¥ £ /M S IK i

KOPER — 15. MAJA 1959
fOOTNINA PLAČANA V GOTO VINI
leto viii.
štev. 19
^haja vsak petek. Izdaja Časopisno založniško podjetje Primorski tisk Kopor. Naslov uredništva In uprave: Koper Cankarjeva 1, tolefon 17®. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina BOO din, pollotns 250 din, četrtletna din Za
In-raemstvo letno lSOi din ali 3,5 dolarja. Bančni račun 602-70-1-18!. Prilogo Uradni ..... -	n>n. ¿a
__naročniki brezplačno. Rokopisov no vračamo.
vectalk okraja Koper prejemajo
ob PRVEM občinskem prazniku kopra
3E3r '»
^rnmmmmi

¡■K ■	^
H?
Osemintrideset let je od tega, ko so Marezige izbojevale prvo zmagovito bitko proti italijanskemu fašizmu. Bilo je 15. maja 1921. leta, ko so oborožene fašistične napadalne skupine (Squa-dre d'azione) na svojem terorističnem pohodu po Slovenski
BRANKO BABIC
Istri prišle v Marezige, da bi ob priliki splošnih državnozborskih volitev ustrahovale slovensko ljudstvo, da ne bi volilo za komunistično partijo.
Bilo je to v času, ko je po končani prvi svetovni vojni in zmagoviti Oktobrski revoluciji revolucionarni val zajel vso Evropo. Pod vplivom Oktobrske revolucije so delovne množice terjale revolucionarnih dejanj, zrušitev oblasti buržoazije, ki je bila odgovorna za svetovno vojno, in vzpostavitev oblasti delavcev in
:	OBČINSKI ODBOR
] ZA PROSLAVO 40-LETNICE KPJ
— KOPER — i	vabi
: 17. maja v počastitev občinskega praznika V MAREZIGE j	na svečano
j odkritje spomenika
| borcem, ki so padli v prvem upo-
■	ru proti fašizmu v Slovenskem I Primorju leta 1921 in borcem na-; rodnoosvobodilne vojne, padlim
za svobodo
Spored prireditev:
•	ob (!, uri — budnice, nato partizan-
ski napad na Marezige I ob 9,30 — svečana seja ObLO Koper v Zadružnem domu v Ma-: rezigah
: ob 10. uri — odkritje spomenika z govorom ljudskega poslanca Branka Babiča — nato nastop pevskih zborov DPD Svobod» : in učiteljišča iz Kopra
■	ob 16, uri — ljudsko rajanje ob
zvokih »Veselih planšarjev« ¡2 Ljubljane
' Na večer pred praznikom, 16. ma-
•	ja, bo ob 21. uri v dvorani Za-: družnega doma krstna predstava
■	zgodovinske dramske miniature v : dveh prizorih Vasje Ocvirka: : »Upor pred zarjo« v izvedbi dram-: ske skupine sindikalne podruž-i aice CZP »Primorski tisk« Koper
:	Avtobusi bodo vozili iz Kopra i
i	postajališča za carinarnico od
:	7. ure dalje. Povratek v Koper,
:	Izolo in Piran bo zagotovljen do
•	2. ure po polnoči
kmetov ter nujno rešitev obstoječih socialnih vprašanj. V socialdemokratskih strankah II. in-ternacionale je nastal razkol in njeno članstvo se je odločilo za revolucionarno komunistično partijo in III. internacionalo, ki jo je ustanovil vodja Oktobrske revolucije —• Lenin.
Tudi na področju Julijske Krajine in Istre, ki je po prvi svetovni vojni prišla pod italijansko okupacijo, je bila osnovana komunistična partija Julijske Krajine, kateri se je priključilo v ogromni večini članstvo in množice pristašev socialdemokratske stranke. Razredni boj je na področju tedanje Julijske Krajine in Istre vključeval tudi boj proti nacionalnemu zatiranju slovenskega in hrvaškega življa, ki ga
| France Bevk je napisal posvetilo, . ; ki je vklesano na novem spome- ; j ku v Marezigah. Takole glasi:
j »Poklonimo se tovari- i i šem, ki so padli v prvem i
I uporu proti fašistom v Slo- i j venskem Primorju in bor- i i čem za svobodo v NOB. ; Njih napredni duh je bil i i kot seme, ki je tudi v naj- i j težjih dneh uporno klilo. i | Naša srca, naše morje in i i naši bregovi pojo junakom j j slavo in zahvalo.«
je izvajala italijanska imperialistična buržoazija, ko je zasedla te kraje. V boju proti revolucionarnemu proletariatu in delovnemu kmetu je italijanska buržoazija organizirala fašistično gibanje. Oborožene teroristične skupine tega gibanja so napadale delavce in kmete; še posebno je njihova teroristična dejavnost bila močna na okupiranem področju Julijske Krajine in Istre proti slovenskemu in hrvaškemu živ-Iju, ki se je upiralo italijanski (Nadaljevanje na 2. strani)
Koprska občina slavi svoj prvi občinski praznik. V spomin na junaške Marežane, ki so 15. maja 1921 pokazali fašistom krepko pest in moč slovenskega kmeta in delavca, v spomin na junaški boj naših ljudi proti fašističnemu nasilniku.' Med vso okupacijo je pod pepelom tlela ljubezen do svobode in materinega jezika. Zato so se tudi prebivalci koprske občine kot en mož pridružili jugoslovanskim narodom v boju za to svobodo. Pritajeni gnev je izbruhnil kot mogočen plamen in pomete V zatiralce z naše zemlje, iz naših vasi in naselij. Zato Istrani na Koprskem s ponosom slavijo svoj prvi občinski praznik. S toliko večjim ponosom, ker je to obenem praznovanje 40. obletnice slavne ZKJ, ki je bila pobudnica in organizator naših zmag v vojni in v miru. Na sliki: Marežani so se dobro pripravili na praznik v svoji vasi, kjer bo hkrati osrednja proslava 40-letnice ZKJ, in lepo urejujejo svojo vas. V velikem številu so se zbrali na prostovoljno delo za postavitev spomenika padlim za svobodo
ob prvem občinskem prazniku
Ob prvem občinskem prazniku koprske komune je podpredsednik občinskega ljudskega odbora Marko Rainer v razgovoru z našim sodelavcem na kratko prikazal dosedanje velike dosežke na področju gospodarstva občine in nanizal nekaj misli o njegovem, nadaljnjem razvoju.
»Ko smo pred nekaj leti dobili Slovenci košček Jadranskega morja, se je Koper začel razvijati v gospodarsko, politično in kulturno središče koprskega okraja. Takoj se je porodila zahteva po perspektivnem razvoju mesta in njegovega zaledja, kar danes predstavlja koprsko komuno. Bilo je na dlani, da je treba vskla-diti naravne pogoje z materialnimi možnostmi za razvoj enega (zmed gospodarsko najbolj po-
membnih predelov Slovenskega Primorja.
Zaradi izredne zaostalosti na vseh področjih družbenega življenja, ki je bila v glavnem posledica večletne fašistične okupacije, je bilo nujno potrebno, da so nekateri predeli Slovenske Istre koristili izredno gospodarsko pomoč zveznega in republiškega Izvršnega sveta. Koriščenje te pomoči pa še danes tako močno vpliva na sedanji razvoj
z občinske konference zveze komunistov v postojni
V dvorani »Jamske restavracijek v Postojni je bila to nedeljo izredna občinska konferenca ZKS, ki jo je v imenu delovnega predsedstva vodil Jože Baša in se je je udeležilo 85 delegatov osnovnih organizacij ZK. Med številnimi gosti so konferenci prisostvovali član CK ZKS Ivan Regent, organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZKS Julij Titi, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Franc Klobučar in komandant mestne garnizije narodni heroj general Stanko Bjelavec. O delu občinskega komiteja in osnovnih organizacij z K v zadnjem obdobju je poročal član občinskega komiteja Zdravko Smrekar, medtem ko je sekretar občinskega komiteja Slavko Černelč v svojem referatu razvil program dela za bližnje prihodnje obdobje. Razen delegatov, ki so opisovali položaj na svojem ožjem področju ter govorili o številnih vprašanjih, so v razpravo posegli Ivan Regent, Julij Titi in Franc Klobučar.
Za komuniste v postojnski komuni je v zadnjem obdobju zna-
Minulo nedeljo se je zbralo na motornih dirkah v Portorožu nad deset tisoč gledalcev, ki so z zanimanjem sledili napetemu dogajanju na cesti. Več o dirki preberite na 11. strani. Na sliki: gledalci na ovinku nad Portorožem proti Izoli, kjer so zasedli brežino na obeh straneh in še znotraj križišča, napelo sledijo vozaču Dolorenziju na vožnji skozi
ovinek
čilno, da so se vestno in načrtno lotili preučevanja programa ZKJ. Ob tem so se nekatere osnovne organizacije tako ideološko utrdile in v svojih delovnih metodah že tako osamosvojile, da dejansko usmerjajo že vso dejavnost na svojem področju. V tej smeri so dosegli najvidnejši napredek komunisti v osnovnih organizacijah ZK v obratih podjetja »Javor« na Pivki in Pre-stranku. Izraziteje pa se tudi že uveljavljajo osnovne organizacije ZK v postojnskih podjetjih »Liv«, »LIP«, na železniški postaji in v podjetju »Gradnje«. Med organizacijami na vasi pa so se konkretneje lotili dela v Dolenji Košani, Prestranku, Velikem Ubeljskem in v Kerinu. Splošna presoja vloge in dela komunistov v zadnjem obdobju torej kaže, da člani KZ v postojnski občini rastejo v čedalje aktivnejši faktor v graditvi socializma. Ta subjektivni faktor se med drugim dokaj aktivno odraža posebno v delavskem samoupravljanju.
Lepe sadove je aktivna vloga komunistov obrodila tudi v socialistični Dreobrazbi na vasi, Tu
je treba na prvem mestu omeniti združitev kmetijskih posestev v velik živinorejsko poljedelski kombinat, kjer bodo že čez nekaj let redili nad 3000 glav si-vorjavega goveda, širši obseg pa dobiva tudi pogodbeno sodelovanje med kmetijskimi zadrugami in kmeti. S 303 pogodbami sodelujejo kmetje v pridelovanju krompirja na 70 ha, medtem ko je 380 kmetov sklenilo pogodbe za. rejo živine in prašičev, 329 pa za umetno gnojenje 328 ha travnikov. Razen tega so začeli kmetje v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami urejati skupne pašnike, na katerih bodo že letos pasli nad 400 glav mlade plemenske živine.
V manjši meri pa je bila doslej aktivna vloga komunistov pri oblikovanju odnosov med komuno in podjetji oziroma delovnimi kolektivi. Sodeč po delitvi dohodka kaže, da proizvajalci še vedno v celoti ne občutijo in štejejo problematike komune hkrati za svojo problematiko, čeprav je občinski zbor proizvajalcev izdal jasno utemeljena priporočila za zbiranje skupnih sredstev za graditev najrazličnejših objektov in naprav družbenega standarda. Prav tu čaka komuniste v podjetjih Še obilo dela, ko bodo kot tolmači pomagali v slehernem delavcu oblikovati zavest o skupnem življenju v komuni.
Ob zaključku konference so de legati izvolili nov občinski komite in revizijsko komisijo. Med II delegati za IV. kongres ZKS pa so med drugimi izvolili Ivana Regenta, dr. Jožeta Brileja,1 Julija Titla in Franca Klobučarja.
(a)
obalnih občin, da lahko z veseljem ugotavljamo njihovo neverjetno hitro dohitevanje gospodarske moči drugih slovenskih komun.
Posebno koprski občini so bila v zadnjih letih dodeljena znatna investicijska sredstva iz republiških kreditov in potrošenih je bilo več milijonov dinarjev iz lokalnih skladov in skladov gospodarskih organizacij. V pičlih štirih letih je bila dograjena vrsta pomembnih gospodarskih objektov. Tako tovarna motornih koles Tomos, ki je že s 1200 zaposlenimi ljudmi začela s poskusno proizvodnjo in bo ob polni proizvodnji ostvarila njen fizični obseg v vrednosti 5 milijard 54 milijonov dinarjev. Dograjena je prva poletapa bodočega koprskega pristanišča, ob katerem že pristajajo 10.000-tonske čezoceanske ladje. Več kot pol milijarde dinarjev je bilo vloženih za melioracijska dela in namakalne naprave, da se je povečala obdelovalna zemlja za 330 ha. Znatno je izboljšana oskrba prebivalstva z električno energijo z gradnjo novih transformatorskih postaj in z ureditvijo elektroenergetskega sistema. Turistična dejavnost se je z gradnjo novih gostinskih objektov močno povečala; število prometnih sredstev pa je v zadnjih dveh letih narastlo za 23 sodobnih avtobusov, nadalje za 30 avtovlakov in za številne plovne objekte male tonaže. Komunalna dela — ureditev lokalnih vodovodov, električne napeljave, krajevnih poti — so ocenjena na 100 milijonov dinarjev in v tem času je bilo zgrajenih najmanj 400 stanovanjskih enot, ki so popolnoma spremenile zunanje lice mesta. Ta stanovanjska izgradnja pa vsekakor ni odstranila stanovanjske stiske, saj šteje Koper z
(Nadaljevanje na 3. strani)
Čestitka in vabilo
Za naš prvi občinski praznik	j
• vsem občanom iskrene čestit-	i
i ke in najboljše želje za nadalj-	•
; nji srečen in uspešen razvoj	i ; naše komune!
Obenem vabim vse občane,	;
; da za naš praznik okrasijo	j
i svoje hiše, stanovanja, urade	i
; in lokale ter izvesijo državne	i
i in delavske zastave, da bomo	i
I tako kar najlepše proslavili	;
: tudi 40. obletnico ustanovitve	;
. KPJ in slavne dogodke v Ma-	;
i rezigah, na katerih sloni naše	i i praznovanje.
Predsednik ObLO Koper: j Miran Bcrtok, 1. r.
ril
ah

V ŽENEVI JE KONFERENCA ...
V ponedeljek se je v Ženevi začela konferenca ministrov za zunanje zadeve vlad Francije, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Kakor je znano, bodo ti ministri štirih velesil razpravljali o sedanjem mednarodno-političnem položaju v svetu, ki zahteva odstranitev vrste spornih vprašanj med Zahodom in Vzhodom. Ob začetku sestanka je generalni sekretar Združenih narodov Dag Hammarskjold v svojem pozdravnem govoru izrazil željo, da bi zunanji ministri v smislu listine OZN našli pot za mirno rešitev sporov, ki kalijo dobre odnose med narodi.
MACMILLANOVA ŽELJA
Ministrski predsednik vlade Velike Britanije Macmillan je te dni poslal Hruščevu poslanico, v kateri izraža željo, naj bi sporazum o ugotavljanju jedrskih poskusov slonel na znanstveni osnovi. O sklenitvi takšnega sporazumna se je že minule dni začela v Ženevi konferenca, ki pa je bila v ponedeljek prekinjena zaradi zasedanja zunanjih ministrov štirih velesil.
ZA DOBRE SOSEDSKE ODNOSE
Predsednik grške vlade Kara-manlis je v Ankari med drugim dejal, da je z odstranitvijo ciprskega vprašanja dana možnost postavitve trdne vezi med Grčijo in Turčijo, saj bo nova ciprska republika lahko odstranila vsa tista sporna vprašanja, ki so zavirala dobre odnose med obema državama. Karamanlis se je močno zavzel za okrepitev grško-turškega prijateljstva in sodelovanja, ker je skupni cilj obeh držav ohranitev miru v svetu.
PROTI POLITIKI VLADE
Ob zaključku študijske konference socialistične stranke sta bili sprejeti dve resoluciji, ki mo'"'no grajata sedanjo zunanjo politiko vlade Michela Debreja.
Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bradaškja. Tiska tiskarna CZP Primorski tisk
p^i«^
i;, :..	iMtimSBBbtm
Famozna ameriška diplomatka Clara Luce (na sliki z možem), ki je zaradi svoje proklerikalne politike v Italiji doživela polom in bila pozneje imenovana za veleposlanico ZDA v Braziliji, je tudi tamkaj doživela neuspeh in se je te dni dokončno odpovedala diplomatski karieri. Izgovor: na »nujno prošnjo« svojega moža, ki se je »naveličal biti sam«
Sprejem pri predsedniku ObLO KOPER
Predsednik ObLO Koper Miro Bertok bo danes, na dan občinskega praznika, ob 11. uri sprejel predsednike delavskih in zadružnih svetov ter druge vidnejše osebnosti' delavskega upravljanja občine. Danes bodo tudi priredili v šolah na področju koprske občine proslave v počastitev ob"in-skega praznika, v soboto zvečer pa bodo z ognjemeti počastili osrednjo proslavo, ki bo v nedeljo v Marezigah.
Francoski socialisti obsojajo v eni resoluciji sklep vlade, da bo podprla zahtevo diktatorja Franca, naj sprejmejo Španijo v Atlantsko zvezo, v drugi pa očitajo vladi, da je z umikom sredozemskega ladjevja iz skupne sestave Atlantske zveze oslabila obrambne položaje Zahoda. Ta konferenca je bila sklicana zaradi čedalje večjih nasprotij v stranki, katere generalni sekretar je Guy Mollet, pač zato, ker se kaže brezperspektivnost njenega delovanja.
------------„_
Precejšnjo pozornost je vzbudil v svetu obisk maršala Mont-gommeryja v Moskvi pred nekaj dnein. Na sliki: Monty v razgovoru s sovjetskim maršalom Sokolovskim, nato pa ga je sprejel tudi premier Hruščev
(Nadaljevanje s 1. strani)
okupaciji. Nastopajoči fašizem je od vsega začetka razvil skrajni šovinizem in nacionalno preganjanje Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini. Razumljivo je, da se je v tej situaciji slovensko in hrvaško delovno ljudstvo množično priključevalo komunistični partiji Julijske Krajine, v kateri je videlo edino politično silo, ki se je dosledno borila za njihove socialne in nacionalne pravice.
Ko so bile 15. maja 1921 razpisane državnozborske volitve in ko je komunistična partija Julijske Krajine prvič nastopila s svojo kandidatno listo, so italijanski fašisti napravili načrt, da bodo s svojimi terorističnimi skupinami izvedli po Slovenski Istri akcijo ustrahovanja in tako preprečili, da bi slovenski volivci glasovali za komunistično partijo. Toda že v Marezigah se je klavrno končal takratni teroristični pohod fašistov po vaseh Slovenske Istre. V tem spopadu je ljudstvo Marezig in okoliških vas i pokazalo neverjetno borbenost in enotnost v boju proti fašizmu.
Pomen tega sjoopada ni samo v tem, da so Marezige v tistem času pokazale pripravljenost za boj proti fašizmu in tuji okupaciji, ampak je ta spopad pomenil še mnogo več, namreč da se slovensko prebivalstvo Istre ne bo nikdar sprijaznilo z italijansko okupacijo in da bo nadaljevalo boj do končne osvoboditve svojih krajev izpod tuje fašistične oku-
pacije. Dogodki, ki so sledili, so to tudi potrdili. Fašistični teror, ki je sledil tej prvi borbeni akciji prebivalstva Slovenske Istre, ni mogel uničiti njihovega borbenega duha in v osvobodilni vojni ter socialistični revoluciji slovenskega ljudstva skupno z drugimi narodi Jugoslavije je tudi prebivalstvo Slovenske Istre strnjeno sodelovalo in doprineslo svoj delež h končni osvoboditvi naše domovine.
Danes je Slovenska Istra svoboden del Slovenije in sociali-
stične Jugoslavije. Danes si tudi prebivalstvo Slovenske Istre gradi novo življenje v socialistični skupnosti jugoslovanskih narodov. Razredna in nacionalna zavest prebivalcev Slovenske Istre, ki je v tedanjih dogodkih prišla do izraza v boju proti fašističnemu okupatorju, je tudi danes tista sila, ki vodi prebivalstvo Slovenske Istre v naporih za izgradnjo novih družbenih odnosov ter lepše in boljše bodočnosti v Titovi Jugoslaviji.
vodilo uporabnih»
Obveščamo vse voznike motornih in drugih vozil, ki nameravajo v nedeljo, 17, maja 1959 na proslavo v Marezige, da bo zaradi večje varnosti in reda ta dan promet z vozili za Marezige urejen enosmerno.
Za vozila v Marezige bo obvezna vožnja po cesti III. reda Škoc-jan—Vanganel.—Babici—Marezige,•• medtem ko bo za povratek iz Marezig obvezna smer vožnje po cesti III. reda Marezige—Pridvor— Pobegi—Bertoki—Škocjan pri Kopru—Koper.
Za boljše razumevanje objavljamo tudi skico, na kateri so s puščico nakazane določene smeri vožnje,
V samih Marezigah pa so določeni za posamezne vrste vozil posebni parkirni prostori, označeni z ustreznimi prometnimi znaki.
Prosimo voznike, da se zaradi varnosti in reda ravnajo po določeni ureditvi, da vozijo skrajno previdno in da v vseh primerih strogo upoštevajo navodila uslužbencev Ljudske milice in rediteljev. Še posebej pa opozarjamo na
to, da v nobenem primeru ne vozijo vinjeni. To bodo službujoči organi Ljudske milice strogo nadzirali.
POSLANCI KPI NA TRŽAŠKEM
Dclegaciia poslancev KPI je te dni obiskala Trst in nekatere občne na Tržaškem z željo, da bi se seznanila s krajevnimi problemi. Delegati so minulo nedeljo prisostvovali tudi velikemu zborovanju pri sv. Jakobu v Trstu, na katerem je govoril senator Pellegrini, nato pa so obiskali Milje, Dclirio, Repentabor, Zgonik in Nabre-žino, kjer so jim župani in člani občinskih odborov prikazali sedanje gospodarsko stanje teh občin. Člani delegacije so j:m obljubili, da se bodo zavzeli za takojšnjo rešitev najvažnejših vprašanj,
BESEDA JE ENO — DEJSTVO PA DRUGO
Minister za šport in turizem Tupini je med svojim dvodnevnim obiskom v Trstu prisostvoval tudi svečani otvoritvi informacijskega urada na obmejnem bloku na Pesku, otvoritvi novega dela mladinskega hotela v Barkovljah in turističnih poti ob obali. Na Pesku je v svojem govoru poudaril pomembnost turizma za Trst in njegovo vlogo za sodelovanje med narodi. Poudaril je, da ima turizem namen zbližati narode in ostvarit. možnosti za medsebojno sporazumevanje. Omeniti pa je treba, da so napisi na novem informacijskem uradu na Pesku v številnih tujih jezikih, samo v slovenskem ne, čeprav .ie ta obmejni urad ob jugo-slovansko-italijanski mej'i.
