker se je poro6ilo zakasnilo, priob6imo je prihodnjekrat. (Romarski vlak) v Marijino Celje bo žel 8. avgusta iz Celja naprej. Prihod v Marijino Celje je 9. avgusta. (Hajdinčani!) Ko bi bil Nemec iz Ptuja, bilo bi me strah, a ker sem Slovenec, sem bil neizroerno vesel, ko sem gledal na predve6er sv. Cirila in Metoda na vaše široko polje: Toliko kresov je gorelo, da je bilo videti kakor kako ognjeno morje, iz katerega se je kakor žare6i morski stolp posebno visoko dvigal kres pred pokopališ6em. Pa ne samo kresovi, tudi pokanje možnarjev iz Gornie- in Spodnje-Hajdine, da tudi od sv. Roka, vse to je naznanjalo, da je ptujska okolica slovenska in hvaležna slovanskima apostoloma, sv. Cirilu in Metodu. Hajdin6ani, le naprej! Slava vaml (Iz Buč) nam piSejo: Na predve6er slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda je gorelo po naših hribih in gričih obilno število kresov, kakor še nikdar prej. To dokazuje, da se ie tudi tukaj začelo prej tako zaspano Ijudstvo dramiti. Slava njim! (Iz St. Jnrija ob juž. žel.) se je lani na ondotni železniški postaji naložilo 12.000 svinj. Svinjereja je gospodarska stroka, katero tudi maloposestnik lahko goji. (Nov sovražnik trte.) V zahodnih vinogradnih okrajih Severne Amerike se \e prikazal nov trtni sovražnik, neka gliva, imenovana siva gniloba. Gliva se nareja na grozdnih jagodah, ki se vsled tega počasi vsušijo in dobroto vina zelo pokvarijo. Sredstvo, s katerim bi se mogel ta sovražnik vinogradnikov uspešno zatirati, še ni znano. (Iz šole.) Petindvajsetletnico službovanja bodo obhajali dne 29. julija slede6i gospodje učitelji: Golob Andrej, učitelj pri sv. Marjeti, Matko Ivan, nadu6itelj v Rajhenburgu, Javnik Gabrijel, nadu6itelj pri Št. Kunigundi nad Mariborom, Leskovar Josip, nadučitelj v Ho6ah, Praprotnik Franjo nadu6itelj v Mozirji, Supanek Josip, nadučitelj v Grižah, Tribnik Ernst, nadu6itelj v Spodnji Polskavi, Tribnik Ludovik, nadu6itelj v Zre6ah, Trobej Ivan, u6itelj ter bivši šolski nadzornik v Slov. Gradci. Na mnoga leta še! (Nestrpnost celjske mestne občine.) Pred nekterimi dnevi je prišel v Celje neki W. Kautsky s svojim elektri6nim glediš6em, ter imel že nekaj ve6erov predstave. Kakor hitro pa so zvohali mestni o6etje, da je imejitelj glediš6a Slovan — prepovedal mu je mestni urad nadaljne predstave. Pristno celjskomestni ukrep! (Mokrači) so imeli preteklo nedeljo čisto na tihem zborovanje na Muti v Stromajerjevi gostilni. Bilo je sila slabo obiskano, kakih 20—30 možiceljnov. Ko so po zborovanju odhajali, hoteli so svojo olikanost in možatost še enkrat pokazati ter so v novih prostorih zavžitnega društva mize in klopi preobrnili. (H kmečki zadrngi) pri Kapeli •je pristopilo že 39 udov. Prihodnjekrat ve6 o kapelskih gospodarsko-politi6nih razmerah. (Učitelj Bridajs) na tukajšnji vinarski Soli bo imel gotovo slabe u6ne uspehe, kajti njegova berlinsko nemško nare6je, v kojem prednaša, je slovenskim u6encem nerazumljiva. (Romanje v Jernzalem.) Zadnji obrok za zglaševanje na božjo pot v sv. deželo se bliža svojemu koncu. Slovenci, ki imate dovolj gmotnih sredstev, pridružite se temu romanju, s katerim se slovenski narod pokloni božjemu Zveli6arju tam, kjer je živel, u6il in za nas trpel. Tirolci, ki so to pot lani hodili, so se duSevno vsi poživljeni vrnili domov, in nameravajo prirediti novo romanje na svete kraje v Palestino. SIovenski narod s tem romaniem poslavi Boga in samega sebe. (V ormoškem okraju) so goreli kresovi 6. t. m. v 6ast sv. Cirilu in Metodu v SrediS6i, na Humu na 3 krajih, na Hardeku v Ivanjkovcih. Na Plešinici pri Jeruzalemu so se užigali umetni ognji in raketi; streljalo se je na ve6 krajih. (Zahvala.) Gospod Janez Weingerl, posestnik na Teznem in Pernici je blagodušno daroval za tukajSnjo u6e6o se mladino 5 gld., za kateri dar se podpisana dostojno zahva- Ijujeta. Sv. Marjeta ob Pesnici dne 10. jul. 1899. Franc Pšeni6nik, načelnik. Štefan Kova6i6, nadu6itelj. (Ruski carevič Jurij), brat carjev, je umrl v Abastumanu. Ker še sedanji ear Nikolaj nima moškega potomca, postane