Grafi Str
JMAREZICE ■
SODELOVANJE LOKALNIH OBMEJNIH ORGANOV ITALIJE IN FLRJ
i i j ^ s H s i
Skladno z določilom Stalne mešano komsije za izvajanje V domskega sporazuma je bil 9. maja 1950 v Čedadu sestanek jugoslovanskih in italijanskih obmejnih organov, k so razpravljali o določanju področij na en, .n na drugi strani, kamor bodo imetnik propustnic Videmskega sporazuma lahko potovali in od kodei se bodo lahko vračal skoz. vsa prehodna mesta. Slo je torei za določanje področja oziroma prehodnih mest, skozi katera se ho imetn k propust-rice. k. se je moral doslej vračati samo skozi t-stl prehod, k. ga je uporabil pr, potovanju na sosedno področje lahko vrnil na področje svojega stalnega bivanja.
Lokaln organi so se na sestanku dogovorili za tri področja in se zedi-n li s tem da se bodo Imetn ki pro-puslnic bivajoč na prvem področju, lahko vračali skozi vsa prehodna mesta med Lazaretom In Mavhlnjami, Imetniki propustnic drugega področja se bodo pr povratku lahko posluževal vseh p-ehodnih mest med Kla-rlč in Robičem stalni prebivale na Ireljem področju pa se bodo lahko vračal skoz prehodna mesta med Itobediščem in Ratečam". Ta dogovor, ki ga je v splošnih črtah naročila že Stalna mešana komls ja in ki pomen precejšen napredek v primerjav s sedanjim postopkom pri prehodu na sosedno področje, bo stopil v veljavo 20, maja.
Na setanku so se lokalni organi do-govo-ili tudi za novo olajšavo. Znano je namreč da Imetniki propustnic V domskega sporazuma lahko že sto-
n Ä
o yy
pajo na sosedno področje, ne gledo na gornjo razdelitev, skozi vsa mesta za prehod od Lazareta do Fužin, vendar se morajo ob povratku poslužitl prehodnega mesta, skozi katero so odšl na drugo stran. Po včeraj sprejetem dogovoru pa bodo imetniki propustnic osvobojeni te obveze in se bodo lahko vračali tudi skozi druga prchdna mesta, vendar v okvru tistega izmed navedenih področij, kjer jo prehodno mesto, ki se ga je staln prebivalec ene ali druge strani posluž 1 pri vstopu.
Na včerajšnjem setanlcu, ki je tako kot prejšnji potekel v znamenju vzajemnega razumevanja In sodelovanja, je jugoslovanska stran ki se je že na nedavnem zasedanju Stalne mešano komisje v Vidmu izrekla za člm-večjo liberalizacijo pr prehodu mejo ter že tedaj predlagala, naj se Imetnikom propustnic omogoči povratek na svoje področje skozi vsa prehodna mosta od Lazareta do Fužin, sprožila predlog, naj se navedena tri področja po možnosti združijo v dve. Italijansk lokalni organ bodo predlog proučili in so obljubili, da bodo odgovor dali čimprej.
Na sestanku je bilo govora tudi o nekaterih drugih vprašanjih, ki so po nalogu Stalne mešane komisije zaupana v reš tev Iokaln m organom. Tako so se mod drugim dogovorili, da bodo tran-itne dovolilnice, ki so bile aH pa bodo izdane do 31, maja, veljalo do konca lota, ne glede na rok, ki jim ga določa Videmsk! sporazum. Dovoliln ce. k bodo izdane začenš od I. junija letošnjega leta, pa bodo imele veljavnost enega leta.
Razen tega so se obmejni organi na sestanku v Čedadu dogovorili za dneve, ko se bodo sestali sektorski organi in zadevni strokovnjak', ki bodo med drugim proučil, vprašanje čiščenja jarkov vzdolž železniške progo Rateče—Fusine Laghi (neočiščeni jarki povzročajo poplave na zemljiščih naših dvolastn'kov), vprašanje poglobitve cest šča pod železniškim mostom ob Rdeči hiši pri Novi Gorici in vprašanje prometa z motornimi vozili skoz prehodno mesto Učeja. Tu je uamreč most, ki je potreben popravila.
Pristojni sektorski organi bodo Imeli v kratkem tudi poseben sestanek, na katerem se bodo pomenili, kdaj naj se odpre prometu sezonsko mesto za prehod Orlek, kakor tudi podaljšanja urn ka na prehodnih mestih Lipica. Soccrb. Gropada in Repentabor ob večernih urah in to ob sobotah, nedeljah ter praznikih. Na vrst, so bila tudi druga vprašanja tehnične narave.
Jugoslovanske lokalne organe je vodil svetnik v državnem tajništvu za notTanje zadeve LR Slovenije Rudi Lukman, italijanske pa vodja IV. obmejne cone VInicio Borgliini. Predstavništvi, ki sta Imeli sestanek v ob-člnsk dvorani v Čedadu jo med delom ob skal tudi čedadslc župan, senator Pellzzo, ki je v svojem pozdravnem govoru poudaril uspešnost Videmskega sporazuma ter potr bo po čedalje tesnejših stikih med Jugoslavijo In Italijo, posebno na moji. Med odmorom sta si predstavn gtvl ogledal tudi čedadske zgodovinske znamenitosti.
POŽAR PRI SV. ANI
V	noči med nedeljo in ponedeljkom je napravil požar v velikem skladišču papirja in odpadkov pri sv. Ani več kot 100 milijonov lir škode. Bila je nevarnost, da bi se požar razširil na bližnje taborišče beguncev, vendar pa Je uspelo gasilcem preprečiti njegovo razširitev, ker je tudi veter pihal v drugo smer. Kljub temu pa .ie bilo veliko beguncev, ki so bežali pred ognjenimi zublji, samo da bi si rešili življenje.
KDO IMA PRAV?
Tržaški gospodarstveniki so zelo nezadovoljni, "ker kaže, da v Rimu nasprotujejo ustanovitvi industrijske proste cone v žaveljskem industrijskem pristanišču. Medtem ko so Tr-žačanl mnenja, da b; ustanovitev proste cone na tem področju omogočila ustanovitev novih industrijskih podjetij, trdijo v Rimu, da bi bila z ustanovitvijo proste cone dana možnost za izigravanje carinskih predpisov in za tihotapstvo.
ZA BOLJŠE ŽIVLJENJSKE POGOJE
V	petek, 8. maja, je bila tudi v Trstu stavka delavcev lesne industrije. Dva. dni so stavkali tudi bančni uslužbenci, 4. in 5. maja pa je bila stavka kovnarjev. Namen teh stavk je bil doseči izboljšanje prejemkov i«, sklenitev novih delovnih pogodb.
ZA 530 TISOČ TON MANJ PROMETA
V	tržaškem pristanišču so v prvih štirih mesecih letošnjega leta zabeležili občuten padec prometa. Statistika kaže, da se je promet znižal za 550 tisoč ton prometa in zaradi tega zahtevajo gospodarstveniki od vlade, da prepreči nadaljnji padec prometa.
50 LET GLASBENE MATICE
Glasbena Matica v Trstu slavi 50-letnieo obstoja. V počastitev jubilejnega leta bodo priredili vrsto kulturnih nastopov, med katerimi je bil prvi minulo soboto: koncert gojencer Glasbene Matice iz Ljubljane v tržaškem Avditoriju.
ŽALOSTEN PRIMER
Pred dnevi je praznoval 70-letn!oo življenja profesor dr. Rudolf Perha-vec. Po 47 letih službovanja bi lahko letos zaradi starosti stopil v zasluženi pokoj, vendar brez pokojnine, pa tudi brez socialnega zavarovanja. To pa je posledica dejstva, da slovensko šolstvo še ni uzakonjeno in prof. dr. Perhavec nima stalne namesfc.tve. Pri svojih letih mora namreč še položiti strokovni izpit kljub temu, da ima že dolgoletno prakso. Po končani drugi svetovni vojni je bil prvi ravnatelj slovenske trgovske akademije, po prihodu italijanske oblasti v Trst pa je bil imenovan za profesorja-začet-nilca. Primorski dnevnik je te dni naslovil na vladnega generalnega komisarja odprto pumo s prošnjo, naj prouč. ta primer in prepreči podobne, ki bi lahko nastali v času, dokler ne bo dosežena uzakonitev slovenskega šolstva.
BUKAREŠTA: V Bukarešti razpravljajo strokovnjaki za atomistiko vzhodnoevropskih držav o razširitvi sodelovanja med SZ, Poljsko, Romunijo, ČSR, Bolgarijo, Madžarsko, Vzhodno Nemčijo in Kitajsko na področju jedrske energije in izkoriščanja kozmičnih žarkov. Predvideno je, da bodo nekatera dela s področja jedrske energije in izkoriščanja kozmičnih žarkov, ki jih bodo proučili na zasedanju, predložili letošnjemu mednarodnemu kongresu atomistov in fizikov.
NF.W DELHI: Izvršni odbor indijske kongresne stranke je sprejel resolucijo, s katero odobrava sklep vlade, da da-laj lama in njegovi sodelavci, ki so pribežali v Indijo iz Tibeta lahko koristijo politični azil.
■b
per r
(Nadaljevanje s 1. strani) neposredno okolico danes skoraj 10.000 prebivalcev, to je tretjino števila prebivalcev občine.
Perspektivni plan gospodarskega razvoja koprske občine predvideva, da bo v letih 1957 do 1961 vloženih v izgradnjo komune devet milijard 751 milijonov dinarjev v gospodarsko in 3 milijarde 679 milijonov dinarjev v negospodarske investicije. Kaže, da bodo te investicije v celoti-realizirane in predvsem bodo omogočile dograditev najvažnejših gospodarskih objektov. Že letos bodo namreč gospodarske investicije dosegle 74,5 °/o in negospodarske investicije 68,5 % kvote, ki jih predvideva petletni načrt gospodarskega razvoja občine. Takšna gospodarska politika pa vsekakor dokazuje, da je realizacija investicij vsklajena z dinamiko občinskega družbenega plana.
Razveseljiva je tudi ugotovitev, da se bo leta 1961 povprečni narodni dohodek na prebivalca močno približal republiškemu povprečju. Medtem ko je leta 1956 znašal le 116.320 dinarjev na prebivalca, bo leta 1961 dosegel že 282.460 dinarjev, se pravi, da bo absolutno povečanje narodnega dohodka v primerjavi z 1. 1956 doseglo ob zaključku leta 1961 skoraj 225,8 %>. Zaposlenost v družbenem sektorju se bo povečala za 81 °/o predvsem zaradi polnega obratovanja tovarne To-mos, kakor tudi zaradi večje dejavnosti suhozemskega in pomorskega prometa.
Še vedno pa bo ena izmed najbolj perečih točk obravnav prihodnjih zasedanj občinskega ljudskega odbora stanovanjsko komunalna in kulturno socialna izgradnja. 2e sedanje razvijajoče se gospodarstvo nujno zahteva namestitev številnih visokokvali-ficiranih delavcev in uslužbencev in ko bo to gospodarstvo doseglo čez tri leta v planu predvideno stopnjo, se lahko znajde koprska komuna v velikih težavah, če ne bo pospešila gradnje stanovanjskih in drugih komunalnih objektov. Tega se dobro zavedamo in zato bomo v pri-
¡S?"v	i"'	1
'jfci&u'¿1" "TL '
NOVA BOMBAŽNA PREDILNICA V ZADKU bo letno izdelala 870 ton preje v vrednosti milijarde 400 milijonov dinarjev,
ZA 45 MILIJARD 20 MILIJONOV RAZNEGA BLAGA SMO UVOZILI V LETOŠNJEM PRVEM ČETRTLETJU. Lani je znašala vrednost uvoza v prvih treh mesecih 49 rnlijard 276 milijonov dinarjev, medtem ko je letos v prvem četrtletju znašala vrednost izvoza 27 milijard 765 milijonov dinarjev.
V mesecih januar, februar, marec in april smo izvozili 9500 ton goveje živine, medtem ko smo v istem časovnem razdobju izvozili 3650 ton mesnih konzerv.
VELIKA LEŽIŠČA KROMOVE RUDE SO ODKRILI pri Valjevem v Srbiji. Domnevajo, da je na tem področju tudi ležišče znatnih količin bakrene rude.
ZA MILIJARDO 773 MILIJONOV DINARJEV JE NARASTLA VREDNOST HRANILNIH VLOG v letošnjem februarju. Tako je sedaj ocenjena vrednost hranilnih vlog za več kot 50 milijard dinarjev.
200 MILIJONOV TON PREMOGA BODO LETOS IZKOPALI V JUGOSLOVANSKIH RUDNIKIH,
od tega m- liion 300 tisoč ton črnega, 6 milijonov 900 tisoč ton rjavega premoga in okrog 10 tisoč ton lignita. 2e lani so izkopali povprečno na prebivalca več kot 1 tono premoga in v primerujavl z letom 1957 se je količ na izkopanega premoga povečala za dobro dvajsetino.
5.5 MILIJONA FUNTOV STER-LINGOV BO DALA JUGOSLAVIJA NA RAZPOLAGO CEJLONU za nakup jugoslovanskih ladij, za dobavo opreme za industrijo, graditev in razširitev pristanišč, za hidroelektrarne in za transport.
ZA 500,000 DINARJEV SE JE ZNIŽALA CENA AVTOMOBILOV ZNAMKE MOSKVIC. Tako jih bodo lahko kupili individualni kupci po odločbi državnega sekretariata za finance in državnega sekretariata za blagovni promet po milijon ion tisoč dmarjev.
260 TISOČ TON ŽITA .JE LETOS POTREBNIH ZA ŽIVINOREJO, razen tega pa še približno 170 tisoč to pogačic oljaric, otrobov in beljakovin živalskega izvoza. Načrt predvideva, da bomo letos pitali milijon 100 tisoč belih mešanih prašičev, 250 tisoč goved, in 4 milijone kosov perutnine. Ker Jc predvideno, da se bo živinoreja v prihodnjih letih močno razvila, so sklenil; povečati investicije za zgraditev 10 tovarn za živinsko krmo.
hodnje poskrbeli za kar najbolj ugodno rešitev pospešeno gradnje stanovanj, gradnje pekarne, klavnice, šolskega središča, kulturnih in fizkulturnih objektov ter za ureditev kanalizacije in elektrifikacije.
Prihodnost koprske občine je v njeni industrializaciji, v razvijanju prometa in turizma, prav tako pa tudi v širjenju kmetijske proizvodnje. Predvsem bo treba zagotoviti najnujnejša sredstva za utrditev kooperacijskih odnosov in za povečanje kmetijske proizvodnje. Če bi na primer že sedaj imele kmetijske zadruge vsaj dvakrat toliko sodobnih kmetijskih strojev, kakor jih imajo sedaj, bi lahko res intenzivno obdelovali zemljo in bi bilo moč uvesti nove oblike kooperacije. Že sedaj pa bi lahko v kmetijstvu dosegli trikrat večjo proizvodnjo, če bi izkoristili agrotehnične pripomočke, namakalne naprave in že meliorirane površine.
Velike perspektive ima tudi turizem, ker je ankaransko področje idealno za ostvaritev turističnega središča slovenske obale. In če upoštevamo, da se bo v prihodnjih letih močno razširil pomorski promet z dograditvijo koprskega pristanišča in z izgradnjo železnice od Kozine do Kopra — kar danes ni več samo želja prebivalcev obalnega področja, pač pa že postaja stvarnost —, da se bo obrtništvo moralo razviti kot dopolnilna gospodarska panoga obstoječe industrije, potem lahko zaključimo, da so objektivni činitelji, ki omogočajo, da se koprska občina lahko ob
dobrem gospodarjenju hitro razvije v pomembno gospodarsko komuno Slovenskega Primorja. Razumljivo je, da bomo morali s tistim, kar že imamo, upravljati kot dobri gospodarji in tako kot v kmetijstvu tudi v gospodarstvu na splošno razvijati težnjo po kooperativnih odnosih. Izkoristiti bo treba vse možnosti za povečanje proizvodnje ter upoštevati, da je vsak, še tako majhen uspeh odvisen od delovanja celotne komunalne skupnosti in kot potrošniki lahko dosežemo želeni življenjski standard le, če se bomo kot proizvajalci zavedali svojih nalog. Predvsem pa moramo skrbeti za utrditev delavskega upravljanja in družbenega samoupravljanja, saj so dosedanji dosežki na teh področjih javnega udejstvovanja pokazali vzpodbudne razultate. ki omogočajo nadaljnje povečanje proizvodnosti dela in ostvarjajo boljše materialne pogoje za predviden porast življenjske ravni prebivalcev,« je zaključil podpredsednik ObLO Koper Marko Rainer.
sv.
'f-l&fih-■/'	»V: ^«¿¿iU^;,.;
,. ,',-A- 0' 'V 4 ■	■ s": ■
liiiafs
^m^. mmm
Panorama Kopra iz teh dni ob občinskem prazniku. Mesto se širi proti jugu, kjer med starim mestom in novo tovarno motornih koles rastejo na bonifiki industrijski, trgovski, obrtni in drugi obrati
tŠBtig
c V «b/
Zlata poroka v Topolcu
V nedeljo, 17. maja, bosta v Topolcu pri Ilirski Bistrici praznovala zlato poroko Franc in Frančiška Ba-ša. Slavljenca sta vse svoje življenje posvetila trdemu delu za preživljanje številne družine, saj sta imela deset otrok, Med narodnoosvobodilno vojno sta zakonca z vsemi svojimi močmi pomagala partizanom, med katerimi so bili tudi štirje njuni sinovi. Eden izmed njih je padel za svobodo našega naroda.
Zlatoporočencema želijo vsi sorodniki in prijatelji še mnogo srečnih in zadovoljnih let!
7Jgg|l V;	|pg| jptg
Za občinski praznik Kopra bo avtoturistično podjetje SAP Turist biro odprlo v Kopru svojo turistično poslovalnico. Lokal stoji prav nasproti parka v starem pristanišču in bo s svojim lepim videzom gotovo pripomogel k polepšanju mesta
V prvih 4 mesecih letošnjega leta se je koprsko pristanišče začelo uspešno uveljavljati kot izvozna luka za les, saj so v tem razdobju 4 ladje odpeljale skupno 2.825 rh1 lesa. Dve izraelski in dve jugoslovanski ladji sta ta les odpeljali v Izrael, ki je eden največjih uvoznikov jugoslovanskega lesa. Ves les je izvozilo podjetje »Slovenijales« preko železniške postaje Kozina, od koder je bilo blago prepeljano s kamioni »Intereurope« v koprsko pristanišče.
Istočasno se je začelo z urejevanjem 10.000 m- velikega prostora za zaporo Škocjanskega zaliva, kjer je predvideno odprto skladišče za manipulacijo lesa. 2e v začetku meseca aprila so dela tako napredovala, da so lahko začeli navažati na novo pridobljeni skladiščni prostor les, ki ga tukaj sušijo, vežejo v snope, obrezujejo in obeležijo z žigi. Tako pripravljeno blago bo iz novega skladišča podjetje »Pristanišča Koper« s svojimi traktorji vozilo pod ladjo na Severni obali. V prvih dneh meseca maja je bilo na novem skladišču že okrog tisoč kubičnih metrov rezanega lesa, ki ga pripravljajo za izvoz. Napredovala so pa že tudi dela za postavitev 500 m2 velike lope, kjer bo vskladiščeno blago, kakor so finalni lesni proizvodi, parjena bukovina in drugi lesni izdelki, ki morajo biti popolnoma zavarovani pred soncem in vlago. Temelji lope so na lesenih pilotih, ki so zgoraj povezani z betonskim blokom. V bloku so vbeto-nirana sidra, na katera bodo vezane konstrukcije lope. Lesena
lopa bo predvidoma dograjena že v prihodnjem mesecu. Z dograditvijo lope in dokončno ureditvijo skladišča za les v novi koprski luki bo mlado pristanišče spet napravilo -korak naprej v svojem razvoju.	-šus
Pomorski promet v Kopru v aprilu
V mesecu aprilu letos zaznamuje koprsko pristanišče nadaljnji porast tovornega prometa, in sicer je ta dosegel 3.751 ton, kar je največji mesečni tovorni promet v koprski luki po priključitvi Slovenskega Primorja k FLRJ. V tem mesecu je prispelo 195 ladij s 16.058 NRT, ki so pripeljale ali odpeljale 9.942 potnikov. Od zgoraj navedenega tovornega prometa je bilo 1.164 ton uvoza, 368 ton izvoza in 2,219 ton razvoza. Razveseljivo je dejstvo, da je v mesecu aprilu že 41 odstotkov tovornega prometa z inozemstvom.
Pomorstvo št. 4—5/1959
Iz bogate vsebine vsestranskih pogledov na morje in pomorstvo v preteklosti in danes ter mimo več literarnih prispevkov je treba posebej opozoriti na B. Borovičevo »Vprašanje obalne plovbe v Slovenskem Pri-morju« in na poročilo o Klubu pomorščakov v Kopru. V slovenščini sta še Ade škerlove pesem »Svetilnik« ter odločna beseda jugoslovanskih pomorščakov »Pred petnajstimi leti«. Kot običajno je tudi dvojna številka dovršeno ilustrirana, v prilogi; pa ima še Vestnlk Združenja pomorskega brodarstva in Bilten pomorstva. Vsebina za inozemstvo važnejših člankov je na kratko povzeta v angleščini.	V. P.
Te dni je zasedal plenum Socialistične zveze delovnega ljudstva. Dnevni listi so obširno obravnavali referate s te skupščine, nekatere, to je najvažnejše, pa so priobčili v celoti. Zato bi se dotaknili samo temeljnih misli s te skupščine, ki je značilna po tem, da je obravnavala predvsem ekonomska vprašanja, v prvi vrsti pa vprašanja s področja socia-listične preobrazbe imsi. O tem je govoril tov. Edvard Kardelj, ki je zlasti poudaril, da je končni cilj naše socialistične politike na vasi rekonstrukcija kmetijstva z ustvarjanjem velikih socialističnih proizvodnih enot, ki bodo sposobne organizirati na vasi družbeni proces proizvodnje dela, pri tem pa bi se postopno podru-žabVa tudi zemlja.
Cilj te naše politike je v skladu z našo družbeno ureditvijo in tudi ne more biti drugačen. Sprememba je morda le v tem, da je danes težišče naših naporov na kmetijstvu, da stremimo za tem, da bi na tem področju dosegli uspehe, kakor smo jih na primer v industrijski proizvodnji, za kar je treba seveda temeljito spremeniti našo politiko na vasi. Poudarek je na tem, da nismo za to, da bi dosegli ta cilj takoj, temveč postopno vi zlasti ne s
nas gospodarski komentar
\f
vaz
kako kampanjsko akcijo ali podobno. Vzroke in namene take politike je jasno poudaril tovariš Kardelj, ko je dejal, da nam pot, ki smo jo ubrali, zagotavlja dosego postavljenih ciljev. Gre namreč za to, da z družbenimi naložbami preko . odgovarjajoče oblike zadružnih organizacij, in to z naložbami v moderna proizvodna sredstva, s primernimi načini združevanja zemlje, kar najbolj odgovarja neposrednemu ter materialnemu interesu kmetovalca, postopno dosežemo predvidene cilje.
Drugo mesto v obravnavanju perečih ekonomskih vprašanj pa moramo vsekakor dati konferenci mest in občin, ki je zasedala v Opatiji in kjer so obravnavali* vprašanja o finansiranju komu-nalne izgradnje, o vprašanjih ob-činsklh proračunov, proračunski potrošnji in drugem. Tej konferenci dajejo poseben pomen zato, ker ob ravnava vprašanja, ki so v zvezi s pripravami sprememb zakonitih predpisov o proračunih in o reformi proračunskega sistema. Poleg tega pa je bil dan poseben poudarek obravnavanju vprašanj v zvezi z združevanjem sredstev in prikazani so bili številni primeri, ko je s tako združenimi sredstvi bilo mo-
či doseči znatno večje uspehe.
Ugotoviti moramo dalje, da se naše gospodarstvo razvija ugodno in da so bili doseženi uspehi ?ia vseh področjih gospodarskega delovanja. Uspeh je bil dosežen tudi v zunanji trgovini, čeprav je opaziti, da se težišče prenaša spričo sprememb, ki jih je povzročilo organiziranje zapadnoevrop-skega enotnega tržišča, proti vzhodu in pa v nove države, kamor so odpotovale naše aosvndar-ske delegacije in zaradi sklepanja novih trgovinskih pogodb. To se opaža tudi na notranjem tržišču, ko je opaziti vedno več proizvodov, namenjenih široki potrošnji, nekaterih vzhodnoevropskih držav.
Končno naj omenimo kot posebnost znižanje prometnega davka na vino, kar naj bi povzročilo znižanje cene tej pijači. Lanska dobra letina namreč ni prav nič vplivala na padec cen vinu, in to cen, ki so se oblikovale v času slabih letin. To je tudi povzročilo letos težave v vinski trgovini, ki so toliko večje, ker tudi v izvozu ni lakih uspehov, kakor bi jih radi imeli. Znižanje prometnega davka na vino bo brez dvoma delno zboljšalo položaj na vinskem trgu.	-dt-
Posebno težavno je bilo spraviti zadnje klesane kvadre vrh novega spomenika v Marezigah. Treba je bilo velike vztrajnosti in iznajdljivosti. In vendar so to vse opravili Marežani skoraj sami s prostovoljnim delom, pomagali pa so še Koprčani, zlasti s prevozi in strokovno delovno silo. Zdaj kipi trinajst belih klesan-cev enajst metrov visoko pod nebo, na vrhu pa žari. rdeča peto-kraka, simbol priborjene svobode. Od daleč iz Kopra in z morja je videti beli obelisk, ki bo še pozne rodove spominjal na junaški boj slovenskega človeka za svojo svobodo in delavca vredno življenje
pismo mladih graditeljev z avtomobilske ceste »bratstva in enotnosti«
Po dolgi poti iz Slovenije smo brigadirji I. koprske mladinske delovne brigade »Srečko Kosovel« prispeli v bratsko republiko Makedonijo. V Skopju smo doživeli zelo lep sprejem, nato smo krenili V delovno taborišče ob reki Vardar. Nastanjeni, smo v naselju »Brača Oreški« v neposredni bližini vasice Prždevo, kjer živijo ljudje, ld so nas sprejeli z velikim veseljem. Nedaleč od našega naselja je Demir Ka-
Odlikovanci v Ilirski Bistrici
Na predlog ObLO V Ilirski Bistrici so bili odlikovani nekateri zasluzili delavci s področja gospodarstva. Med drugim5 so medaljo dela podelili predsedniku upravnega odbora KZ Ilirska Bistrica Jožetu Urbaniucu, dalje Vladu Primcu, delavcu v Zadružniku. Jožetu Stembergarju, lu dela v Lesonitu In še nekemu zaslužnemu delavcu v opekarni Mala Bukovica. Nagrajencem so svečano podelili odlikovanja na zasedanju občinskega ljudskega odbora.
¡¿a\ pMvifo
zaslužek na ekonomski podlagi
Na nedavni seji Zbora proizvajalcev OLO Murska Sobota so ugotovili, da večina gospodarskih organizacij v okraju precej zavlačuje predložitev tarifnih pravilnikov. Nekatera podjetja čakajo na svoje sovrstnike, njihovi predstavniki pa so potovali domala po vsej Slovenij1!, da bi nekako vskladili svoje tarifne postavke oziroma način plačevanja z ostalimi podjetji po državi. Tako vsklajeva-nje pa nikakor ne more biti prav-lno — saj temelji samo na primerjavi tarifnih postavk — ne da bi pri tem upoštevali mnogo važnejše činitelje: proizvodnost, storilnost dela.
v žireh najboljši
Cas je, ko bi morali], vsi občinski štabi za zbiranje sredstev za gradnjo športnih objektov delati z vsem zamahom. — 2al pa je slika povsem drugačna, čeprav ne smemo trditi, da nekateri občinski štabi ne delajo. Kaže, da sta med najslabšimi občinska štaba na Bledu in v Kranju. Omenjena še nista dvignila pri okrajnem štabu niti zalepk in blokov, s katerimi bo moč zbrati dokajšnja sredstva. Nasprotno pa so v Zireh dosegli že precejšen uspeh. Doslej so razdelili za 20 tisoč dinarjev zalepk (od skupne vsote 60.000 din) in za 6000 dinarjev blokov (od skupne vsote 20.000 dinarjev). Pričakovati je, da bodo v najkrajšem času predvidena sredstva zbrana, ker je mladina pričela s svojo akcijo šele na prvomajskih praznikih. Zbrana sredstva bodo namenjena za izgradnjo garderob in sanitarij v Domu TVD »Partizan«. — S predvidenim načrtom štab ne bo zaključil svojega dela, temveč bo zbiral sredstva tudi v prihodnjem letu z namenom, da bodo v Zireh zgradili javno kopališče in športno igrišče.
■ ....!> Ne». ■
razgibano tekmovanje sindikata uslužbencev tnz in lm v novem mestu
Ena izmed sindikalnih podružnic, ki ji športno udejstvovanje ni nekaj tujega in oddaljenega, je vsekakor podružnica Tajništva za notranje zadeve pri OLO Novo mesto. Pod sodiščem za Krko so člani te sindikalne podružnice uredili lepo igrišče za odbojko, namizni tenis, balinanje in streljanje, v katerega so vložili precej prostovoljnega dela. Začetek je bil kakor povsod tudi tu težak, a zdaj, ko se je športno življenje razgibalo, Je igrišče ob vsakem lepem dnevu naravnost zasedeno od živahnih tekmovalcev, ki si po službi radi privoščijo oddih ln razgibanje v tej ali oni obliki.
Ze več tednov člani tega sindikata uspešno tekmujejo v telesnovzgojnih in strokovnih panogah na čast 15. obletnice resora notranjih zadev. Do 10. maja bodo zaključili tekmovanje v strelstvu, administraciji, odbojki, šahu, kriminalistični tehniki, balinanju In ping-pongu, medtem ko bodo priredili 13- maja še ocenjevalno vožnjo z motornimi kolesi. Tekem se udeležujejo uslužbenci TNZ v Novem mestu in uslužbenci LM iz vseh postaj v okraju.
pija, vas, kjer je naselje brigadirjev goriškega okraja. Takoj smo vzpostavili stike z njimi in v počastitev 1, maja smo med 15 kilometrov dolgim partizanskim maršem obiskali goriške brigadirje ter, z njimi odigrali tekmo v odbojki.
Prav prisrčne pozdrave pošiljamo vsem prebivalcem koprskega
¡I
Te dni bo zaključen teoretični pouk na' Kmetijsko - gospodarski šoli v Dutovljah, Ta šola obstaja že osem let in dokončalo jo je v teli letih več kot 300 učencev. Letos jo je obiskovalo samo 20, večinoma vajencev in priučenih delavcev, skoraj nič pa kmečkih fantov. Težave so tudi bile zaradi pomanjkanja strokovnih predavateljev, vendar pa bo letošnje šolsko leto kljub vsemu dobro zaključeno. Tečajniki so poslušali vrsto kmetijskih predavanj in predavanja iz gospodinjstva, gospodarstva, zdravstva in drugih splošnih predmetov. Tečaj italijanskega jezika je obiskovalo več kot 60 tečajnikov. Zelo ve-
okraja, posebno članom mladinske organizacije v prepričanju, da bomo v prihodnjem pismu že lahko poročali o naših delovnih uspehih.
Brigadirji I. koprske MDB
»Srečko Kosovel« Prždevo — LR Makedonija naselje Brača Oreški
liko zanimanje za pouk so pokazala posebno dekleta.
Na šoli deluje tudi družina Počitniške zveze, v katero je včlanjenih okrog 60 mladih ljudi. Družina ima zelo delaven odbor, kar dokazuje uresničljivost želje, da bi v kar največji meri izkoristili možnosti za izpolnitev delovnega programa.	Š. D.
Tile pa so iz Zagorja na Pivki doma. Napregli so okrašen voz, naprosili svoja dekleta za šopke — in jo mahnili v Postojno na nabor.
Seveda brez godbe ni šlo.
Po Zagorju pa ves teden
je pela harmonika skoro
izredna občinska konferenca zveze komunistov v hrpeljah
Pretekli petek je bila v slavnostno okrašeni občinski prosvetni 'dvorani v 'Hrpeljah izredna
Minuli teden je odnesla pozdrave in čestitke predsedniku Titu iz Kopra še ena štafeta. Uslužbenci PTT so slovesno izpustili na dolgo pot svoje golobe-pismonoše
konferenca občinske Zveze komunistov, ki se je je udeležilo 89 delegatov osnovnih organizacij. Poročilo o delu občinskega komiteja za razdobje od II. občinske konference, ki je bila 2. februarja 1958 pa do 30. aprila 1959, je podal sekretar občinskega komiteja ZKS Viktor Ljubic.
Potem ko je orisal zunanjepolitično stanje in vlogo naše države v borbi za mednarodno miroljubno sodelovanje, je analiziral gospodarske uspehe občine Hrpelje in dejal, da je bilo v letu 1958 doseženega milijardo 950 milijonov 618 tisoč dinarjev celotnega dohodka. V primerjavi z letom 1956 se je lani dvignil narodni dohodek za 45 %, nasproti letu 1957 pa za ■24 %. Planirani celotni "dohodek občine bo v letu , 1959 znašal že 2 milijardi 164 milijonov 345 tisoč dinarjev ali za 11 % več, kakor v letu 1958. V okviru petletnega perspektivnega ¡plana gospodarskega razvoja občine bo letos doseženega 68 % do leta 1961 predvidenega narodnega dohodka.
Govoreč o izvajanju občinske-
cetrto kolo republiške košarkarske lige
Branik — Postojna 65 : 50 (26 : 22)
V četrtem kolu prve republiške košarkarske lige je mariborski Branik premagal v nedeljo pred 500 gledalci Partizana iz Postojne s 15 točkami razlike. Poštojn-čani so v tekmi, ki sta jo odlično sodila P. Kavčič iz Ljubljane in Ramskugler iz Celja, nastopili v naslednji postavi: Babuder (11), Tavčar (32), Makarovič, Baje (5), Orel (2), Jurea in Biasizzo.
Sam rezultat tekme kaže sicer na prepričljivo zmago Branika, toda kdor si je ogledal sijajni dvoboj v mariborskem Ljudskem vrtu, bo potrdil, da so Postojn-čani prvič v letošnjem prvenstvu izpustili iz rok izredno priložnost za zmago nad renomiranim
nasprotnikom. Po peturni nemogoči vožnji na odprtem kamionu se je naš predstavnik pojavil na igrišču neposredno pred samim začetkom tekme. Zato je bilo presenečenje tem večje, ko so posije po zaporednih metih Tavčar ja vodili po 3. minuti že z 8:2. Kasneje so Mariborčani rezultat sicer izenačili, toda odpor Postojnčanov je bil tako prepričljiv, da si ob polčasu, ki so ga domači odločili v svojo korist s 26:22, še nihče ni upal napovedati končnega zmagovalca prvenstvenega dvoboja.
V drugem polčasu so Branikov-ci z odličnimi akcijami nezadržno polnili koš gostov, ki so se utrujeni le še stežka skoncentri-
□
5
r
... če bi si tisti, ki upravljajo s Škocjanskimi jamami pri Divači, ogledali napise na velikih tablah v Postojni, ki vabijo obiskovalce v Postojnsko jamo. Ogledali naj bi si jih zato, da bi jih lahko primerjali z onimi, ki komaj vidne stran od ceste sramežljivo opozarjajo mimo vozeče turiste na Škocjanske jame. Če že morajo namreč te table iz raznih prometno-varnostnih ozi-rov stati nekoliko stran od ceste, pa naj bi bile vsaj tolikšne kakor one v Postojni, da jih bo vsak vozač že od, daleč zapazil: pritegnile ga bodo in š"l si bo ogledat jame.
□
C □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □

rali. Po dveh zaporednih minutah odmora pa so vendarle zbrali še toliko moči, da so razliko v koših občutno znizali in pri tem r>ečkrat celo odločno nadigrali igralce Branika, za kar jih je presenečeno občinstvo nagradilo z navdušenim ploskanjem.
Reči je treba, da je končni izid tekme izredno ugoden za Postojno, ki se iz tekme v tekmo popravlja in nastopa s čedalje večjo samozavestjo. Primer potovanja s kamionom v Maribor, od koder bi Postojnčani ob drugačnih okoliščinah verjetno odnesli prvi dve dragoceni točki, pa opozarja na to, da se našemu predstavniku kljub izrednemu hotenju, da doseže uspeh, obetajo tudi v bodoče porazi, če bo matično društvo Partizan še nadalje životarilo v tako nemogočih materialnih pogojih, v kakršnih je trenutno.
Zvezni sodnik Peter Kavčič je dal o tekmi z Branikom naslednjo izjavo: »Nad izredno igro Postojne sem presenečen. Čudim se visokima porazoma, ki ste ju doživeli v tekmah s Svobodo in Medvodami, ker me je današnja tekma popolnoma vrepriča.la, da se z vsemi nasprotniki v ligi, razen z Odredom in »Mariborom«, lahko enakopravno borite.«
Peter Tavčar, ki je bil na nedeljski tekmi najboljši igralec na igrišču, je tudi po 4. kolu na čelu strelcev lige s 85 doseženimi koši V nedeljo bo postojnski Partizan nastopil v Ljubljani na finalnem tekmovanju društev Partizan LR Slovenije v košarki. M. A.
ga družbenega plana in gospodarski politiki občine je sekretar Lju-bič naglasil pomen kooperativnega sistema v kmetijstvu, ki je zlasti na tem področju najpomembnejši pogoj za dvig kmetijske proizvodnje. Naloga (komunistov na vasi je, da s prepričevanjem in dokazovanjem pospešujejo kooperativni način kmetijske proizvodnje. Da pa bodo člani Zveze komunistov mogli biti kos tej nalogi, morajo poglobiti svojo ideološko vzgojo in dosledno spremljati naš splošni gospodarski razvoj.
Na področju občine je 28 osnovnih organizacij Zveze komunistov, ki imajo skupaj 374 članov. V prvih 4 mesecih letošnjega leta je bilo 20 novo sprejetih članov v ZK. Ideološko vzgojno delo se je v preteklem letu močno razgibalo v duhu sklepov in navodil VII. kongresa.
Izčrpno poročilo sekretarja Viktorja Ljubica je omenilo tudi tesno povezanost občinskega komiteja ZK z občinskim odborom SZDL, ki ima na tem področju 44 osnovnih organizacij z vodstvi, v katerih je 61 članov ZKS in 5G mladincev. Občinski komite je tudi tesno povezan z vodstvi raznih družbenih organizacij. Glede šolskega vpražanja je bila v poročilu omenjena vrsta težav v izvajanju šolske reforme, zlasti zaradi pomanjkanja šolskih prostorov In učnih moči. Poročilo sekretarja je tudi pohvalilo kulturnoprosvetno dejavnost v Pregarju in žene za-družnice zaradi organiziranja šolskih mlečnih kuhinj ter gospodinjskih tečajev. Več pozornosti pa bo potrebno posvetiti mladini,
V živahni razpravi so delegati dali pobude tn konkretne predloge za odpravo pomanjkljivega ali napačnega pojmovanja . samoupravljanja v podjetjih ter napotke za izboljšanje ideološke vzgoje članov ln pospeševanje ko-operaciie za izboljšanje v kmetijstvu, Član sekretariata okrajnega komiteja ZKS inž! Peter Aljančič je med razprayo opozoril na možnosti razširitve kmetijske proizvodnje, V tej zvezi je priporočil obnovitev ovčereje, ki bi nudila hrpeljski komuni pomemben vir narodnega dohodka.	J. Ž.
ZA CAS OD 15. DO 23. MAJA 195«
V vzhodnem delu Evrope je prevladoval minuli teden visok zračni pritisk In bilo je toplo ter v glavnea lepo vreme. V zahodnem delu, predvsem na Atlantiku, pa le deževalo. Mnogo padavin je bilo tudi v naših krajih.
Za ta teden kaže, da se bo vrem! ustalilo in bo do konca maja v glavnem lepo ter toplo.
Lahko predvidevamo, da bo 15. m»-ja suho <:n temperatura zraka se b» vse do 19. maja dvigovala. Verjetn« bo 20. maja deževalo^ nato pa bo do soboto 23. maja zopet lepo in topl»-
Kmetovalce posebej opozarjam», naj škropijo breskve, da bi zatrli škodljivce, ki so se letos na tem sadnem drevju zelo zgodaj pojavili-
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorjal
o tir v. *c - maja j-i/uii	» ö i_i v.
KULTURA PROS VET A lir KULTURA PKOSVETÄ ^ KULTURA
gostovanje akademije za igralsko umetnost iz ljubljane
Eugen O'Neill: ELEKTRA V ČRNINI
Zal jo verjetno nevolja koprskih abonentov Primorskih prireditev zaradi težkega dramskega repertoarja v letošnji sezoni dosegla svojo kulmi-nacijo prav ob gostovanju Akademije za igralsko umetnost iz Ljubljane z O'Neillovo dramo ELEKTRA V ČRNINI. Zal zato, ker so zamudili dobro predstavo dobrega dramatika in še bolj žal, ker Zavod Pirmorslte prireditve kljub opozorilom in nasvetom ni upošteval želja ahonentov ,¡11 vsaj enkrat, takole malce za oddih, poskrbel v zadnjem času za lažje in vedrejše delo. Naj bo kakorkoli, vendar smo se srečali (v petek in soboto v Kopru, v nedeljo v Izoli in v ponedeljek v Piranu) ponovno z enim največjih ameriških in sploh svetovnih dramatikov Eugenom Gladsto-nom O'Neillom. Do zdaj smo poznali njegovi deli »Strast pod bresti« in »Ano Christie« (oboje v izvedbi SNG Trst), zdaj pa so nam absolventi Akademije za igralsko umetnost iz Ljubljane predstavili še »Elektro v črnini«. Čeprav v nekoliko skrajšani obliki in pod skrajšanim naslovom, je mladim in nadarjenim igralcem nspelo, da so nam pokazali velikega dramskega mojstra v vsem umetniškem sijaju.
Sodobni evropski in ameriški dramatiki so večinoma častilci klasične grške tragedije. Pri njej se učijo, zgledujejo, sposojajo motive in celo naslove. Seveda pa to grško tragedijo oblačijo v sodobno obleko, ljudi poimenujejo s pravimi imeni, vnesejo vanjo današnjega človeka, njegove nazore in trpljenje. Problemi sami pa so vedno isti, globoki prepadi človekove duševnostl, dobra in slaba dejanja, ljubezen in sovraštvo, greh 111 očiščenje. Znani ameriški dramatik Arthur Miller, ki se je prav tako učil pri starih grških mojstrih, pravi, da je vsaka drama veliko pravo-znanstvo, velika pravna zadeva v umetniškem oblačilu. Gledališki oder naj bi bil torej po logičnem sklepanju velika, občečloveška javna tribuna, kjer obravnavajo značaje in probleme vsega sveta in vseh časov. Človek bi laiiko to izjavo pripisal tudi O'Nelllu, vsaj ravnal se je po njej.
Svoje delo o človeških strasteh, otroški ljubezni in vdanosti, pa neizprosnem maščevanju, bi lahko imenoval O'Neill kakorkoli in nič nas ne 1>I motilo, da smo že nekoč v šolskih klopeh slišali o starem grškem mojstru Euripidu in njegovi Elektri, o sestri in bratu, ki sta kruto maščevala nad materjo očetovo smrt. Toda O'Neill ni hotel zatajiti zveze z Euri-pidom in je delo naslovil »Elektra v Srnini«, čeprav je Elektra mlada Američanka Winnie, Orest ameriški vojak Orce itd. Obleka pa je sodobna: za umrlimi nosimo črnino. Tudi v tem delu ni velik; ameriški dramatik zatajil svojih lastnosti, ki jih je izpričal domala v vseh svojih štiridesetih dramah: pogumnega prijema,
naturalističnega slikanja ljudi in okolja, udarnega dialoga in napetosti dejanja.
Predstava, ki so nam jo pokazali mladi igralci iz Ljubljane, je bila zelo dobra. Izkazali so se kot zreli igralci, za katere lahko mirno uporabimo vse stroge kriterije poklicnega ansambla. Janez Drozg in Mile Korun sla se izkazala kot režiser in scenarist, igrali pa so: Breda Gusti-čeva, Branka Kostičcva, Božo Ulaga, Milena Miličeva, Stanko Potisek, Anton Petje, Marjan Ilostec in Božo Vovlc.