carevi6 mlajši mu brat veliki knez Mihael, ki je star komaj 21 let. (Bogoslovca strela ubila.) Dne 6. jul. je prehitela goriške bogoslovce nevihta na sprehodu. Strela je udarila v bogoslovca Plesni6arja ter ga ubila, a tovariša Vodopivca, ki je žel ž njim, }e omamila, da so ga nezavestnega morali odpeljati v bolnico. (Socialističnega vodjo) Bretschneiderja na Dunaju \e sodiš6e obsodilo zaradi povzro6enja neredov na ulici v šesttedenski zapor. (Shod slovenskih Iesotržcev,) ki je bil predzadnjo nedeljo v Ljubljani, izvolil je poseben odbor, ki bode premišljeval, kako bi bilo najprimernejše, oživotvoriti organizacijo slovenskih lesotržcev ter bode o zaklju6ku svojih razmotrivanj poro6al prihodnjemu shodu. (Cvetlice v politiki.) Tudi razne evetlice imajo v politiki svoj pomen; tako imenujejo na Franeozkem beli klin6ek kralji6ino cvetlico, ker ga je nosila nesre6na kraljica Marija Antonieta, ko so jo peljali na moriš6e. Nekdo ji }e za 6asa, ko je bila v temnici, vsak dan prinesel bel klin6ek; a ko so jo peljali pod giljotino, imela je pripet bel klin6ek na 6rni obleki v nedrih. V Avstriji je dandanes beli klin6ek znak krčanskih socialistov, rde6i pa soeialisti6ne stranke. Lilija je na Francoskem znak monarhistov, tulipan pa republikancev. Na Angleškem nosijo pristaši politike umrlega Gladstona belo vrtnico. V Trstu pa demonstrujejo z marjeticami, ker se zove talijanska kraljica Margerita. Društvene zadeve. (Slovensko politično društvo) za Južni-Štajar, namerava imeti dne 23. julija 1899 popoldne ob 3 uri v prostorih g. Ant. Mravljaka v Vuzeniei ob Koroški železnici, politi6no zborovanje s slede6im vsporedom: 1. 0 politi6nem položaju, govori drž. posl. prof. Robi6. 2. O deželnem zboru; poro6a dež. posl. dr. Ivan De6ko. 3. O gospodarskem napredku Slovencev in o ljudskem štetji; govori dež. posl. dr. Franjo Rosina. IV. Razni nasveti. Slovenski rodoljubi se na to zborovanje uljudno vabijo. (Vabilo.) K odborovi seji družbe duhovnikov lavantinske Skofije dne 18. julija, v torek ob 11 uri predpoldnem uljudno vabi preč. gg. odbornike predsedništvo. (Hranilnica in posojilnica v Jarenini) po načinu Raiffeisenovem je že vpisana v zadružni register in bo imela svoj prvi uradni dan v nedeljo dne 23. julija. (Iz Št. Ilja) pri Gradi6u se nam poroca, da se je dne 9. julija osnovala tamkai kmetijska zadruga. Prihodnjekrat priob6imo opis ustanovnega shoda, kateri nam je došel za tokrat žal prepozno. (Sadje- in Tinorejsko društvo za šoštanjski okrajj priredi v nedeljo dne 16. t. m. ob 3. uri popoldan pri g. H. Cviklu v Št. Janžu na Pe6i poduk o kmetijstvu ter bo predaval gospod potovalni učitelj J. Bele o škodljivcih sadja posebno pa o škodljivcih vinarstva. Občani ste posebno povabljeni, da pridete v mogera številu. (Sv. Marjeta niže Ptuja.) Naše bralno društvo sme biti ponosno na veselico, katero je priredilo s pomo6jo svojega pevskega zbora dne 9. julija v proslavo slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Nekaka priprava je bila že predve6er goda sv. bratov, ko je bralno društvo priredilo veliko bakljado in obhod. Nad 50 lampijonov v razlienih barvah se je pomikalo po Sv. Marj. med petjem in pokanjem topi6ev k velikemu kresu, pri katerem je pel pevski zbor in se zažigal umetalni ogenj. Zbrana je bila velika množica ljudstva. Iz zanimanja, ki se je kazalo za ta ve6er, sklepalo se \e lahko, da tudi veselica v nedeljo ne bo ni6 manj sijajna. In to upanje se je spolnilo. Čeravno odbor ni razposlal mnogo vabil z ozirom na to, da je bilo v okolici ve6 veselic, vendar se je zbralo lepo število gostov iz Ptuja, Sv. Lenarta, Zavr6a itd. in obilna množica doma6inov, tako da je bila velika dvorana polna do zadnjega kota. Pevski zbor, kakor možki tako mešani, je pokazal, kaj da se da dose6i z marljivostjo in navdušenjem. Občno priznanje in odobravanje je zategadelj sledilo vsaki to6ki vsporeda. Prednašala se je tudi S. Gregor6i6eva pesem «Blagovestnikom», ki je bila sprejeta z živim ploskanjem. Slavnostni govor je govoril vel. g. A. Suta ter kakor navadno