Mladi igralci so z velikim uspehom nastopali z »Elektro v črnini« v Ljubljani in nekaterih drugih krajih Slovenije, v kratkem pa pojdejo na Poljsko, kjer bodo prav gotovo potrdili sloves, ki si ga je pridobila pri lanskem gostovanju Drama ŠNG za dramske poustvaritve na visoki ravni,
Z. L.
lir KULTURA P
a>E

waiife mladih Tržačanov
V nedeljo so gostovali v koprskem gledališču »Najmlajši« prosvetnega društva »Ivan Cankar« iz Trsta. Izvajali so pisane prizorčke v režiji članice SNG Trst Eme Starčeve, otroški pevski zbor je pod vodstvom Fri.de Valetičeve zapel nekaj pesmi, baletni zbor in mlade solistke pa so pod vodstvom baletnega mojstra, prav tako člana SNG Trst, Vilesa Adrijana zaplesale več točk (baletni zbor na sliki). Mladi izvajalci in njihovi vzgojitelji so želi polno in zasluženo priznanje koprskega občinstva, predvsem pa mladih Koprčanov, ki so napolnili gledališko dvorano. Mladinske predstave so v Kopru zelo redke in zato tembolj zaželene. Posebno če je program tako pester, dobro izveden in nastopajo pri njem otroci, kot je bil primer preteklo
nedeljo
v pripravah na revijo ljubskoprosvetne dejavnosti
BI
Priprave na revijo ob Dnevu mladosti tečejo vzporedno s proslavami 40. obletnice ZKJ po kolektivih in s proslavami ob koprskem občinskem prazniku
Razgibana ljudskoprosvetna dejavnost v Kopru v zadnjem času ni samo v pripravah na veliko revijo ob Dnevu mladosti, o kateri smo na kratko že pisali, ampak odraz splošne razgibanosti in številnih proslav v jubilejnem letu, ko slavimo 40 let ZKJ in ob prvem prazniku naše občine, 15. maju. V teh proslavah in pripravah sodelujejo vsa močnejša društva v našem okraju, vendar si bomo za začetek ogledali le Koper.
Težišče programa, ki ga bodo izvedli koprski Ijudskoprosvetni delavci, je na moškem pevskem zboru DPD Svobda, na baletni šoli in na recitatorjih dijakov srednjih šol. Tovariše, ki so odgovorni oziroma pripravljajo posamezne točke, smo naprosili za podrobnejše podatke.
Tovariš Ernest Zega pripravlja zborne recitacije z dijaki Gimnazije, Ekonomske srednje šole in Učiteljišča. Dijaki sami, pravzaprav njihovi predstavniki, so si zadali to obvezo, vendar študij zelo ovira neredno obiskovanje. Gre za 45 dijakov Gimnazije in 30 dijakov ESŠ, ki se bodo morali, pa čeprav s pomočjo šolskega vodstva, spomniti svoje obljube in pošteno poprijeti, kajti časa ni več na pretek. Razen treh zbornih recitacij bosta nastopila tudi dva solo-recitat.orja,
to sta igralec Ernest Zega in dijak Učiteljišča Egidij Bonin.
Po sporedu večerne slavnostne proslave v nedeljo, 24. maja je razvidno, da nastopi moški pevski zbor s sedmimi zahtevnimi pesmimi, borbene in partizanske vsebine. Po podatkih, ki nam jih je dal dirigent zbora Vladimir Lovec, pa je to le drobec dela, ki ga opravlja zbor v zadnjem času, Sodelovali so pri proslavah 40. obletnice ZKJ po nekaterih kolektivih (Primorski tisk, Bolnica, Slavnik, TNZ), razen tega pa sodelujejo pri izvedbi Ocvir-kove igre »Upor pred zarjo« v Marezigah, kjer nastopajo tudi samostojno in skupno z zborom koprskega učiteljišča ob svečani proslavi občinskega praznika v nedeljo, 17. maja. Pevski zbor bo končno še sodeloval med statisti pri uprizoritvi » Velike puntari-je.«
Podatke za Baletno šolo nam je dal njen vodja Slavko Hiti. Pri reviji ljudskoprosvetne dejavnosti 23, in 24. maja bodo nastopili gojenci Baletne šole z narodnimi plesi in s koreografsko izvedbo Arničevega »Povodnega moža«. Posebni baletni večer pa pripravlja šola še pred revijo (po načrtu naj bi bil v četrtek 14. t. m.).
Največji dogodek ob praznovanju Dneva mladosti bo uprizoritev dela našega renomiranega dramatika Bralka Krefta »Velika puntarija«, pri kateri sodelujejo najboljši amaterji iz Sežane, Pirana, Izole, Kopra, Ilirske Bistrice in Postojne. V Koper pridejo vsi za štiri dni v mesecu, od četrtka do vključno nedelje, in je ta študij zanje obenem dramski tečaj. Te vaje, ki bodo seveda morale biti v zadnjih dneh priprav še bolj intenzivne in pogoste, so omogočila z velikim razumevanjem razna podjetja in ustanove, pri katerih so zaposleni nastopajoči igralci. Teh igralcev je več kot dvajset, vseh
skupaj s statisti vred pa nastopa okrog 80. Statisti so večinoma iz Kopra.
Kakor vidimo, ni v vsej tej razgibani in živahni Ijudskoprosvetni dejavnosti videti, da bi se kakorkoli uveljavljal ali delal naš Amaterski oder. Skoraj nerazumljivo jc, da v mestu, kakršno je Koper, ni mogoče najti skupine ljudi, ki bi imela veselje in sposobnost za dramsko udejstvovanje. To dejavnost goji uspešno v Kopru le dramska družina pri sindikalni podružnici ČZP Primorski tisk in zato ni čuda, da so ji poverili uprizoritev Ocvirkove igre »Upor pred zarjo« ob koprskem občinskem prazniku. Ob spodbudi te dramske družine in uspehih sosednjega amaterskega odra v Izoli, ki pripravi vsako leto nekaj dobrih uprizoritev, bi bilo želeti, da bi vendarle po več letih neuspelega prizadevanja dobili tudi v Kopru amatersko igralsko družino v okviru Svobode.
Drugič pa še o pripravah na revijo v drugih občinskih središči našega okraja.	Z. L.
SKOPSKO NARODNO POZORIŠTE NA TURNEJI
Po uspelem gostovanju v Beogradu in Zagrebu so člani opere in baleta Narodnega pozorišta iz Skopja gostovali še v Ljubljani, kjer so uprizorili Baletni večer, Floto\vo opero »Marta« Kn Verdijevo opero »Othello«. Ta turneja je bila umetniška afirmacija majhnega in sposobnega ansambla, ki opravlja na področju svojega stalnega delovanja pomembno umetniško poslanstvo.
razstava grafike V počastitev 40-letnice zkj
V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani bodo odprli junija razstavo grafike s socialno tematiko iz časa med obema vojnama. Razstava bo v počastitev 40-letnice ZKJ in jo bodo po Ljubljani, kjer bo prikazana najprej, pokazali tudi v mnogih drugih krajih Slovenije.
»miklova zala« kot plesna fantazija
I V počastitev 40-letnice ZKJ so pripravili na Rakeku krstno uprizoritev plesne fantazije pO znani ljudski ign; »Miklova Zala«. Uspelo predsfavo so pripravili gojenci glasbene šole v sodelovanju s člani prosvetnega društva, TVD Partizan -in orkestrom JLA lz Postojne. Koreografske točke je po scc-nariju Marijana Tomšiča pripravila Erika VIdmarjeva.
nagrajena romana ben a zupančiča
in Cede price
V Beogradu so na pobudo CK Ljudske mladine Jugoslavije osnovali žirijo za oceno najboljšega romana z naj privlačnejšo in najzanimivejšo temat'.ko za mlado generacijo. Žirija je nagradila delo slovenskega književnika Bena Zupančiča »Pozdravi Marijo« in roman zagrebškega književnika Cede Price »Nekoga moraš imeti rad«.
festival radijske drame za otroke
Jugoslovanska radiodifuzija je organizirala v Skopju prvi domači festival radijske drame za otroke, Na festivalu so sodelovale radijske postaje Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Skopja, Ti-tograda in Novega Sada. V petih dneh festivala so poslušali 22 radijskih dram in o njih razpravljali. Ob zaključku so podelili nagrade. ki so jih prejeli: prvo nagrado za režijo je dobil pred kratkim umrli režiser RTV Ljubljana Tugomir Tory za otroško radio dramo »Tevževa breskev«, drugo pa režiser Radia Skopje Petre Prličko. Za najboljši tekst si delijo nagrado Pino Vatovec, Jože Tiran in Nebojša Nikolič. Prvo nagrado za najboljšo vlogo si delita Jana Osojnlkova in Miica Je-rajeva iz Ljubljane. Nagrado za originalno glasbeno ilustracijo otroških radio dram so dobili skladatelji Srdjan Barič iz Beograda, Miljenko Prohaska iz Zagreba in Miroslav Ranbosek iz Beograda.
iz našega ljudskoprosvetnega življenja
Scena iz Kaiserjeve drame VOJAK TANAKA, ki jo je uprizoril Amaterski oder DPD Svoboda v Izoli
počitniški tečaji v kopru
Zveza Svobod ln prosvetnih društev Slovenije bo organizirala od 25. julija do 25, avgusta razne tečaje za ljudskoprosvetne delavce. Po programu bodo trije tečaji, in sicer v juliju za knjižničarje 'občinskih in drugih večjih knjižnic, za programske vodje filmskih sekcij in "za vodje klubskega življenja. V začetku avgusta pa bodo seminarji za predsednike oziroma tajnike občinskih svetov Svobod, dalje za vodje izobraževalnih sekcij, za vodje delavskih in ljudskih univerz, za člane izobraževalnih komisij ter za člane dramskih in pevskih komisij,
Drama G. Kaiserja »Vojak Ta-nake«, ki jo je uprizoril Amaterski oder DPD Svobode v Izoli v soboto, 9. t. m., nas je prijetno presenetila. Sicer smo že navajeni, da so predstave tega odra na visoki stopnji amaterske zmogljivosti, vendar so se pri tej predstavi še posebno izkazali z zaokroženo izvedbo, z izenačenimi interpretacijami. Glavno zaslugo za to ima vsekakor režiser Slavko Skamen, ki so je resno in prizadevno lotil dela ter ni niti najmanjše podrobnosti prepustil slučaju.
Zelo ustrezna je bila tudi scena Draga Podvornika. Poudaril je zlasti japonsko obeležje dela in s tem pomagal premostiti vprašanje, zakaj so se odločili prav za to igro, Napisal jo je namreč Nemec G. Kaiser in čeprav anti-fašist v emigraciji in kot protest proti militarizmu je čutiti v delu veliko razumevanja prav za militarizem. Tudi splošni človeški mot.iv, ki govori o bratu in njegovi sestri v javni hiši, je bil znan že »v grški tragediji in smo ga srečali pozneje še v številnih dramah in filmih. Zato je vsekakor grozila nevarnost, da se nam bo zdel motiv že precej obrabljen.
Zdi se, da sta režiser in scenarist upoštevala to vprašanje in sta poudarila bolj japonsko kot politično obeležje dela. Če nas — recimo — splošna antimilitari-stična nota ne zadovoljuje več, je še vedno živ motiv človeške bede in nekaterih zastarelih gledanj, posebno v Aziji.
Glavno vlogo vojaka Tanake je igral Viljem Tomšič. Od njegove sicer odlične kreacije bi pričakovali le nekoliko manj lirike in več ogorčene rezkosti. Njegovo sestro Jošiko je igrala Bojana Jež. Prav gotovo je bila to najboljša in najbolj zrela ustvaritev večera. Ježeva se je uveljavila kot igralka, pri kateri je odveč govoriti o amaterskem kretanju in načinu govorjenja na odru. Brez dvoma je velik naravni talent in gledalca pritegne z doži-vetostjo in solidnim igranjem.
Edino, kar je bilo pri tej predstavi nekoliko pod splošno ravnijo, so bili plesi. Vendar pa ne toliko, da bi to lahko zmanjšalo splošni dobri vtis.
Želeti bi le bilo, da bi izolski igralci gostovali s tem delom tudi v drugih mestih okraja, ali pa vsaj v Kopru.
PETER STOJAN
O
^-^P MON Ti rv na a
ME¿Z 8 ®J-£}h Êeta
Nijedna opčina u Julijskoj krajini nijo dala toliko konfiniranih i optuženih zbog narodnosti i politiko, koliko Marezige ( Istra , Zagreb 12. V. 1933).
Obračun s fašističnimi poiigal-ci v Marezigah 15. maja ¡021 je izraz trdne volje našega človeka, da brani, kar je njegovo: imetje, jezik in skromna svoboščine, ki si jih je izvojeval v stoletnem boju proti izkoriščevalcem. Čeprav so pokazali Marežani tako borbenost, ki za tiste čase na Primorskem nima primere, je vendarle res, da se v marežanskih dogodkih zrcali takratno razpoloženje vsega delovnega ljudstva na Primorskem.
Prva svetovna vojna z Oktobrsko revolucijo pomeni tudi za Primorsko močan korak naprej v bogatenju revolucionarne ideje. Tržaški delavci so takrat jasno povedali, da nočejo več bur-žoazne države. Od. tod strah tržaške buržoazije, ki si mrzlično išče pomoči pri sosedih. V imenu »Odbora za javno blaginjo-: (bur-žoazna oblast v Trstu pred prihodom italijanske vojske!) pošlje v Benetke delegacijo (v njej je bil rudi predstavnik slovenskih desnih socialistov dr. Ferfolja!), ki na štabu ene od italijanskih armad skoraj na kolenih prosi, naj pridejo v Trst zadušit revolucijo! Ta vojska je prišla in tako se 2. XI. 191S s Trstom začenja okupacija Primorske, Istre in dela Dalmacije. Italijanska vojska je prihajala v deželo ki jo je vojna opustošila in do kraja izčrpal a. Edini delavski Ust v Trstu »II lavoratore« se je tiste dni topil v šovinističnem vzhičenju in pozdravljal okupatorja z besedami: »... končno je zdaj tu pričakovana luč plemenite svobode. tu je zdaj sveta osvoboditev iz težkih okov... Tržačani, naj živi Italija! Naj živi italijanski Trst, naj živijo italijanske dežele ob vzhodnem Jadranu!« (3. XI. 1918, št. 40S4). Ferfolja je po vsem tem še vedno izjavljal, da je italijanska okupacija le začasna. Iz številnih plakatov in brošure Tukaj smo ter bomo ostali« (v slabi slovenščini jo je napisal neki F. Babudri). je lahko vsak naš preprosti človek razbral, da so se namenili Italijani ostati tu in da pomeni italijanska imperialistična okupacija začetek novega in velikega zla.
Povratniki iz ruskega vojnega ujetništva so na Primorskem prvi občutili bič imperialistične policije, ki je zanje pripravila celo posebno taborišča (Civita vecchia, Campn Asinara). Italijanski kraljevi guberniji se o teh bivših ujetnikih izraža takole: »...ako upoštevamo njihov izvor, jih moramo v splošnem interesu smatrati za sumljive in nevarne lju-
di, ki pridejo kot taki v poštev za internacijo (Vjesnik Držav-nog arhiva u Rijcci, svezak IV., R. 1947, str. 245). V policijskih uradih na Primorskem so še dolgo let. po prvi svetovni vojni, hranili spiske povratnikov iz Rusije, da. bi laže kontrolirali razvoj revolucionarnega gibanja. Ta strah okupatorja ima več vzrokov. Po prvi svetovni vojni je bila Italija na pragu revolucijo in delavski razred bi jo bil tudi izvedel, če bi imel vodstvo, ki bi bilo kos tej težki, nalogi. Čim bolj je naraščal revolucionarni val, tem bolj je kapitalistom lezel strah v kosti. Zgodovina nam potrjuje, da so se takrat dobro znašli^ V Milanu so si ustanovili fašistično stranko (Fascio di combattimen-to, marec 1919), nov politični štab. Kmalu zalem so si osnovali še svojo vojaško organizacijo (Squa-clre d'azione). Prav značilno je. da so fašisti organizacijo te vrste ustanovili najprej v Trstu (12. V. 1<'20). Medtem ko so se italijanski socialistični, prvaki prepirali, kakšna bodi politična linija, so fašisti že sprožili splošno ofenzivo. Sama KPI prihaja na politično areno (1921), ko je bilo že marsikaj zamujeno in k temu se pridružuje še nesreča, da je postal sekretar te partije Amadeo Bordiga, ki je bil proti snovanju ljudske fronte. Trdil je, da je fašizem nekaj začasnega, da bo prav tako hitro izginil, kakor s:: je rodil. Bordiga ni znal ocenili niti položaja na Primorskem. Na ta način se je KPI močno izolirala od množic. Ko je Gramsci obračunal z Bordigo (1926), se je fašizem že dokončno utrdil na oblasti.
Velika fašistična ofenziva na Primorskem se začenja s požigom Narodnega, doma in Delavskega doma v Trstu (13. VII. 1920 in 1.
111, 1921). Prvi udarec je padel po slovenskem narodnem gibanju, drugi pa po prolétariat u. Obe izgubi sta bili težki. Narodni dom je bil ponos vseh tržaških Slovencev, Delavski dom pa vseh tržaških delavcev (v njem je svojčas predaval tudi Ivan Cankar). Medtem ko je v tem času v Italiji revolucionarni val že močno oslabel, imamo na Primorskem povsod borbeno razpoloženje. Očitno je bilo, da hočejo fašisti slovanski manjšini zlomiti hrbtenico. Ob priliki, parlamentarnih volitev leta 1921 so si fašisti v Julijski krajini napravili zvit načrt. V nacionalni blok so zvabili vse liste italijanske siranke (demokrati, republikanci ter klerikalci), ki so bile proti-slovanske in protisocialistično usmerjene. Pri volitvah je prišlo tako rekoč do boja na nož. Zaradi strašnega terorja se je v Istri udeležilo volitev le 60.2 °!o volilnih upravičencev. Mussoliniju se je zelo mudilo s pripravami na državni udar (1922) in zato je hotel tudi v Julijski krajini za vsako ceno doseči nekaj uspehov. Volitve so se vršile šele po temeljitem obračunu s protifašisti. Neki fašistični funkcionar je tedaj pisal, da. bi se bile volitve, če bi se vršile leta 1920. spremenile v Istri, v pravi protiitalijan-ski plebiscit (iz istega dela kakor zgoraj, str. 275).
Tik pred volitvami so se fašizmu uprli raški rudarji (marec— april). Istrska vas je bila prva, ki je videla na svojih strehah fašističnega rdečega petelina. Leta 1921 so fašisti zažgali nekaj hiš v Čežarjih pri Kopru in Mačkov-Wiah pri Trstu. Na ostrine razrednega (protifašističnega) boja v Istri so vplivale še neke posebne okolnosti. To je bila dežela ko-lonov. Italijanski zemljiški veleposestniki, ki so prodirali z obale v notranjost, so si prigrabili vso ■najboljšo zemljo. Za njimi ni zaostajala niti cerkev. Oba sta bila
Sv IVf)^
-----
■ - ----' v. » • • '
.....POD ftAEžitvo
LEGENDA
CCST1
KONuKliTl
Pod vasjo so se fašisti zbrali in beinli najprej v smeri Rokave (Pod brežino). Tu je bil ubit prvi fašist. Naslednji spopad je bil pred gostilno v Babičih, kjer je padel drugi fašist, tretjega pa so Marežani ustrelili nad cesto, ki vodi proti Vanganclu (Njiva). Vodja akcije proti fašistom je bil Ivan Babič, ki so ga karabinjerji po navedenem dogodku zasledovali in iskali celih pet mesecev. Končno jim je padel v zasedo, kjer je drago prodal svoje življenje. Fašistični časopisi so zatem poročali, da se je orožnikom posrečilo uničiti »zelo nevarnega razbojnika« (brigante molto pericoloso)
najprej stebra italijanskega irc-dentizma, pozneje pa fašizma.
Ob priliki volitev leta 1921 je pritisnil, na slovansko prebivalstvo celoten italijanski »nacionalni blok« (pod fašističnim vodstvom se je pozneje skoraj v celoti prelevil v fašistično stranko). Da bi si ta blok zagotovil večino pri volitvah, je pošiljal v vasi fašistične skvadriste. Tak napad so doživele tudi Marezige. Ko je padla prva bomba, ubila kmeta Ivana Sabadina in dva vaščana ranila, so Marežani skočili na fašiste kot risi. Dobili so prav dobro lekcijo! Zanimivo je, da se fašisti o tem dogodku niso upali niti pisati, slovenski nacionalistično usmerjeni publicisti pa so iz posebnih vzrokov prav tako šli mimo njih.
Revolucionarni duh ni pri istrskih Slovencih nikdar popustil.
t i ' . . ; 1 \
L, J t *	f J Hv,
kmt^ MA
Odlomek iz drugega prizora igre, ki se dogaja 15. maja 1921 v Marezigah. Igro bo uprizorila v soboto 16. t. m. zvečer dramska družina sindikalne podružnice ČZP »Primorski tisk« iz Kopra v Marezigah v okviru proslav občinskega praznika
(Prostor pred istrsko kmečko hišo. Zada.) na levi se v. d i pročelje z dvema oknoma in glavnim vhodom, od katerega vodi troje stopnic. Ob zidu pri vhodu je klop, na desni strani pa kup drv s tnalom. Skoraj popoln mrak. Ko se zastor dvigne, sedi Rudolf Bcrnetič na klopi, en kmet na tnalu, drugi pa na kupu drv. Svetloba prihaja iz razsvetljene Iv Sne veže).
1, KMET: To je moje mnenje.
BERNETIC (srednje postave, čokat, okroglega obraza, 27-leten, inteligenten in živih kretenjl: N"e, ne, ne smemo gledati tako ozko. Ce pomislimo na dejstvo, da so zmagali v Ilu-si.ii delavci in si zgradili komunistično državo, da je začelo po ruskem zgledu na vseh koncili sveta kipeti,
—.-- r -
da je proletariat zasedel nekatere tovarne na Madžarskem, Češkem, v Nemčiji in tudi v Italiji, potem lahko prčakujemo, da bo prišlo do Evropske revolucije.
t. KMET: Ja, če je pa tako, potem gre pa čisto zares,
BERNETIC: Zares in še kako zares. Zato je tudi boj. ki smo ga bojevali ob volitvah mi komunisti v Marezigah, Dekanih in v Ospu, močan prispevek k zmagi evropske revolucije.
1.	KMET: Ze, že, sodrug. toda mi nismo imeli drugega kot kamenje in pa stare lovske puške. Kaj moremo mi proti pravim vojaškim puškam in mašneam?
2.	KMET: In na topove si pozabil. Matija, na topove!
Prizor s procesa proti upornim Marežanom, ki so sodelovali v akciji proti fašistom dne 15. maja 1921
BERNETIC: Ne gre za orožje, ne gre za premoči Gre za upor. Ni vedno učinkovit samo upor z orožjem. Upor mora biti v naših srcih, upirati se moramo vsemu, kar nas ponižuje kot ljudi. Ne smemo se pustiti zasužnjiti, ko pa vemo, da so tisti časi že minili. Včeraj smo udarjali s kamni. danes zbiramo svoje sile, jutri bomo morda že nabijali s puškami in kanoni. A za tisti jutrišnji dan moramo biti pripravljeni,
1.	KMET: Ali bomo dobili orožje iz Rusije?
2.	KMET: Kje pa drugje? Rusija nam bo dala, kolikor bomo hoteli.
BERNETIC: Ne. Rusija nam ga ne more dati, ker ga sama potrebuje. Mi sami ga bomo morali iztrgati tistim, ki ga danes uporabljajo proti nam. V naših rokah bo to orožje učinkovitejše, če ga bomo znali pravilno sukati.
1.	KMET: O, da bi imeli na dan tistih nesrečnih volitev pravo orožje!
2.	KMET: Uli, do Tagliamenta nas ne bi ustavili . . . eli, kaj do Tagliamenta! ... do Itima bi jo potegnili.
BERNETIC: Sodruga, v času volitev nismo bili pripravljeni na fašistični napad. Prav iznenadila nas je njihova
VASJA OCVIRK
surovost, na katero smo tudi mi odgovorili. Spontano smo se zagnali nanje in jih zapodili. Ce bi bili oborožen' in organizirani, bi napadalci še krajšo potegnili . , . Tako pa, saj veste. kako je bilo . . ,
1.	KMET: Ljudje so v peržonu.
BERNETIC: -Mi komunisti ne smemo pozabiti nanje. Treba jih je obiskovati, jim nuditi moralno in materialno podporo. In ne samo njim, tudi njihovim družinam je treba pomagati.
2.	KMI.T: V nekaterih hišah so družine naših, ki so zaprti, čisto na psu.
BERNETIC: Zbrati je treba denar in j.m priskočiti na pomoč! Ne smemo dopustiti, da bi obupali in se sprevrgli v naše sovražnike. Zlasti na mladino je treba pazili, da je ne dobijo na svojo stran fašisti. Mlade l.iud je treba podučiti. Ne skrivajmo pred njimi komunističnih brošur in časopisov. Kar naj prebirajo »Delo« in »Edinost».,. In še to moramo vedeli: Bodimo strpni do drugih strank, ki so se pripravljene z vso odločnostjo boriti proti skupnemu sovražniku — fašizmu.
1, KMET: Dejal lii, da moramo de-
Marežane so na primer tirali na procese tudi v Rim (1930 in 1934) in med njimi jih je bilo tudi nekaj tak i/i, ki se iz zaporov niso nikdar več vrnili v svoj rojstni kraj (Marsič, Kocjančič in drugi). Marežani so leta 1932 sodelovali pri protifašističnih demonstracijah v Kopru. Zaradi preganjanja je moralo mnogo Marežanov v emigracijo. V letih 1932—1933 jih najdemo tudi v Ljubljani med člani »Mlade Soče«.
Ljudstvo, ki mu je grozilo iztrebljenje. ni hotelo kloniti. Leta 1941 se zbira v OF, ki jo rodi KP i?i pod njenim vodstvom si izvo-juje svobodo skupaj z jugoslovanskimi narodi. Marežani so bili med tistimi, ki so že od vsega začetka dajali dober zgled, kak o se je Ireba boriti proti izkoriščevalcem delovnega ljudstva.
Srečko Vilhar
lati skrivoma in da se ne smemo prenagliti. Ce že imamo puške, jih rajši skrijmo!
2, KMET: Kaj bi zdaj s pnško! Hvala bogu. da je nimam.
BERNETIC: Dandanes pri nas še ni čas za puško. Priti pa mora tisti čas. ko bomo lahko udarili z orožjem v roki. Za zdaj bo vse naše delo priprava za tisti čas. Preden bo kdo prijel za orožje, bo moral točno vedeti, zakaj ga je prijel.
(Ne daleč počijo puškini streli. Vsi trije zamišljeno pogledajo v smer pokanja in se spogledajo. Francka se prikaže na oknu. Tonka pa na pragu, obe z grozo v očeh prisluhneta v noč)
BERNETIC (skloni glavo): Ivan.,, gotovo je on .
1.	KMET: Ne bi rekel. To je bil pok karabinke, on ima pa manli-herco.
2.	KMET: Pa tudi... saj ne more tako hitro zaporedoma streljati. Udariti so se morali.
BERNETIC: Da se mu le ni kaj zgodilo!
(Tonka stopi k oknu, na katerer* je Francka, in se onemoglo nasloni na hišni zid).
TONKA (gleda v zvezde): Da bi se izpolnilo!
FRANCKA: Gledaš zvezde?
TONKA: Ja. . . Si videla, kako seje pravkar neka velika zvezda utrnila?
FRANCKA: Sem.
TONKA: Si si kaj lepega zaželela?
FRANCKA: Poskusila sem, pa mislim, da sem bila prepozna.
TONKA: Za želje ni nikoli prepozno.
FRANCKA: Morda je bila oseba, ti jo je objela moja želja, prej mrtva, preden se je je dotaknila moja misel.
TONKA (se zgrozi): Kaj govoriš... Kaj s' tudi ti mislila na Ivana?
FRANCKA: Samo nanj... Sama nt vem, kaj ga ima. da si ne da miru. Kakor da bi bil obseden. Namesto, da bi se karabinjerjem umikal, pb išče in poka po njih s svojo puško.
TONKA: Kdo ga razume!... (stopi k trojici, ki je onemela). Vsaj vi tu bili toliko pametni, da bi ga odvrnili od njegovih neumnosti.
BERNETIC (skomigne z rameni, cisto mirno): N liče mu ni ukazal, naj strelja, zato mu tudi nihče ne mor» braniti, če strelja. Star je dovolj in dobro ve, kaj dela.
TONKA: Pa saj sami vidite, da tako nikamor ne pelje. Cisto sani s« potika tod okoli in napada kM.ibi-n.ierje. Nesrečo bo priklical na vse naše vasi. On ie prost, mi pa moram» noč in dan odgovarjati komisarju in agentom na vedno isto vprašanje. •Dove i' Ivan Babič... Dove e Iva® Babič?'
2. KMET: Kaj vprašujejo po njem, ko pa jim vsak dan žvižgajo okoli ušes krogle iz njegove puške?
FRANCKA: Nobeno noč ne spni, če pa zasplm, se takoj spet v.bud m in nekaj mi pravi, da me je ¿burt" puškin strel.
(Nadaljevanje na 7. str.)
očividec — jože vergan iz popeter gg — pripoveduje o okoliščinah in poteku dogodkov v marezigah l. 1921
■ .- -H «
Delovanje Komunistične partije sega tudi na področje koprske okolice že v leto .1919. Teda.i je Rudolf Bernetič prišel iz Trsta organizirat na Koprsko slovenske delavce in kmete v Partijo, pripravljal jih je na vstajo, na upor proti okupaciji in na prevzem oblasti po vzgledu Rusije, ker se je takrat utrjevala sovjetska oblast pod vodstvom boljše-viške partije z Leninom na čelu. Iz tega je rasla perspektiva in zavest lastno moči vseh zatiranih ljudi po vsem svetu.
Marca 19.19 je bil pod vodstvom Bernetiča prvi tak sestanek v Popetrah pri Kopru, ki se ga je udeležilo osem vaščanov. Med njimi, so biii trije bratje — Ivan, Karlo in Jože Vergan, dalje še dva Vergana — Josip in Štefan — in še dva Rozmana — Štefan in Karel.
Na tem in na drugih sestankih navzočim kmetom je silno prijal program revolucije: delavci in kmetje naj prevzamejo oblast v svoje roke, zemljo pa naj dobi tisti, ki jo obdeluje. Posebno mladi so se oprijeli svoje partije in z veliko požrtvovalnostjo, iznajdljivostjo in pogumom opravljali svoje naloge. Poguma tudi starejšim ni manjkalo. Mnogi so se ledaj šele dobro vrnili iz vojske in so kot bivši avstrijski vojaki tako in tako podcenjevali vojaške sposobnosti italijanskega okupatorja. Ker so italijanski vojaki in orožniki, financarji in policisti radi zahajali na razne zabave po slovenskih vaseh in tamkaj izzivali, prevzemali slovenskim fantom njihova dekleta na plesih in jim na vse načine nagajali, je že pred marežanski-mi dogodki večkrat prišlo do manjših ali večjih, bolj ali manj javnih ali prikritih spopadov med pritepenimi tujimi oblastniki in domačimi fanti, Tako je prišlo že poprej do streljanja med popetrskimi fanti in italijanskimi orožniki in financarji, pri čemer je bil en italijanski financar liudo ranjen. Seveda so sledile represalije; prišla je vojska v vas in aretirala Ivana Vergana, brata Viktorja in Karla Rozmana in še Štefana Rozmana. Peljali so jih pred sodišče, kjer je bil Ivan "Vergan obsojen na šest mesecev, ostali štirje pa vsak na štiri mesece zaporne kazni.
Italijani so s tem dosegli prav nasprotno, kar so hoteli. Ljudje so jih še bolj zasovražili, se jim upirali, zbirali pomoč obsojenim tovarišem ter nadaljevali z ilegalnim delom. Trije so iz prve celice sicer manjkali, ker so'bili v koprskih zaporih, zato pa so ostali bolj poprijeti.
Nekaj dni po uspeli borbi s financarji in karabinjerji je spet prišel na sestanek v Popetre Bernetič iz Trsta. Tokrat je prinesel veliko propagandnega gradiva in čisto določene naloge v zvezi z bližnjimi volitvami v maju 1921. Na njih bo kandidirala tudi KP Julijske krajine, razen nje pa še slovenska stranka Lipa. Bernetič je vsem podrobno obrazložil pomen teh volitev za slovenske delovne ljudi, zalo so se vsi mladi komunisti s podvojeno močjo opriieli propagandnega dela za volitve.
Kandidat K P je bil Jože Srebr-nič iz Solkana in vsi slovenski ljudje so ga bili pripravljeni volit. Ko so volilne italijanske komisije videle, da slabo kaže za njihove fašistične kandidate, so poklicale na pomoč tako imenovane akcijske grupe »Squadre d'Azione" — prve te vrste na Koprskem. To so bili vzroki in ozadje znanih marežanskih dogodkov, ki so nato nastopili.
V Marezigah je vse živo. Volivci se zavedajo svojih moči in vedo, koga je treba voliti. Staro In mlado se zbira precl voliščem in pred cerkvijo. Dne 15. maja 1921. Zc zjutraj so člani volivne komisije telefonirali v Koper in javljali »obupno stanje«, »potrebna je pomoč«, »pošljite squ In res! Okrog desete ure priropotala dva kamiona črno
Stari in novi svet v Marezigah: 86-letni očka Jožef Krmac je sedel med mladi rod in opazuje, kako kamnarji pripravljajo plošče za ureditev okolice novega spomenika padlim. Z odobravanjem pokima sem in tja: ■»Saj bi. pa to ni več za nas stare... Mladi se pa kar pridno obračajo... Eh, kje so časi... Tedaj sem bil tudi jaz poleg. Prišli smo ravno dobro iz vojske, pa se nismo hudiča bali. Kar s kamenjem smo podkurili fašistom, ker ni bilo drugega pri roki, pa so morali v>seeno bežati. Srce dela junake, ne pa železo. In pa pravica je bila na naši strani...«
nikoli poznali. Patriotska in razredna zavest je Marežanom in prebivalstvu vse koprske okolice pomagala preko največjih težav okupacije in je bodrila ljudi v njihovih prizadevanjih za ohranitev najosnovnejših človeških pravic, katere jim je hotel fašizem docela odpraviti. Upirali so se neznanskemu pritisku fašistov in upali v dan odrešenja. Ta dan je tudi njim zasijal, ko se je fašistični okupaciji uprla vsa Jugoslavija, vse jugoslovansko ljudstvo s svojo Komunistično partijo na čelu. Skupaj smo si priborili svobodo, skupaj smo dali po naših močeh vsaj svoj delež za svobodo. Marezige pa bodo vedno svetal vzgled, kako se je treba boriti za svojo svobodo in koliko pomeni bratska enotnost med ljudmi, ki si prizadevajo k istemu cilju.
Po pripovedovanju Jožeta Vergana in drugih virih zbral in zapisal Rastko Bradaškja
TO„„,v Fašisti so prišli v Marezige dne 15. maja 1921 ob desetih dopoldne. V gostilni so si naročili kosilo loper in jn nekaj popili. Zatem so se obrnili proti volišču in cerkvi, kjer je bilo precej ljudi. Streljali so vanje in »potreb- metali proti njim ročne bombe. Streljali so tudi ir karabinjerske postaje. Ivan Sabadin je bil ubit, dva quadro«. vaščana pa sta bila ranjena. Vaščani so sc nato s ka men jem zagnali proti fašistom, ki so pobegnili, kot o sla že kažejo puščice. Legenda: 1 = volišče, 2 = gostilna, 3 = cerkev, 4 = trg ter 5. 6 in 7 = smeri, v katere
so Marežani zasledovali fašiste
(Nadaljevanje s 6. strani)
1. KMET: Pustite babnice te stvari pri miru! To so naši. moški posli. On se ne da, pa konec. Žene nima, otrok nima. . . no, ja nikogar nima.
FRANCKA: Kaj sem pa jaz?
(Vsi se nekako podzavestno zagledajo v Francko, kj še vedno gleda v nebo in se bori s solzami, ki ji silijo na oči)
BERNETIČ (kakor bi govoril sam s seboj): V stari grški zgodovini sem najrajši prebiral naslednji dogodek: Združene Grke so vodili proti Per-zijcem, ki so bili v številni premoči, Spartanci. Njihova naloga je bila, zadržati nasprotnika, da pride do odločitve na morju, še preden pa je prišlo tako daleč, je izdajalec Efialt pripeljal Pcrzljce po gorskih stezah Grkom za hrbet, zaradi česar je bil strt odpor pri Termopilah. špartanci so poslali večino vojske nazaj na Ko-rintslco ožino, da bi branila sovražniku dostop na Peleponez, Sami pa so z ostalimi Grki, ki so se jim prostovoljno pridružili, ostali in se borili do zadnjega moža. Hvaležni ljudje so kasneje postavili junakom spomenik z napisom: ,Popotnik, sporoči l.akedemoncem, da tu mrtvi ležimo, kakor velel je domovine ukaz."
FItANČKA: Zakaj nam to pripovedujete?
TON lvA: Saj to nI moglo biti res.
B KRNETI C: Tako govori zgodovina, tu čez toliko in toliko let bo govorila zgodovina tudi o Ivanu Babiču, ki se je sam skrival po teh krajih In napadal karabinjerje. Povedala bo, da je bil pač iz posebnega Istrskega testa, ki se ni dal gnestl po mili volji. Zgodovina bo govorila o junaku, na katerega je bila vsa Istra ponosna in da je moško živel in tudi moško umrl.
FRANCKA (skoraj zajoče): Ne govorite o njegovi smrti. (Se umakne od okna)
TONKA: Ce bo tako nadaljeval, ne bo dolgo, ko bomo lahko Sli za njegovim pogrebom. (Sc umakne v vežo).
srajčnikov iz Kopra v vas. Prepevali so fašistične pesmi in se po izkrcanju z vozil napotili naravnost v gostilno »Niocente«, kjer so naročili kosilo. Piti pa so začeli takoj. Nalivali so se z vinom in v alkoholu iskali poguma za dejanje, ki je imelo priti. Vsi so bili oboroženi od glave do pete. Imeli so ročne granate, revolverje in gumijevke oz. lesene policijske palice.
Po kratkem postanku v gostilni so se napotili proti volišču. Že spoloma so ustavljali ljudi ter jih pretepali s pendreki. Računali so, da bodo s svojim brutalnim nastopom prestrašili domačine in jih odvrnili z volišča. Kakšen račun brez krčmarja! Marežani so grdo gledali prite-pence in stiskali pesti, ko so videli njihovo šopirjenje po vasi. Ko pa so fašisti začeli «treljati
Še zadnji klesanec, ki tehta nekaj sto kilogramov, je treba dvigniti na vrh spomenika, da bo zrastel do svoje dokončne velikosti. Potem še velika petokraka in spomenik bo gotov. To je bilo prejšnjo nedeljo, ko so Marežani hiteli, da končajo spomenik in lepo uredijo svojo vas za sprejem številnih gostov prihodnjo nedeljo. Za vsa ta dela so sami in nekaj požrtvovalnih ljudi iz Kopra opravili skoraj 5000 ur prostovoljnega dela — zdaj pa s ponosom in zadoščenjem pričakujejo veliki dogodek ob odkritju, ko se bo v njihovo zavedno vas spet zgrnilo na tisoče gostov od vsepovsod
v zbrano množico ljudi ter pri tem ubili, vaščana Ivana Saba-dina, dva druga pa ranili, je prekipela s težavo zadržavana .jeza. Kot en mož so se vsi zbrani vaščani hkrati pognali na fašiste. Le redki je imel orožje — ta z golo roko ali vsaj s kamenjem, oni s krepelom, padlo pa je tudi nekaj strelov. Streljanju so se pridružili še orožniki iz njihove kasarne —- pokalo je kot na fronti.
Fašisti niso vzdržali krepkega navala razjarjenih domačinov. Nti vrat na nos so jo ubrali iz vasi. Mnogi so popustili orožje in si hiteli reševat golo življenje, kar pa se ni vsem posrečilo. Na priloženi skici spodaj je videti, kam so bežali v smrtnem strahu in kam so jih preganjali domačini. kje so obležali in za vedno prenehali strahovati slovenski živelj v Istri. Vsa okolica je bila stralhovilo vznemirjena. Ljudje so bili razkačeni in so hitro prišli do boljšega orožja. V njihovih rokah so se pojavile avstrijske manlihcrce in lovske puške. Blokirali so vse okoliške vzpetine in zastražili vse dohode v vas. Iz bližnjih Trušk, kjer je bilo sosedno volišče, so prišli vprašat, kaj se dogaja in če potrebujejo pomoč, ki pa so jo Marežani odklonili, ker so sc čutili sami dovolj močne. Hodili so po vasi in prepevali po zmagovitem obračunu s fašisti slovenske in ruske pesmi. Karabinjerji in policisti so prestrašeni ždeli v kasarni in se niso upali na plan.
Organizacija pa je delovala dalje. Vsi za boj sposobni moški so s puškami in bombami oboroženi zasedli okoliško hribovje, vsaka vas na svojem področju.
Najbolje oboroženi so se ustavili na glavni cesti pri kapeli na križišču. Vse je čakalo samo še povelja za napad, pa bi bili vsi vdrli v dolino in naskočili še tako močnega sovražnika. Po vseh hribih jc- odmevalo: »Nočemo Italijanov, še manj pa fašistov. Živeti hočemo v miru in svobodni v naši mili Istri!«
Tako so istrski Slovenci zavarovali volišče v Marezigah in Truškah pred nasiljem fašističnih priganjačev. Ves dan se domačini niso premaknili s svojih položajev po grebenih okoliških
hribov. Šele popoldne je pripeljal v Marezige ambulantni avtomobil, ki je pobral mrtve in ranjene fašiste. Prišla je tudi četa vojakov, ki pa niso nadlegovali ljudi, ker so videli vojaški razpored domačinov po bregovih okoli vasi in njihovo pripravljenost, odgovoriti na vsako izzivanje z orožjem v roki.
Odpeljali so padle in ranjene, odšli so vojaki, orožniki so se še vedno tiščali v kasarni, medtem ko so Marežani glasno dajali duška svojemu veselju nad izbojevano zmago. Prepevali so po vasi in se veselili, čeprav jih je na drugi strani mučilo vprašanje: »kaj pa zdaj?« — zakaj vedeli so, da Italijani ne bodo tako zlepa pozabili svojega poraza.
Že naslednji dan je prišel v Marezige cel bataljon italijanskih vojakov ter nekaj kamionov policije in orožnikov. Obkolili so vse področje in začeli načrtno stikati za ljudmi, za katere so sumili ali vedeli, da so se udeležili akcije proti fašistom. Policija je pod zaščito bajonetov redne vojske terorizirala ljudi po vasi, jih pretepala, sproti zasliševala in odganjala 7. njihovih domov. Aretiranih je bilo v Marezigah in okoliških ' vaseh nad GO ljudi. V Marezigah se je tudi ob tej priložnosti grupa domačinov spopadla s policijo, pri čemer sta padla dva vaščana.
Celih osem dni so ostali vojaki in karabinjerji s policijo v Marezigah in okolici. Nekaj kamionov karabinjerjev pa se je med tem vrnilo v Koper preko Pridvora in Cežarjev. Pri Cezarjih so se ustavili in se spet spravili nad prebivalstvo. Pretepli so, kogar so pač dosegli, zažgali so šolo in še neko drugo hišo ter ustrelili starega Bonina.
Od šestdesetih aretirancev so nekatere po dveh tednih izpustili domov, proti ostalim pa je bil uprizorjen famozni proces, s katerega .ie tudi fotografija na G. strani spodaj.
Marežanski dogodki ob volitvah leta 1921 so zapustili ogromen vtis po vsej okolici. Dokazali so ljudem, da lahko z združenimi močmi ukrotijo še tako objestnega in krvoločnega sovražnika. Prinesli so med ljudi enotnost, kakršne niso todkaj
O/	—
O	C
o
-	ii
O/	LU
O.	°

PO M }f| (M
ft E R IV £ T l Č i
¿tran C	_»SLOVENSKI JADRAN«_Stcv. 10 — 1.5. maja 1959_
ŽENA m DOM rt ZDRAVSTVO IN VZGCJ/ *2ENA IN DOM # ZDRAVSTVO IN VZGOJA tVŽENA M DOM rt ZDRAVSTVO M VZGOJA
v mesecu poklicnega svetovanja
r0 y
rip
UD
Izbira poklica je odločilen življenjski korak mladega človeka
Ob koncu vsakega šolskega leta se mora na tisoče mladih ljudi odločita za glavno pot v svojem življenju, za poklic. Poti je več: v idi v podjetje ali obrt, v šolo s praktičnim poukom, v srednjo strokovno šolo ali gimnazijo, ali pa se enostavno vključiti v eno izmed gospodarskih panog. Vsekakor pomeni zaključek obveznega šolanja prelomnico, ki vpliva na vse poznejše človekovo življenje, Naloga staršev, učiteljev in nas vseh je, da mlademu človeku pomagamo pri tako važni odločitvi in zato je prav, da ga seznanimo z najrazličnejšimi možnimi poklici, mu povemo prednosti in težave tega ali onega poklica in ga poučimo o sposobnostih, ki jih mora imeti, da se bo lahko z uspehom uveljavljal v določenem poklicu.