izvršil izborno svojo nalogo. Kazal je zbranira plodovito delovanje sv. bratov na polju krš6anstva in omike za slovanske narode ter vžigal navzo6e k posnemanju teh svitlih vzorov, ki sta se borila med velikimi zaprekami za krš6anstvo in narodni jezik Slovanov. Glasna pohvala je bila pla6ilo navdušenim besedam, dal Bog, da najdejo odmev v sreih poslušalcev. Skratka: bralno društvo sme biti ponosno na svojo veselico in pevski zbor se naj kaže hvaležnega za ob6no priznanje s tem, da istotako marljivo nadaljuje svoje delo, da nas razveseli še ve6krat s tako prijetno zabavo. Na svidenje v ne predolgem 6asu! (Iz Gotovelj). Društvo «Kmetovalec> v Gotovljah je imelo dne 18. junija t. 1. svoj XXII. ob6ni zbor. Vkljub jako neugodnemu vremenu se je zbralo vendar mnogo ljudstva in tudi tuji gostje iz Žalca so nas po6astili. Gosp. Štajnar pa nam je pripravil čedne prostore, da smo bili tudi pred slabim vremenom zavarovani. Predsednik Tone Goršek je otvoril zborovanje, pozdravil društvenike in goste in opozoril na društveno poro6ilo. ki se je takoj potem glasno pre6italo. V poročilu se je opomnila tudi britka izguba umrlega društvenega 6astnega 6lana 6. g. Valentina Para, ki si je za naše društvo stekel mnogo zaslug. Iz poro6ila smo tudi zvedeli, da društvo «Kmetovalec», 6eprav tiho in mirno deluje, vendar vstrajno napreduje, in se je poro6ilo z odobravanjem na znanje vzelo. Za tem je pa deželni potovalni učitelj g. Martin Jelovšek strokovnjaško govoril o svinjereji, ktera je jako imenitna panoga kmetijstva, pa Se žal v naših pokrajinah zelo zanemarjena. Govoru smo z zanimanjem sledili in se veselili, ko nam je obljubil, da nas ho6e še ve6krat priti podu6evat. Po govoru je bilo vpisovanje udov in volitev novega odbora. Izvolil se je z vzklikom ve6inoma stari odbor. G. Ivan Ka6, ki z veliko vnemo deluje za kmetijsko organizacijo in ustanovlja po Slov. Štajarskem piekoristne kmetijske zadruge, poro6al nam je v zadružni organizaciji in nam opisoval nje veliko važnost za razvoj kmetijstva. V kratkem se osnuje zaveza kmetijskih zadrug, ker posluje že sedaj 16 kmet. zadrug. Zivela kmetijska organizacija! Živel nje krepki pospešitelj, g. Ivan Ka6! Ob priliki tega zborovanja smo imeli pa tudi veselje poslušati milodone6e petje domačega zbora gotoveljskih fantov, ki so nas že pri zborovanju med posameznirai to6kami in še pozneje pri prostej zabavi ljubko rasveseljevali. (»Slovenska zadrnga»), glasilo slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug, katero izdaja »Gentralna posojilnica slovenska» v Krškem, nam je poslala z ozirom na opazko, katero je »Slovenski Gospodar* v svoji zadnji številki priob6il zastran «potrebe» nove posojilnice pri sv. Križu pri Ljutomeru, slede6e pojasnilo: Vsaka posojilnica, katero ima dobro, osobito Raiffeisenovo posojilnico, je koristna, ako je v dobrih rokah in ako dobro gospodari z ozirom na svojo morali6no (juridi6no) osebo in z ozirom na ljudstvo, za katero Je namenjeno. Koristna je torej tudi posojilnica, ako se ustanovi le za eno župnijo, na pr. v tem slu6aju za sv. Križ pri Liutomeru. Potrebna pa ta posojilnica ni tako zel6, ker je v sosedni fari, namre6 v Liutomeru, že dobra slovenska posojilnica, katero kaže še toliko let krepko podpirati, dokler je nemški živelj v Ljutomeru vsled podpore, ki jo dobiva iz Gradca, tako močan. Kedar se nemški živelj ne bode ve6 podpiral iz Gradca in od «Schulvereina»; kedar bodo slovenski uradniki v Ljutomeru; kedar ne bode ondi ve6 nepotrebne nemške šole; kedar bode ondi kakova višje organizovana slovenska u6ilnica; zlasti kedar Bog da, da bo ob6inski zastop in občinska hranilnica, ki dela slovenski posojilnici v veliki meri konkurenco, v slovenskih rokah: takrat ne bode slednja ve6 potrebovala podpore ne od sv. Križa, ne od Male nedelje, ne od Vržeja; takrat naj se ustanove povsodi posojilnice, takrat bodo one koristne za vse te župnije; na škodo pa ne bodo Ijutomerski posojilnici, kakor bi bile zdaj. Tako naj se ume doti6na «koristna», 6e tudi ne «potrebna» opazka v našem listu.