Do zdaj smo imeli ob zaključkih šolskega leta v ta namen tedne poklicnega usmerjanja, letos pa je bil temu namenu posvečen ves mesec, to je čas od 15. aprila do 15. maja. To razširitev je predlagalo Združenje poklicnih svetovalcev Slovenije.
Naša poklicna svetovalnica, ki deluje pri posredovalnici za delo, je svoje delo v tem mesecu osredotočila na predavanja in izvedla anketo med mladimi ljudmi. Predaval je stalni predavateljski kader, ki ga sestavljajo predvsem profesorji in strokovni učitelji vajenskih šol. Do zdaj je bilo v vseh občinah našega okraja okrog 19 predavanj za učence in 15 predavanj za starše. Predavatelji so mlade ljudi, dijake dveh zadnjih razredov osnovne šole, in njihove starše seznanjali z važnostjo izbire poklica, s poklici, ki so pre-nasičeni in seveda tudi s poklici, kjer primanjkuje ljudi in v katerih imajo mladi ljudje največ možnosti razvoja in takojšnje zaposlitve. Največ mladih ljudi se želi izučiti v kovinski in elek-trostroki, najmanj pa v obrtništvu, kjer je največje pomanjkanje kolarjev, kovačev in mizarjev. Možnost zaposlitve in potrebe naših podjetij in ustanov so dijakom, kakor tudi njihovim

staršem, prikazali z nazornimi grafikoni. Seveda tu ne gre samo za vajence ampak tudi za nadaljnje izobraževanje v strokovnem šolstvu, za kar morajo dijaki poznati pogoje za sprejem in poklic, ki ga bodo imeli ob koncu šolanja. V pomoč pri odločitvi naj bi bili mladini tudi ustrezni filmi in obiski v večjih gospodarskih podjetjih, v gostinskih obratih in podobno.
Vzporedno s temi predavanji je poklicna svetovalnica skušala izvesti anketo o željah mladih ljudi. Da bi lažje izpolnili anketno polo, so se dijaki v posebni brošuri seznanili z možnostmi šolanja pri nas. Vsak mladinec ali mladinka pri nas ima po dovršenem obveznem šolanju možnost pripraviti se za svoj bodoči poklic v strokovnih šolah (vajenske šole, šola s praktičnim poukom, tehnične in druge strokovne šole, vojaške šole), nadaljevati šolanje v gimnaziji, na učiteljišču, na ekonomski ali kaki drugi srednji šoli, kar po uspešnem zrelostnem izpitu omogoča še šolanje na višjih šolah. Končno pa imajo mladi ljudje, ki so dovršili 15. oziroma 18. leto starosti možnost, da se vključijo kot nekvalificirani delavci v katerokoli gospodarsko panogo in da po določeni dobi na delovnem mestu opravijo izpit za kvalificiranega delavca, Vse vrste in stopnje šol na področju Slove-
MIII
nije so v brošurici navedene, za zaključek pa šo odredba o pred-izobrazbi vajencev in učencev strokovnih šol s praktičnim poukom.
Druga oblika pomoči, ki jo nudi poklicna svetovalnica mladim ljudem pri izbiri poklica je v tem, da jih bo seznanila s kadrovskimi potrebami naših podjetij in ustanov. Prav gotovo igra pri izbiri poklica važno vlogo konkretna in realna možnost zaposlitve. In končno vsi tisti, ki kolebajo in se ne morejo odločiti, lahko prosijo pri svetovalnici za pomoč in navodila.
Zelo malo poklicev je, za katere ni potrebno vseh osem razredov osnovne šole in zadošča le šest (n. pr. mizarji, kolarj.i, frizerji, kovači) oziroma sedem razredov (deloma kovinska stroka). Imamo pa nekaj mladincev in mlaldink, ki iz tega ali onega vzroka niso končali predpisanega šolanja za stroko, ki so si jo .izbrali za svoj življenjski poklic. Tem mladim ljudem bo skušala poklicna svetovalnica s sodelovanjem Ljudske univerze dati dopolnilno izobrazbo v večernih tečajih.
WSLàïï^lWïJ


íSaL //I
/iT-7
Marjan (vrnil se je iz šole): Oh, če bi ti ve.dela, mama, kako je bila danes učiteljica neznosna. Kar naprej nas je kregala, ■brez vsakega vzroka!
Mati: To pa res ni nobena učiteljica, če ne zna premagati svoje slabe volje in živcev. Ubogi otroci!
Mati: Torej, kako je bilo danes v šoli?
Marjan: Nikakor. Učiteljica ni bila dobre volje in vse nas je kregala.
Mati: To ni nič hudega. Verjetno jo je bolela glava ali pa je imela kake druge hude skrbi. Boš videl, da bo jutri spet vse dobro.
Skušajte otrokom pojasniti, zakaj so včasih odrasle osebe pa tudi otroci slabe volje. Bolje je, da najdete vzrok za njihovo nenavadno vedenje, kot da jih enostavno obsojate
al
Takoj za uvod številke nas opozori dr. Vlado Schmidt na naslednjo; »Ko tehtamo pridobitve štiridesetletnega organiziranega boja naših komunistov. moramo mednje uvrstiti tudi napredek na področju našega vzgojnega dela. Ta napredek 'izvira iz izbo! išanih objektivnih družbenih pogojev za vzgojo . , . ter iz bolj razvite zavesti o usmerjanju vzgojnih prizadevanj, iz resnienejše pedagoške znanosti, ki nastaja na teh temeljih.« Pri nas pa so se ti pogojij spremenili po zaslugi komunistov,

1i
1 ^
mM WM^
'■ • ' i AV.^f-'-rA^ K;

fmm
Poletni modeli ne kažejo nobenih modnih nitih, ampak so v tradicionalno priljubljeni obliki, oprijetega života in širokega krila. Pogoste so kombinacije z belim
Te misli je razvil v svojem članku naš pedagog dr. Schmidt in nas pri tem spominja na '10-letnlco Komunistične partije Jugoslavije,
V vrstah učiteljev ln drugih družbenih delavcev vedno več govorijo o ustanavljanju družin pionirjev zadružnikov ali šolskih zadrug. Kakšne so te zadruge? Na to vprašanje je odgovoril učitelj Milojko V;dmar. Janez Kromar pa piše o šolskem vrtu.
Marsikoga bo zanimalo, kaj je pokazala anketa na območju stanovanjske skupnosti Stadion. Anketa je bila izvedena letos v februarju, anketni listi pa so vsebovali vprašanja o družinskih članih, njihovih poklicih in starosti, o velikosti stanovanj, o prehrani, o varstvu in vzgoji otrok ter o želji staršev, kako urediti njihovo zaščito in varstvo, kako organizirati razne servisne dejavnosti itd. Odgovori so zelo zanimivi. Zbrala jih je Ančka Cerinova in nam o tem poroča. Ob pregledu ankete je ugotovila, da se želje in potrebe stanovalcev v marsičem razlikujejo od plana dela, Icj si ga je že pred anketo zastavil svet stanovanjske skupnosti Stadion.
»Bolj redko spregovorimo na straneh naše revije o razveseljivih prizadevanjih naše mladine,« pravi prof. Jovita Podgornikova 'in piše o mladinski radijsko-televizijski oddaji »Spoznavajmo svet in domovino«.
Prof. Franc Strmčnlk pa zaključuje svojo razpravo o kaznovanju otrok s to mislijo: »Zelo važen je kontakt med vzgojiteljem in otrokom, ■in sicer pred in med kaznovanjem ter po njem. Notranja vez med njima ne sme biti nikoli v resnici pretrgana. Vzgojitelj mora dati vedeti otroku, da ni izgubil zaupanja vanj, da ga spoštuje kljub njegovim slabostim in da mu je hudo, ker ga mora kaznovat'!, To gotovo ni lahko doseči. Je pa potrebno, da otrok ne izgubi vere in zaupanja vase, da lahko premaguje občutek manjvrednosti in obup, ki se ga loteva med kaznovanjem.«
Marsikdo bo preiskal vse prejšnje
zvezke revije, v katerih se nadaljuje omenjena razprava o kaznovanju in jo bo še enkrat v celoti prebral.
V Sloveniji imamo več vzgojnih domov, ki jih imenujemo tudi vzga-jališča. Vanje prihajajo mladoletniki in mladoletnice zaradi socialne in moralne ogroženost'!, pa tudi zaradi že storjenih kaznivih dejanj. Bogo Germovšek nam piše o tej mladini ln o njenih problemih po odpustu iz vzgojnih domov. Zelo živ primer zapuščenega otroka je opisala učiteljica Marija Brezovec. Starši in mladina, ki se pripravlja na zakon, se bodo ob tem članku zamislili, O filmu »Primer dr. Laurentisa« so še vedno živi razgovori. Revija objavlja pismo neke naročnice in odgovor nanj.
O vzgojnih težavah z 'invalidnim otrokom je pisal Srečko Rot v Po-menkih s starši. Pri nas je mnogo invalidnih otrok zaradi bolezni, največ po prestani otroški paralizi. V Kamniku imamo zavod za usposabljanje 'invalidne mladine. Srečko Rot, ki je upravnik tega zavoda, je v svoji dolgoletni izkušnji prišel do važnega zaključka, da moramo ravnati z invalidnimi otroki glede zahtev in oblik dela po možnosti enako kakor z zdravimi!.
Helena Puharjeva piše o roditeljskem domu kot o prvem torišču spolne vzgoje in na zadnjih straneh revije v rubriki »Midva« o nesporazumu med zakoncema (avtor je Stanko Holy),
KAKAOVE REZINE
Pet dkg margarine, 17 dkg sladkorja, 2 jajci, 3 žličke ka-kaa, vanilja, malo mleka, 22 dkg moke, 1 pecilni prašek.
Margarino, sladkor in jajci ■penasto vmešamo, pridenemo kakao, vaniljo, mleko in moko s praškom vred. Testo mora biti srednje gosto. Damo ga v pomaščen pekač in pečemo pri srednji vročini, da naraste.
£S£>3 «i,
il g &V*
MUSM^^^m
Jftttsp^ttis&i Bfesirfr
it^mmm
mnmmMM^
im
^siüm

llplliç
TsfigJtSš
;•;>, t ? X tí W
...-sntj.-,,,. ,/-
i n m m :
tv->.. -, sá*»«** ¡»«eií-íüsiesiw ¡i ""
• v: '	.....
rv. Í h'.. . 'i ^Hl
^iMmmmmim
■ \ -V -n-i-.r«
Dvodelna obleka iz drobno karirastega blaga. Jopica se zapenja v vsej dolžini s štirimi gumbi, ni predolga in je ohlapna.
To je čisto navadna, preprosta zgodba, skrita, pozabljena. Nihče se ne spominja več nanjo. Tok življenja jo je preplavil. Samo včasih se vzdrami ln oživi, kot daljna kruta pravljica preteklosti, strašna, nikdar popravljiva, Se tako dobro kosilo ji ni teknilo. Odrinila je krožnik in pospravila mizo. Čudna utrujenost je legla v vse njene ude.
»Na zrak pojdem,« je rekla. »Kratek sprehod mi bo koristil.«
S počasnimi koraki je drsela proti omari in sama ni vedela zakaj — prvič v življenju je v sebi občutila starost, ali vsaj — staranje. In kot bi hotela kljubovati temu zoprnemu občutku, je za sprehod izbrala svetlo modro obleko z belim ovratnikom. Z neko ihto si je natikala čevlje z visokimi petami, si urejala lase s toliko skrbnostjo, kot že dolgo ne. Tako pripravljena je obstala na pragu hiše. Svetal sončni žarek je poljubil njen izmučeni obraz. Se je bil lep, morda lepši kot kdajkoli.
Stopala je po gladki beli cesti in zavila preko travnika. Hoja po mehki stezi ji Je dobro dela. Spešila je korak, se pognala od grma do grma, od cvetlice do cvetlice. Temna mora se je umikala veseli razigranost!. Kot prerojena se je zdela sama sebi. Nabrala je modrih spominčic, natrgala vejice dišečega španskega bezga. V njeni bilžini so čivkali vrabci, sinice, lastovke. Vzpenjala se je v hrib. Bil je čudovit pomladni dan. Vse je drhtelo v cvetju in zelenju. V dolini jc skupina mladih fantov !n deklet prepevala, Neka čudna radost je vzburila vso njeno bit. Zahotelo se ji je, da bi stekla k njim, k tistim mladim ljudem, da bi prepevala z njimi...
»Očka . . . oči , . . ujemi me . , . Očka , . . očilii . , . «
Okrenila je glavo. Majhen, ljubek deček je dirjal naravnost proti njej. Ni je opazil. Tekel jc ritenski, se smejal in kričal: »Očka , , , očiiii ... n
Marta Grom:

j
'i.VfUI
in
Drobna nožica je zadela ob krtino. Deček se je spotaknil in padel.
Stekla je naprej, dvignila malega ltričača.
»Saj ni hudega . ..« je rekla. »Saj ni hudega .. .«
S čudno, njej skoraj tujo nežnostjo je stisnila k sebi tujega otroka. Potem ga je dvignila visoko v zrak in zaklicala:
»Čakaj! Ujela bova metuljčka! Hočeš? In rožic bova natrgala . . . poklicala bova murna . . . Ali slišiš, kako gode svojo pesem . . . Utihni in prisluhni . . .«
Otrok je za hip utihnil. Odtrgala je drobno bilko.
»Sedaj ga bova poklicala . . . prav sedaj . . .«
»Ana... Tj si ... Ali je mogoče . . . «
Počasi je okrenila glavo in komaj zadržala krik. Otrok se je iztrgal Iz njenega naročja in zakričal:
»Očka . . . očilii . . . padel . . . padel . . , «
Stal je pred njo in jo gledal. Njuna pogleda sta se srečala, za hip zbegala. Potem je globoko zajela zrak, se zasmejala:
»A, ti si . , .«
Na videz čisto mirno je segla v po-nudeno desnico. Čutila je: njegova roka se je zadržala v njeni dalj, kot bi bilo treba.
»Čudno srečanje po tolikih letih . . .« je rekla, da bi pretrgala molk.
Potem sta govorila. Ni se mogla spomniti, kaj in o čem. Tudi smejala sta se in otrok ■/. njima. Skupaj so klicali murna, lovili metulja. Otrok je tako hotel. Ko sta odhajala, so si vsi trije mahali z roko.
Stala je na vrhu griča. Veter se je zaganjal v njen obraz in ni se mogla otresti občutka, da stoji na razvalinah
svojega življenja. Zdelo se ji je, kot bi veter raznašal poslednje drobce njene nekdaj sanjane sreče . . .
Se je stala in mahala z roko in ko je Izginila njegova postava, ko je utihnil otrokov smeh, se je trudno sesedla ob deblu stare lipe. Obraz je skrila v dlani.
»Andrej . . , moj Andrej , . . « je tiho zaihtela.
Pred njo je znova oživela njena mladost. Spet, ga je videla takega kot takrat, pred leti. Tudi takrat je dehtela pomlad, tudi takrat je cvetel španski bezeg. Držal jo je za roko in ji govoril! Kmalu bo konec vojne, potem si bova ustvarila dom, imela bova otroke . ..«
Izginil je v noč. Nekje v dalji so drdralc brzostrelke.
ln poleni, vsa tista dolga strašna pot okupacije. Ječe, zasliševanje, pretepanje, mučenje do nezavesti in potem . . , tema, groza, strah . . . Kaj vse so počeli z njo . .. Saj se ni mogla spomniti vsega, samo to je vedela. Uničili so jo, vse, kar jc bilo lepega v njej, so ubili ... In potem . . potem jc prišla svoboda ., . vrnil se je Andrej. . . Bil je vesel . . ,
»Ana!« jo kriknil ln ji tekel naproti.
Dvignila je roke in jih še isti lilp povesila.
»Si prišel?« je hladno vprašala.
Bil je presenečen. Začudeno je strmel vanjo.
»Anica! Kaj je s teboj?« je rekel.
Zasmejala se je. Trpko, surovo.
»Povedati moram . . .« je pričela z zamolklim glasom.
Videla je. Lesk v njegovih očeh je temnel. Počasi jo sedel. »Govori!« je ukazal.
»Mislim . . . prišla sem do zaključ-
ka . . .« je pričela z ralilo drhtečim glasom. »Tista najina ljubezen je bila nepremišljena, prenagljena . .. bila sva ve:; dar še otroka . . .«
Pobledel je, krčevito stisnil njene dlani.
»Anica! Kaj govoriš! Ves čas sem mislil nate! Priborimo svobodo, sem govoril. Potem se poročiva, imela bo va dom, otroke .. .«
S kakšnim ognjem je govoril o otroku, katerega 1)1 pri njej — pri Ani zaman čakal . .. Zdrznila se je in skoraj kriknila:
»Ne, ne . , , To ni mogoče , . . «
Potem je znova odrinila njegovo roko in govorila, lagala, si' izmišljala. Govorila je o mladostni neuravnovešenosti, o izbruhu otroške zaljubljenosti, še več — govorila je o nekem poznanstvu, ki jo veže . . .
Nit njene sreče se je utrgala. Odšel je. Bilo je preveč ponosa v njem, da bi prosil, moledoval...
Gledala je za njim. Hodil je počasi, vzravnano. Izza hriba je vzhajalo sonce. Del zlate sončne oble je zakri! velik, teman oblak. Na travnih bilkah so se bleščale rosne kaplje in se mešale z njenimi solzami. Stala je mirno, topo kakor slepec, ki ne ve, na katero stran naj bi krenil. Stegovala je roke, nekam v prazno. Potem je skrila obraz v dlani .. . Na krajo steze pa je izginjala njegova postava . . .
Tok njenih misli se je pretrgal. Zaspala je , . .
*
Bilo je že pozno, ko sem jo srečala tistega dne. Hodila je po stezi in tako čudna je bila videti. Imela je zmr-šene lase, oči obrobljene rdeče in smehljala se je, kakor se smehljaj» ljudje, k: hočejo zakriti svojo žalost-
»Danes je bil lep dan!« je rekla. Potem je dvignila roko in se zasmejala-V dlaneh je stiskala šopek uvelih spominčic.
»Te je izgubil otrok... majhen otrok ...« je komaj slišno dahnila-
TELESNA VZGOJA * S p O R T
§ A H
TELESNA VZGOJA * S.P-Ô.RT * ŠAHI * TELES
V Z
DESET TISOČ GLEDALCEV NA CESTNIH MOTORNIH DIRKAH V FORTOROŽU
o o
ni
»Nagrado Primorske« osvojilo moštvo: Romih, Radenič, Pintar in Sever •— Pintar junak dneva — Uspeh Tomosovih motorjev —• Dobra organizacija prireditve
Avto-moto druStvo iz Kopra je v nedeljo priredilo v Portorožu cestne avto-moto dirke, ki se jih je udeležilo 70 tekmovalcev Iz Slovenije, Hrvatske, Italije in Avstrije. Po dveletnem premoru so spet brneli nekaj ur motorji po cestah, ki obkrožajo Portorož. Odslej bodo te dirke vsako leto z udeležbo najboljših domačih in tujih tekmovalcev.
Imena najboljših domačih in tujih tekmovalcev ter prelepo sončno vreme sta privabila ob tekmovalno progo rekordno število gledalcev. Ze od dvanajste ure dalje so bile vse ceste, ki vodijo k slovenski obali, prenapolnjene z vozili in pešci. Do začetka tekmovanja se je zbralo ob tekmovalni progi nad 10 tisoč ljudi, ki so nestrpno pričakovali začetek. Med njimi so bili številno zastopani zlasti Ljubljančani, Tržačani in Rečani.
Posebnost tekmovalne proge Portoroška tekmovalna proga prav malo zaostaja s svojo razgibanostjo za slovito opatijsko progo. Na razdalji 5700 metrov med Lucijo, Portorožem in Belim križem morajo vozniki premagati kar 21 ovinkov, med njimi devet zelo ostrih. Največji vzpon znaša 8 odstotkov, največji padec pa 7 odstotkov. Tekmovalci so že v soboto pri t|reningu spoznali dobre in slabe strani proge. Vsekakor dobra zamisel organizatorjev, saj so zato dosegli v nedeljo tekmovalci odlične čase, hkrati pa je celotno tekmovanje minilo brez vsake nesreče.
Prvi uspeh Tomosovega motorja Že začetek tekmovanja je bil precej buren. Potem ko so vsi udeleženci prevozili častni krog, je starter spustil na stezo mopede do 50 ccm. Po prvem krogu sta si priborila odločilno prednost Komlh iz Tržiča in Glešič iz Nove Gorice. Pustila sta daleč za seboj vse druge tekmovalce in začela se je trda borba med strojema Tomos in Pegaso. Romih. Romih je sicer padel in izgubil nekaj sekund, vendar je njegov Tomos nadoknadil zamujeno in v flnišu zmagal z okrog 150 metrov prednosti. Romihov stroj so v celoti izdelali v tovarni Tomos. Dosegel je povprečno brzino 63,6 km na uro.
Tudi v naslednji kategoriji (125 ccm) sta bila prva dva tekmovalca brez konkurenc. V zadnjem krogu je zmagovalec Radenič še povečal naskok in zmagal z 200 metri prednosti.
Trojna zmaga Tržačanov V kategoriji motorjev do 175 ccm jo povsem dominirali Tržačani, Z veliko prednostjo so osvojili štiri prva mesta. Imeli so boljše stroje kot domači tekmovalci, pa tudi v tehniki vožnje so jih prekašali. Tržačani so pobrali prvo mesto tudi v kategoriji serijskih motorjev do 250 ccm.
Gilera zmaguje Z zanimanjem pričakovana dirka motorjev nad 250 ccm, ni prinesla posebnega športnega užitka. Ljubljančan Delorenzo si je na stroju Gilera 500 ccm takoj priboril odločilno prednost; ki jo je stalno povečaval in prispel s G00 metri prednosti na cilj.
Omembe vreden je uspeh Ljubljančana Eda Čudna, ki je tekmoval na Tomosu SGS in dosegel najboljše povprečje v enem krogu (90 km na uro), medtem ko je bila povprečna hitrost zmagovalca v vseh krogih 88.3 lan. Čuden je torej prvi na nedeljskih dirkah postavil nov rekord proge.
Tisti, ki so si obetali kaj posebnega od avtomobilskih dirk. so bili razočarani. Štirje Flati 600 so v udobni vožnji prevozili pet krogov, tako da je zmagovalec dosegel povprečno brzino komaj 68 km na uro. Kljub vsemu pa je Imel najbolj izkušen; voznik Sentavec iz Zagreba na cilju 300 metrov prednosti.
Nekoliko bolj zanimiva je bila dirka motorjev s prikolicami, v kater, sta prepričljivo zmagala naša znana mednarodna tekmovalca Inž. Snajder in Radinič. Dosegla sta odlično povprečje 73,7 km na uro.
PINTAR ZA OSEM KILOMETROV IZBOLJŠAL REKORD PROGE Največjo zanimanje je vladalo za najboljši domači in tuji udeleženci
nastop motorjev izven serijske proizvodnje do 250 ccm. Pomerili so se najboljši domači in tuji udeleženci dirke na specialnih tekmovalnih strojih. Na tej dirki je dosegel izreden uspeh Leon Pintar, ki je tekmoval na doma izdelanem Tomosu SGSS 250 ccm. Zmagal je z več sto metri prednosti ter dosegel povprečno hitrost 91,8 km na uro, v enem krogu pa celo 9-1 km na uro, kar pomeni, da je stari rekord proge (86 km) zboljšal kar za osem kilometrov. Tega uspeha ni nihče pričakoval, saj je imel njegov glavni nasprotnik Bra-betz enega najboljših tekmovalnih strojev (Ducati Grand Prix), da ne govorimo o izkušenosti voznika, ki je osvojil na svetovnem prvenstvu v Monzi šestnajsto mesto. Pintar je v nedeljo dokazal, da je za zdaj naš najboljši tekmovalec v tej kategoriji. Hkrati pa je bila ta tekmovalna točka močna afirmacija tovarne motornih koles Tomos.
Dirke v Portorožu so točkovali v okviru republiškega cestnega prvenstva, nagrado Primorske pa je osvojila ekipa Romih (50 ccm), Radenič (125 ccm), Pintar (250 ccm izven serijski) in Sever (250 ccm serijski).
Tehnični rezultati:
Mopedi do 50 ccm: 1. Romih (Tržič) 16,20, 2. Gleščič (Nova Gorica) IG,26, 3. Gorenc (Novo mesto) IG,55. Prvo in tretjeplasirani sta tekmovala na Tomosu, drugoplasirani pa na Pegasu.
Motorji do 125 ccm: 1. Radenič (Zagreb) 14,12,4, 2. Mladovan (Nova Goniča) 14,37,3, 3. Stepančič (Tržič) 14,39. Zmagovalec je tekmoval na Pu-chu, drugoplasirani na MVI, tretjeplasirani pa na Rumi.
Motorji do 175 ccm: 1. Rustla 12,19,4, 2. Pavlottl 12,36,3, 3. Tiveron 12,41,2. Vsi trije iz Trsta. Prva dva sta tekmovala na Gileri, tretji pa na Pari-lli. Od domačinov se je najbolje odrezal Urek (Brežice), ki je zasedel peto mesto.
Motorji do 250 ccm: 1. Suspitza (Trst) 20,25,4, 2. Pintar (Kranj) 20,29,3. 3. Čuden (Ljubljana) 20,36. Zmagovalec je dirkal na Moriniju, Slovenca pa na Tomosu.
Motorji nad 250 ccm: 1. Delorenzo (Ljubljana) 19,33,2, 2. Pintar 20,00, 3. Sterle (Kočevje) 20,18. Zmagovalec je
tekmoval na stroju Gilera, drugoplasirani na Tomosu, tretjeplasirani pa na BSA.
Motorji s prikolicami: 1. inž. Snajder in Radinič (Zagreb) 16.09,4. Tekmovala sta z BMW RS 500 ccm, vendar izven konkurence. Najboljša domača tekmovalca Edo in Slavko Čuden iz Ljubljane sta se uvrstila na tretje mesto s časom 16,38 (krog manj kot zmagovalec).
Avtomobili Fiat 600: 1. Sentavec (Zagreb) 15,14,4. Drugo mesto je zasedel naš znani smučarski prvak Matevž Lukane iz Tržiča s časom 15,33.
Motorji izven serijske proizvodnje do 250 ccm: 1. Pintar 18.55,2. Brabetz (Udine) 20.25 , 3. Oblak (Ljubljana) 21,10. Avstrijec dr. Pritzer je odstopil, Pintar je tekmoval na Tomosu, Brabetz in Oblak pa na Ducatiju.	»
■ v v.. , v 1 1	..... ■
Takole so tisoči gledalcev zasedli ves breg ob tekmovalni progi in napeto sledili tekmovanju motoristov
PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
V nedeljo je bilo na sporedu dvajseto kolo primorskega nogometnega prvenstva. Dosegli so naslednje rezultate: Rudar-Postojna 5:4, Ilirska Bistrica-Tabor 2:1, Ko-per-Branik 2:1, Nova Gorica-Adria 8:1 in Tolmin-Anhovo 1:2. Tekmo Sidro-Primorje so zaradi motornih
Športni teden v Izoli
Občinski sindikalni svet in TVD Partizan sta te dni organizirala tekmovanje v odbojki, v katerem nastopa 9 moških in 5 ženskih ekip. Tekmovanje bo trajalo do 17. maja. V tem tednu so tudi številna srečanja tekmovalnih moštev v balinanju, kegljanju, streljanju, vlečenju vrvi in šahu, avto-moto društvo pa pripravlja za soboto tekmovanje pionirjev s skiroji, avtomobilčki in kolesi, za starejše tekmovalce pa ocenjevalne vožnje z motorji. D. B.
dirk v Portorožu preložili na 31. maj.
Z izjemo srečanja med Novo Gorico in Adrio so vsi rezultati tega kola presenečenje. Rudar je nepričakovano premagal Postojno in zdaj imajo kar štiri, moštva približno enake možnosti za osvojitev drugega mesta. V boju za drugo mesto se je naenkrat znašel celo pozabljeni ICoper. Teoretično ima celo lažje stališče, saj igra še z Ilirsko Bistrico in Tolminom, medtem ko se morata pomeriti Postojna in Primorje še z Novo Gorico, kjer bo težko dobiti kako točko.
V predzadnjem kolu, ki bo na sporedu v nedeljo, bodo na sporedu naslednja srečanja: Koper-Ilir. Bistrica, Branik-Tolmin, Anhovo-Sidro, Primorje-Rudar, Postojna-Nova Gorica in Adria-Tabor. Dogodek tega kola bo tekma v Postojni. Zdaj je namreč zadnja praktična možnost, da bi prvopla-
S KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA SREDNJIH ŠOL KOPRSKEGA OKRAJA V POSTOJNI
V	zadnjem času smo že večkrat pisali o nenehnem razvoju košarkarskega športa v našem okraju. Toda takšnih predstav, kot si jih je preteklo sredo ogledalo na betonskem igrišču v Gregorčičevem drevoredu v Postojni nad 1000 gledalcev, spomin na pretekle košarkarske dogodke v naših krajih še he pomni.
Takoj naj pristavimo, da zasluži Svet za šolstvo pri OLO Koper kot pobudnik športnih tekmovanj med našimi srednješolci zares iskreno prizanje, kajti neovržno dejstvo je, da so takšna srečanja učeče se mladine najboljša pot in najučinkovitejše sredstvo za propagando telesne kulture nasploh in košarke še posebej.
V	sredo zjutraj se je zbralo v
Brez števila motornih vozil je bilo natrpanih ob vseh dohodih k tekmovalni progi na nedeljskih motornih dirkah v Portorožu. Na sliki je fotografski objektiv lahko ujel le delček te pločevinaste gneče
Postojni enajst (!) košarkarskih vrst iz sedmih srednjih šol v okraju. Udeležba šestih moških ekip ni z ozirom na izredno navdušenje srednješolcev za košarko niti presenetila, tem bolj razveseljivo pa je, da se je na prvenstvu po nekajletnem premoru predstavilo kar pet ženskih ekip, kar daje upati, da smo tudi v pogledu razvoja ženske košarke pri nas že krenili z mrtve točke.
Organizacija letošnjega srednješolskega prvenstva, ki je bila v rokah postojnskih košarkarskih delavcev, je bila zelo dobra, k odličnemu razpoloženju nad sto nastopajočih košarkarjev in številnih gledalcev pa sta v marsičem pripomogla dobro urejeno igrišče in toplo sončno vreme.
Rezultati polfinalnih srečanj v moški konkurenci so naslednji: Srednja pomorska -šola Piran : Ekonomska srednja šola Koper 19:48, Gimnazija Koper : Italijanski licej Piran 59:4, Gimnazija Postojna : I tal. licej Piran 129:12, Osemletka Postojna : Srednja pomor. šola Piran 29:28, ESS Koper : Osemletka Postojna 42:34, Gimnazija Postojna : Gimnazija Koper 59:12.
V finalni tekmi sta se srečali moštvi postojnske Gimnazije in Ekonomske srednje šole iz Kopra. To je bil eden najlepših dvobojev lcar smo jih videli zadnja leta v Postojni, zmagali pa so prepričevalno domači dijaki z izidom 78:33 (28:18). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Gimnazija Postojna: Makarovič 8, Tavčar 2G, Babuder 3, Grlj 11, Jur-ca 8, Orel 18, Biasizzo in Gril.
ESS Koper: Bandelj 6, Tul 10, Lavrenčič, Klabjan, Lovrečič 20, Dornik 2, Urlovič in Matajc.
Končna lestvica moškega sred-
nješolskega prvenstva za leto 1959 je naslednja:
Gim. Postojne ESŠ Koper Gim. Koper Osem. Postojna SPS Piran I. L. Piran
3 3 0 0 266:62 6 3 2 0 1 128:131 4
2 10 1 2 10 1 2 0 0 2 2 0 0 2
71:63 2 63:70 2 47:77 0 16:188 0
sirani doživel svoj edini poraz na tem prvenstvu.
Lestvica:
Nova Gorica	20	18	2	0	103:20 38
Postojna	20	12	3	5	62:29 27
Primorje	19	12	2	5	60:30 26
Koper	20	12	2	6	45:43 26
Sidro	19	11	3	5	46:23 25
Tolmin	19	5	7	7	45:38 17
Tabor	20	8	1	11	40:51 17
Anhovo	20	7	2	11	35:47 16
Branik	20	7	1	12	35:49 15
Hudar	20	6	2	12	60:79 14
Adria	20	5	2	13	33:70 12
11. Bistrica	19	1	1	17	21:106 3
O tekmovanju ženskih ekip bi lahko zapisal marsikaj pohvalnega, dasiravno je bila igra vseh nastopajočih, razen ESS Koper, izrazito začetniška, Polfinalna srečanja ženskih moštev so dala naslednje izide: Učiteljišče Koper : Ital. licej Piran 9:6, Gimnazija Postojna : Ekon. srednja šola Koper 10:24, Učiteljišče Koper : Gimnazija Koper 12:9, Učiteljišče Koper : ESS Koper 6:27 in Gimnazija Postojna : Ital. licej Piran 21:0,
V finalni tekmi sta se srečali ekipi Ekonomske srednje šole Koper in Gimnazije iz Kopra. Zmagale so boljše igralke ESS z rezultatom 20:11 (12:5), najboljša igralka pa je bila Marta Taljatova, ki je bila obenem tudi zdaleč najboljša strelka ženskega prvenstva. Končna razvrstitev ženskih ekip je naslednja: 1. ESS Koper 6, 2. Gimnazija Koper 4, 3. Učiteljišče Koper 4, 4, Gimnazija Postojna 2 in 5. Italijanski licej Piran brez točke.
Letošnje prvenstvo v Postojni je bilo tako vsestransko, da se je ponudila redka priložnost, sestaviti izbrani vrsti našega okraja v košarki, ki Izgledata tako: Moški: Lovrečič, Bandelj, Tul (ESŠ Koper), Tavčar, Makarovič, Grlj, Orel, Babuder (Gimnazija Postojna), Kalčie, Zerjal (Gimnaziia Koper). Ženske: Taljat, Urbančič, Kodrič, Car, Meliva (ESŠ Koper), Srebotnjak, Sturm iGimnazna Postojna), Derkovič (ESŠ Koper).
A. Miklavčlč
GRAFICAR-IZOLA 3:1 (0:1)
Izolani so v. nedeljo kljub borbeni in požrtvovalni igri pustili obe točki v Ljubljani. Začetek je bil sicer zanje ugoden, saj so v prvem polčasu celo vodili. Toda v nadaljevanju igre so Ljubljančani valili napad za napadom in dosegli tudi tri efektne gole.
Zmaga domačinov je vsekakor zaslužena. Bili so tehnično boljši od gostov, v drugem polčasu pa tudi v precejšnji premoči.
V nedeljo igra Izola na domačem igrišču s kranjskim Triglavom. Ta tekma bo lepa priložnost za domačine, da si dokončno zagotove obstoj V slovenski Jigi, Položaj Izole se je namreč zaradi zapo-vrstnih porazov nekoliko omajal, saj sta se ji nevarno približala Triglav in Grafičar. Čeprav bosta iz lige tretjeplasirani e zadnjega konca, seveda le v primeru, če izpade slovenski zastopnik iz druge lige.
Lestvica: Branik Maribor Rudar Ljubljana Kladivar Sobota Krim Izola Triglav Grafičar Slovan Jesenice
18	14	2	2	61:22	30
18	10	5	3	43:18	25
18	11	3	4	45:24	25
18	10	4	4	38:26	24
18	9	3	6	43:38	21
18	8	o	8	63:51	18
18	7	3	8	37:36	17
18	5	5	8	26:33	15
18	5	4	9	32:38	14
18	4	6	8	29:42	14
18	1	6	11	19:48	8
18	2	1	15	21:70	5
MALI ROKOMET
Prvo mesto piranskih pionirk na prvenstvu Slovenije
V nedeljo je bilo v Kopru' republiško prvenstvo pionirjev in pionirk okrajnih zvez TVD Partizan. Pri moških je nastopilo 6 ekip, pri ženskah pa sedem ekip.
Po zanimivih in borbenih srečanjih je osvojila prvo mesto ekipa piranskih pionirk, ki je zastopala koprski okraj. Pirančanke 'so v finalu premagale Novo mesto s 7:3, Mursko Soboto pa s 3:2.
Pri moških pa je zasedlo prvo mesto Celje pred Novo Gorico, Novim mestom in Kranjem, Pirančanke in Celjani bodo zastopali LR Slovenijo na finalnih tekmah v Beogradu.
Še ena ladja z matičnim prisfaiiiščes
Znano je, da si Obalna plovba Koper od ustanovitve" v minulem letu nenehno prizadeva, da bi izboljšala oziroma pomnožila svoj plovni park. To terjajo vse večje potrebe v pomorskem prometu in pospešen gospodarski razvoj našega področja. Nemalo je težav, predvsem finančnih, vendar se mlado podjetje lahko že danes postavlja z vrsto uspešnih akcij. Lastne remontne delavnice, kjer strokovno obnavljajo potniške in tovorne enote, motorna ladja »Sežana«, ki so jo predelali iz stare vojne ladje, prvi slovenski vlačilec »Urh«, ki je zdaj na poti iz ladjedelnice na Malem Lošinju —• vse to so pridobitve, ki zagotavljajo mlademu pomorskemu podjetju uspešen nadaljnji razvoj.
Pred dnevi je Obalna plovba Koper zopet obogatila svoj plovni park s tovorno ladjo »Remac«, 120-tonsko enoto, ki jo je prevzela od pomorskega pdjetja »Kvar-ner« v Umagu. Kljub temu, da sodi tudi ta ladja v vrsto manjših plovnih objektov, bo vendarle občutno razbremenila vse večje potrebe po prevozih tovorov, ki jih opravlja to podjetje na Jadranu in zadnji čas tudi v Sredo-
P/l »BIHAČ« je 12. maja priplula v Emden, kjer raztovarja.
P/l »DUBROVNIK« je 9. maja odplula iz Rotterdama v London.
M/l »GORENJSKA« je 9. maja odplula iz Tripolisa v Sfax.
P/l »GORICA« je 9. maja priplula iz Pirana v Sfax, kjer natovarja.
P/l »LJUBLJANA« je 9. maja priplula iz Splita v Dubrovnik, kjer natovarja gorivo, nakar', bo nadaljevala pot v Zdanov.
M/l »MARTIN KRPAN« je 11. maja priplula iz Ploč v Aleksandrijo, kjer raztovarja.
P/l »NERETVA« je 9. maja odplula iz \Vismara-s tovorom za Jugoslavijo.
P/l »POHORJE« je 8. maja od-plula iz Pirana na Reko in v PloČe, kjer raztovarja.
P/l »ROG« je 24. aprila odplula iz Norfolka za Jugoslavijo in na tej poti doseže 13. maja Gibraltar.
P/l »ZELENGORA« je 6. maja odplula iz Houstona v Galve-ston.
LADJE OBALNE PLOVBE
M/j »LABOR« je 15. maja na poti iz Splita na Malto.
M/j »RA.SICA« je 14. maja priplula na Reko, kjer raztovarja pripeljano blago.
M/l »SEŽANA« je 15. maja v Kopru, kjer razklada cement.
M/j »DEVIN« je 15. maja na Reki, kjer razklada pesek.
M/j »STRUN.TAN« je v popravilu v ladjedelnici na Cresu.
Ml j »SAVINJA« je 15. maja na Reki, kjer raztovarja.
M/j »REMAC« je 15. maja na poti v Rašo, kamor prispe 16. maja.
M/j »BURJA« je na turističnem potovanju po Jadranu.
M/v »URH« je 12. maja priplul iz Lošinja v Koper.
BERITE IN ŠIRITE
zemskem morju. Nove ladje so veseli tudi naši pomorščaki; ima namreč sodobne prostore za posadko in vse ustrezne varnostne naprave.	Bb
Koprčani spet poraženi
V	četrtek, 7. maja, je bila v Izoli zopet premagana koprska ekipa odbojkašev, saj je z Izo-lani zgubila tekmo s 3:1. Ta prijateljska tekma je bila v sklopu priprav moštva Izole na tekmovanje za prvenstvo II. republiške lige, ki se bo pričelo v nedeljo. V prvem kolu bo Izola igrala proti Olimpiji II. iz Ljubljane na domačem igrišču ob 10. uri, v drugem kolu pa se bo moštvo Izole srečalo z ljubljanskim Grafičar-jem tudi na domačem igrišču v nedeljo, 24. maja.
V	II. republiški ligi zastopata Primorsko samo TVD Partizan Izola in TVD Partizan Kanal pri Gorici.
KOŠARKA Vodi še dalje Izola
Zaradi Pohoda ob žici okupirane Ljubljane sta se v okrajni košarkarski ligi srečali v nedeljo le moštvi Ilirske Bistrice B in Postojne B. Zmagali so igralci Ilirske Bistrice z rezultatom 28:26. Pred popolnim četrtim kolom, ki bo na sporedu v nedeljo, je stanje na Jestvici naslednje: Izola 4, Piran, Koper, Sežana in Ilirska Bistrica B 2 ter Postojna B brez točk.
Prisrčno slavje v čast nob
V	počastitev 14, obletnice osvoboditve Ljubljane je bil minulo nedeljo v Ljubljani III. partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«. Letos je predstavljal eno izmed največjih množičnih telesnovzgojnih manifestacij, saj se ga je udeležilo več kot 5000 tekmovalcev iz Slovenije in bratskih republik. S to prireditvijo je bilo ponovno dokazano, kako močno so ukoreninjene v našem ljudstvu partizanske tradicije, ki se jih še posebej, spominjamo v letošnjem jubilejnem letu ZKJ.
Pohoda se je udeležila tudi ekipa petih bivših partizanskih kurirjev Primorske, ki je v skupnem plasmanu zasedla odlično drugo mesto.
Izredna skupščina n. k. postojna
Po drugem sklicu je bila v četrtek, 7. t. m., v Postojni izredna skupščina domačega nogometnega kluba, na kateri so po izredno burni razpravi razčistili vrsto neprijetnih vprašanj in problemov, ki so doslej zavirali zdrav razvoj nogometnega športa v Postojni, Šlo je predvsem za to, da izmenjajo vodstvo kluba, ker je bila večina njegovih članov nedelav-na, nekateri od njih pa so z ro-varjenjem vse prej kot koristili nemotenemu in uspešnemu delu društva.
Uprava kluba je že predhodno odstavila trenerja, izredna skupščina pa je v četrtek soglasno razrešila dosedanje vodstvo društva in izvolila novo, ki ga sestavljajo mlajši in prizadevni športni delavci iz Postojne. A.
Začetek pomembnih del
Letos bodo gospodarske organizacije v Ilirski Bistrici prispevale okrog 1G milijonov v sklad vodne skupnosti. S tem denarjem bodo meTorirali zamočvirjena zemlj šča, gradili vodovode, regulirali hudournike in opravili ostala dela. Trenutno gradi Vodna skupnost, vodovod v Čeljah in Novoltračinah ter mellorira Zareško polje. Se letos pa morajo pripraviti vrsto novih projektov za rekonstrukcijo vodovodov, regulacijo polj in hudournikov.
Trgovsko podjetje »PETROL« Ljubljana, sprejme v službo za bencinski servis v Portorožu:
1.	POSLOVODJO, ki je izučen v trgovini z nekaj prakse;
2.	DVA PRODAJALCA izučena v trgovini.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Prošnje z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: PETROL, Ljubljana, Cankarjeva 5/II.
NEDELJA, 17. maja 3.00 Kmetijska oddaja: »Začetek skupne obnove vinogradništva v I-Ir-vatinih — 0,30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša nedeljska reportaža — 9,20 Zabavna glasba — 13,30 »Za našo vas« — 14,15 Nekaj okroglih — 14,30 Sosedni kraji in ljudje — 15,00 Vesti — 15,10 Glasba po željah.
PONEDELJEK, 18. maja 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Zabavna glasba — 14.30 Športna oddaja — 14,40 Od melodije do melodije — 15,00 Vesti — 15,10 Dopisniki poročajo — 15,20 Zabavna glasba.
TOREK, 10. maja 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Odlomki iz oper — 14,20 Šola in življenje: »Pred dnevom mladost):« — 14,40 Lahka glasba — 15,00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba — 15,20 Narodne pesmi in plesi.
SREDA, 20. maja 7,15 Glasba za dobro Jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijska nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14,30 Okno v svet — 14,40 Filmska glasba — 15,Oo Vesti — 15,10 Zabavna glasba — 15,20 S tekmovanja pevskih zborov v Trstu.
ČETRTEK, 21. maja 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Igra godba LM — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Pogovor z iollvci ,Pred mikrofonom predsednik OLO Nova oGrica — 14,40 Glasba po željah — 15,00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba — 15,20 Vesele narodne.
PETEK, 22. maja 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Od melodije do melodije — 14,30 Domače aktualnosti: »Z mikrofonom v podjetjih, ki ne izpolnjujejo planskih nalog« — 15,00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba — 15,40 Ob 40. obletnici KPJ.
SOBOTA, 23. maja 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Kulturni obzornik
—	14,40 Operetna glasba — 15,00 Vesti
—	15,10 Zabavna glasba — 15,2o Dalmatinske popevke.
ŠAH
Koper — Izola 3 in pol : pol
Med tednom so bila na sporedu polfinalna in finalna tekmovanja za naslov okrajnega moštvenega prvaka v okviru tekmovanja za pokal predsednika Tita. Kakor je bilo pričakovati sta se v finale uvrstili najmočnejši moštvi v okraju Koper in Izola. Koper je premagal sežano s 4:0, Izola pa Piran s 3 in pol : pol. Z zanimanjem pričakovano srečanje med Koprom in Izolo se je končalo z nepričakovano visoko zmago Kopra. Treba pa je povedati, da so Izolani nastopili v precej oslabljeni postavi, čeprav je tudi Koprčanom manjkal Zavec. Posamezni izidi dvoboja: Omladič-Mišura 1:0, Habič-Hojnik remi, Gerželj-Dolin-šek 1:0 in Verk-Hrvatin 1:0.
Prvi vlačilec slovenske trgovske mornarice
Pomorskemu podjetju »Obalna plovba Koper« je uspelo z minimalnimi stroški temeljito reno-virati stari vlačilec, ki bo v prihodnje redno opravljal vleke za to podjetje. Donosna služba prenovljenega vlačilca »Urh« nedvomno zagotavlja Obalni plovbi Koper tudi komercialni uspeh.
Na večer občinskega praznika v Kopru bo vlačilec »Urh« svečano vplul v svoje matično pristanišče Koper.
OBVESTILO
Tovarna šivalnih strojev »MIRNA« prične z novimi šivalnimi in krojnimi tečaji v Kopru 19. maja ob 15. in 18. uri v prostorih Zavoda za pospeševanje gospodinjstva, Goriška ulica 2; v Piranu pa 18. maja 1959 ob 15. in 18. uri v Pionirskem domu.
V Kopru se lahko prijavite v poslovalnici »Mirne« v Čevljarski ulici 9, v Piranu pa pri vratarju bolnišnice,
ŽENSKO za varovanje 4-meseč-nega otroka sprejmem takoj. Naslov v upravi lista.
PRAZNO ALI OPREMLJENO sobo v Kopru išče bančni nameščenec, Plača dobro. Ponudbe na upravo lista pod »Udobnost«.
FIAT-Topolino C v dobrem stanju kupim. Ponudbe s podrobnim opisom ter ceno pošljite na naslov: Bartolec Zvonko, Mali Lošinj, Bočac 10.
KUHINJSKO OPREMO skoraj novo, obloženo z linolejem, prodam. Ogled pri ClHAKU, Koper, Ul. M. Pobega št. 7/p.
DVOKOLESA od 7.000 lir dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000 lir dalje ter VESPE in MOTORJE, nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, Ulica Pieta 3 in NOVA TRGOVINA na TRGU OSPEDALE 6.
POŠILJA darilne pakete za Jugoslavijo.
PREKLICUJEM neresnične vesti, ki sem jih govorila zoper Piščanc Anico, Sežana št. 8/b in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Jelarčič Karla, Vel. Polje 17.
Prijel me^je za ušesa odgovorni pri listu, češ da sem mu skuhal vročo kašo, ki naj bi jo zdaj on pojedel. Pa sem ga koj potolažil: »To pa že ne bo res! Če nekaj povem, potem to drži kot s cvekom pribito!«
Da res drži, naj se prepriča tudi tisti, ki je odgoxiornemu grozil s tožbo, ker ne zna krotili Vanetovega jezika. Ugotovil sem namreč (predno sem prejšnji teden napisal), da s starinskimi svetilkami pred kavarno Ložo upravlja Zavod za komunalno dejavnost v Kopru — vsaj prižiga in ugaša jih. Da je bila zamenjava žarnic res' naročena in čiščenje svetilk tudi, le da se je nekje zataknilo, ker ni bilo ljudi na razpolago ali kaj. Bile so tudi telefonske urgence po dvakrat sem in tja — le da zelo verjetno za te stvari tisti ne ve, ki se je prek odgovornega na mene jezil. Da bo zadeva dovolj zabeljena, še ocvirk za nameček:
» ... Isto vas prosimo, ako bi na terasi pred kavarno izmenjali žarnice v svetilkah, katere oskrbujete vi, ker so po mnenju ObLO prešibke. Prav tako je potrebno, da se te svetilke očisti vsaj do 1. maja!...«
(Čitat iz dopisa kavarne Lože Zavodu za komunalno dejavnost št. 71/r z dne 16. marca 1959. Zavod je nanj odgovoril s svojim dopisom štev. 06/2-181/59 dne IS. marca 1959 — že čez dva dni! — da bo žarnice zamenjal).
Tako torej! Upam, da bo zdaj odgovorni v miru spal, drugi prizadeti pa naj si lepo zapomnijo pregovor: »D ... bolj ko mešaš, bolj ...«
Ne bi hotel več greniti lepega praznika po Koprskem, zato pojdimo še malo na zgornje področje. Imam sicer še nekaj hudih sporočil iz Portoroža, Pirana in Izole —• vendar so res tako hude, da jih moram prej sam preveriti, preden položim koga v »zos«, zalo skočimo čez Brkine v Ilirsko Bistrico. Tamkaj je bila neka deklica huda, ker sem zabavljal čez fašistične ostanke preteklosti, današnje zavajalske napise in podobne reči pustim pa pri miru. Tako mi je povedala, naj si drugič ogledam še neko drugo Ver-bičevo hišo. Tisto namreč nasproti bencinske črpalke. Že leta jo krasi velik napis FOTOLIK, če stopiš v hišo, prideš pa k urarju ali v knjižnico. Mala prijateljica se sprašuje, če morda ne mislijo Bistričani ohraniti tega napisa, da ga bodo čez kakih sto let kazali kot zgodovinsko znamenitost. Tega ji seveda ne morem povedati.
Prav lepo so me poi^abili v Koseze pri Ilirski Bistrici, naj si pridem pogledat in pobarat, kako so »delili miloščino Rdečega križa«. Povedali so mi namreč, da so to pomoč delili »sam.i penzionisti penzionistom, še mladim in sposobnim za delo. Stari ženici, vdovi, ki nima. nič, stari 86 let, in
KOPER: 15., 10. in 17. maja italijansko francoski barvni film cinema-scope NOTERDAMSKI ZVONAR, 18. in 19. maja sovjetski barvni film PLAMEN NAD STEPO, 20. In 21. maja francoski film ULICA SANJ.
IZOLA: 15, maja sovjetski film RODIL SE JE ČLOVEK, 10. in 17, maja jugoslovanski film cinemascopc 4 KM NA URO. 18. in 19. maja madžarski film NEDELJSKA ROMANCA, 20. in 21. maja sovjetski barvni film PLAMEN NAD STEPO.
PIRAN: 15. lin IG. maja francoski barvni iilm vistavision FOLLIES BER-GliRE, 17. maja italijanski film. KRIK, 18. in 19, maja ameriški film MATA IIARI, 20. maja Jugoslovanski barvni film OD SCHVVARZ-WALDA DO ČRNEGA MORJA, 21. in 22. maja sovjetski barvni film. rin«matmDe OSEMNAJSTO LETO.
PORTOROŽ: 15. in IG. maja italijan-sk!. fnm KRIK, 17. in 18, maja francoski barvni film vistavision FOLLIES BERGERE, 19. maja jugoslovanski barvni film OB> SCIIWARZWALDA DO ČRNEGA MORJA, 20. tnaja ameriški film MATA H ARI, 21. jugoslovansko-francoski barvni film cinemaseop& ČUVAJ SE LA TUR.
SEČOVLJE: 16. maja madžarski film. NEDELJSKA ROMANCA, 17. maja francoski film ULICA SANJ, 21. maja jugoslovanski- film 4 KM NA URO.
ŠMARJE: IG. maja francoski film, ULICA SANJ, 17, maja madžarski film NEDELJSKA ROMANCA, 20-maja jugoslovanski film 4 KM NA URO.
ŠKOFIJE: 16. maja sovjetski film RODIL SE JE ČLOVEK, 17. maja češki film NA ZADNJI POSTAJI,
20.	maja sovjetski barvni film risanka SNEŽNA KRALJICA,
DEKANI: 16. maja češki film NA. ZADNJI POSTAJI, 17. maja sovjetski film RODIL SE JE ČLOVEK,
POSTOJNA: 15. IG. in 17. maja francoski barvni film PUSTOLOVŠČINE ARSENA LUPENA, 19. in 20. maja amerški barvni film ROJENA JE ZVEZDA.
PRESTRANEIv: IG. in 17. maja ameriški film URA OBRAČUNA. 20. in
21.	maja francoski film ŠTIRJE BREZ POSTELJE.
SEŽANA: IG. in 17. maja poljski film PETORICA IZ BARSKE ULICE. 19. in -20. maja poljski film EROIKA, 21. in 22. maja francoski barvn' film FOLLIES BERG12RE.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili k zadnjemu počitku
FRANČIŠKO FATUR Petrovo mamico iskrena zahvala. Posebna zahvala darovalcem cvetja ter sosedom, ki so nam bili ob strani.
Družina Fatur in sorodstvo Zagorje na Pivki, 6. maja 1959.
MMMBMIMi........... .n,
OBVESTILO BRALCEM BARClCE Naši mladi prijatelji bodo v da-našnj'i številki Slovenskega Jadrana gotovo pogrešili svojo priljubljeno »Barčico«, ki pa bo priplavala k vam prihodnji teden im bo posvečena »Dnevu mladosti«.
Kotičkova teta
staremu stricu, 90 let, ki je bolan in nima prav tako nič svojega, pa niso dali nič.« Seveda bom ob prvi priložnosti pogledal tjalcaj in potem povedal, kako in kaj.
Proti Postojni nas zdaj pelje korak. Najprej bom moral še sam pogledati v zagonski kot, da ne bo kaj narobe. Vsaka medalja ima namreč dve plati in treba je slišati obe strani zvona. Šele potem bom lahko ocenil »kul,-turno udejstvovanje« in »nemogoče govorice«, ki sežejo bojda celo v Postojiio — kjer pa je razen tega še kup drugih »veselic«.
En tak »kup« je kup smrdljivih kosti in živinskih in živalskih odpadkov kož in mesa, ki ga vsak dan sproti obnavlja Kotcks ali kdo na menda najbolj nepriklad-nem mestu — na dvorišču javne gostilne. To pa že tako »vkup paše«, kot sedlo na svinjo ali vile v žep. To bi morala tudi sanitarna vedeti.
In. še pravijo, da je bil kunde tisti, ki je pogruntal ureditev parkirnega prostora pred Po-stonjsko jamo, da zdaj kamioni še vedno na neprikladnem. mestu parkirajo, drugi avtomobili pa. pri obračanju čez lepe. nredice vozijo, ki so jih tam okoli napravili.
Se bi vam povedal vsaj za lepo pismo, ki sem ga dobil iz Postojne in ki me je spravilo na resno misel, da bi se šel k DOZ zavarovat za življenje, ker pa me čas in pomanjkanje prostora spet priganjata, naj končam — zato o tem. kdaj drugič,
Lep pozdrav in vesele praznike
od vašega	Vaneta
čestitajo vsem občanom:
Občinski ljudski odbor Koper Občinski komite ZKS Koper Občinski odbor SZDL Koper Občinski sindikalni svet Koper Občinski odbor ZB NOV in ZROJ Koper
SPREMINJAJOČI SE KOPER OD JUŽNE STRANI — S CESTE PROTI SEMEDELI
Naš največji industrijski gigant — tovarna motornih koles TOMOS v Kopru — je ponos ne samo koprske občine in okraja, marveč vse Slovenije in Jugoslavije, saj se njeni izdelki uveljavljajo že 2)0 vsem svetu, čeprav za zdaj tovarna še ne more zadovoljiti niti domačih potreb in velikega povpraševanja po motorjih. Delovni kolektiv v tovarni se pripravlja, da bo v bližnjih dneh prevzel tovarno v svoje upravljanje, ker bo njena izgradnja prav kmalu zaključena
Tovarna motornih koles T o m o s Koper
Avtoturistično podjetje S i a v n i k Koper
I p 1 a s tovarna za predelavo plastičnih mas in smol Koper
Obalna plovba Koper
Pristanišča Koper
Vodna skupnost Koper
Intereuropa mednarodna špedicija in transport Koper
Splošna trgovska Koper
Tovarna pohištva Stil Koper
Lama tovarna ključavnic in kovinske galanterije Dekani
Zadružno podjetje Fructus Koper
Hladilnica Dekani
Obrtno podjetje pralnica in kopalnica Koper
Elektro — Koper
Obrtno podjetje Kruh Koper
Rižanski vodovod Koper
Autocommerce Koper
Zavod komunalne dejavnosti Koper
Zadružna poslovna zveza Zadružni servis Koper
Trgovsko podjetje S 1 a v i c a Koper
Trgovsko podjetje Soča Koper
»Mleko Koper« Dekani
Trgovsko podjetje Klas Koper
Trgovsko podjetje Jestvina Koper
Trgovsko podjetje Tehnoservis Koper
Tovarna kovinske galanterije obrat Šmarje pri Kopru
Časopisno založniško podjetje Primorski tisk Koper
Kmetijsko posestvo B r i č
Kmetijsko posestvo Črni kal
Kmetijsko posestvo Škocjan-Ankaran
Farma bobrov Rižana
Okrajna zadružna zveza Koper
Projekt Koper
Gradbeno podjetje 1. m a j Koper
Trgovsko podjetje Bor Koper
Trgovsko podjetje Tobak Koper
Trgovsko podjetje Istra-Benz Koper
Veleblagovnica Trgovski dom Koper
Trgovsko podjetje Vino Koper
Hotel Triglav Koper
Hotel Galeb Koper
Gostinsko podjetje Turist Ankaran
Trgovsko podjetje Mesopromet Koper
Kmetijska zadruga Pobegi-Čežarji
Splošno stavbeno ključavničarstvo in kleparstvo Koper
Kmetijska zadruga Koper KOMUNALNA BANKA KOPER
NOVO KOPRSKO STANOVANJSKO NASELJE SEMEDELA


V začetku sta Dimač in Cok napadajoče samo odriva la. Kmalu pa sta morala pograbiti bičevnike in si poma- c^i gaii s pestmi. V ozadju so pa stale ženske z otroki ter jo- riti kale in tulile na vse pretege. 2e na kakih dvanajstih kra- i>;; jih so bile vezi na saneh prerezane. Moški so se plazil s¿ po trebuhu k njim, ne oziraje se na sunke in brce. Taki fe cta morala pobrati in jih vreči nazaj. Tako onemogli s< rj bili, da so padali na tla ob najrahlejšem sunku. Kiju! dj svojemu obupnemu stanju niso poskusili napasti njiji «¡¡j,-dveh, ki sta branila sani. Le skrajna onemoglost Indijanj sjfc cev je bila kriva, da niso pomandrali obeh branlteljev Komaj pet minut je trajal boj, pa se je stena napadajoči! Indijancev spremenila v kopice jokajočih, kričečih in ¡o ležečih mež, žena in otrok, katerih oči so bile uprte n: osni, kjer je bil skrit živež, vir življenja, in katerim st se ob misli na ta živež iz ust cedile sline.
»Molčite! Za božjo voljo, molčite vendar!« je kriča1 Cok in si zatiskal ušesa. »Ah, to bi ti rad, kaj?« je vzklik nil, ko je planil naprej in z nogo izbil nož iz rok mlade; niča, ki se je bil priplazil po trebuhu in pravkar namera; val prvemu psu prerezati vrat.
»Strahota!« je mrmral Dimač.
»Kako mi je vroče!« je odvrnil Cok, ko je rešil psa »Prav pošteno se potim. In zdaj? Kaj naj napraviva s f< bolnišnico?«
Dimač je skomignil. Odgovor na čokovo vprašanji pa sc. je sam od sebe ponudil. Priplazil se je k njima In dijanec, ki je upiral svoje edino oko v Dimača namesti v sani. V tem očesu je Dimač opazil boj med razumon in brezobzirnim hrepenenjem po hrani. Drugo oko je ime mož oteklo in zaprto in Cok se jc spomnil, da ga je bi med pretepom sunil ei pestjo v lice. Indijanec se je opr. na komolec in začel govoriti:
»Jaz Karluk. Jaz dober Šivaš. Jaz Bostonea razumeti Jan zelo lačen. Vsi zelo lačni. Jaz Bostonea razumeti, drugI vsi no razumeti: Jaz zdaj jesti. Vsi zd3j jesti. Vse kopiti jesti. Vsi imeti zlato zelo dosti. Mi ne imeti hrana; Poleti Salomoni ne priti po Mlečna reka. Zima, karibi (črede severnih jelenox') ne priti. Ne imeti hrana Ja' govorila ljudem. Mnogo Bostoncev priti v Yukon. Bosío neo imeti mnogo hrana. Bostonee želeti zlato. Mi vsei alato, iti v Yukon, dati zlato. Bostonee dati hrana. Mnoji zlata imeti.«
»Vidim, in vsi se opotekajo, kakor da so do kraja izmučeni. Glej, že drugi se je zgrudil.«
»Cel indijanski rod je skupaj. Tudi otroci so med njimi.«
»Dimač, dobil sem,« je izjavil Cok slovesno. »Slutnja je slutnja in kdor jo ima, ta zmaga. Le poglej jih, kakor mrliči se pomikajo.«
Ko so ju Indijanci zagledali, so zagnali krik veselja in pospešili korake.
»Cisto onemogli so,« je mrmral Cok. »Glej ¿ih no, padajo kakor muhe.«
»Le poglej, kakšen obraz ima prvi,« je rekel Dimač. »To je glad. Pse so že pojedli.«
»Kaj bova storila? Kazalo bi jo popihati.«
»Sani in pse pa vnemar pustiti, kajne?« je karajoče vprašal Dimač.
»Ce ne zbeživa, naju bodo pojedli. Lačni so dovolj. No, ti stara trska, kaj je s tabo? Ne oziraj se mi tako la-komno na tistega psa! Ni šc zrel za lopec, razumeš?«
Prvi došleci so rinili k njima vzdihovaje in jadiko-vaje v nekem neznanem žargonu. Za Dimača je bil ta prizor nov in grozen. Pred seboj je videl sliko nepopisnega gladu. Obrazi teh nesrečnikov s kotanjastimi lici in napeto, prosojno kožo so spominjali na lobanje. Vedno več jih je prihajalo, tako da se naposled skoro nista mogla ganiti med njimi. Njihova oblačila iz usnja in kožuhovine so bila raztrgana in razrezana in Dimač je takoj razumel, zakaj, ko jo na hrbtu neke ženske zagledal dete, ki je sesalo kos umazane kože. Opazil jc še drugega otroka, ki je neprestano žvečil kos surovega usnja.
»Stran od tam! Nazaj!« jc rjul Cok v svojem jeziku, ko je videl, da tista mrvica indijanščine, ki jo je znal ne saleže nič.
Moški, ženske in otroci so sc opotekali na tresočih se nogah in mrzlično silili proti sanem. Od slabosti no padali na tla. V očeh pa jim je žarel divji ogenj poželenja po jedi. Neka ženska se je prerinila naprej in se za Čokovim hrbtom z razprostrtimi, grabečimi rokami vrgla na sani. Sledil ji jc star Indijance in s trepetajočimi prsti poskušal razvezati vezi na saneh, da bi dosegel živež. Za njim je planil mlad človek z nožem v roki. Dimač ga jc prestregel in vrgel nazaj v gnečo. Tedaj je navalii ves trop in začel se je boj.
Na boks matehu za prvaka sveta v težki kategoriji je dosedanji šampion Flovd Patterson pred deset- tisoči gledalcev knockoutiral svojega nasprotnika Briana Londona in pri tem zaslužil čistih 50 milijonov din. Srečanje je bilo te dni v Indianapolisu, ZDA
Srečanje indijskega premiera Nehruja s pregnanim Dalai Lamo iz Tibeta je bilo zelo prisrčno: na sliki mu daje bel svilen šal, znak prijateljstva in miru, nakar je sam prejel enakega od tibetanskega poglavarja
KuEksviea EsciaCssi □ „ „
CSfc
Lase si barvajo ljudje menda že od vseh časov. Ori-entalcem je to še danes prava ljudska potrebo. Vsi seveda bi imeli radi lase črne »ko žužek«. Sredstva za to so različna. V Egiptu so si Seme včasih črnile lase s cinkom in bizmutom. Po vsem Bližnjem in Srednjem vzhodu si žene in dekleta barvajo obrvi in trepalnice s surmo, ki jc v glavnem sestavina žveplenega antimona. Prav
tako so že v Jobovem čaau delale Hebrejke. V Sovjetski zvezi žgo v prostem ognju šiške. S tem pridobivajo oljnato tekočino, ki skoraj pa. polnom ci otrdi in barva }st$§ lopo črno.
SF-
J* SJ^r v-.,:-:-
PAf Ipf™
.-¿v. ■
Jcœà JZofiač&n.
Teden francoskega filma so priredili v Moskvi in Tbilisu. Pri tem je prišlo clo prisrčnih stikov med francoskimi in sovjetskimi filmskimi igralkami, ki jih vidimo na gornji sliki v prijetnem razgovoru. Od leve na desno stoje Audre Pasqualova, Nina Makarova, Pctite Pasqualova in Zinaida
Kirienko
»Ne, ne bo treba. Današnji dan bo že sam poskrbel za to in ti bo vse lepo dokazal. Poslušaj me, da ti nekaj povem. Se mene je zdaj obšla slutnja, ki so je gotovo porodila is tvoje. Stavim enajst unč zlatega prahu proti trem navadnim zobotrebcem, da se bo nekaj zgodilo. Kadar mene obide slutnja, se ne utrašim nobene stave.«
»VeS kaj,« je predlagal Dimač, »ti stavi cobotrebce, Jaz bom pa unče.«
»Nak. To bi bil čisto navaden rop. Dobil bom, pa če oe ves svet podere. Dobro vem, kdaj me slutnja poščegeta. Preden bo dneva konec, se bo nekaj zgodilo in tiste ribe nama bodo še račune križale.«
»A, vraga,« je rekel Dimač zanlčljivo, in hotel končati besedni boj, ki ga je dolgočasil.
»Nič ne maraj, saj ca bova videla, tvojega vraga,« Je odvrnil Cok. »Se enkrat stavim enajst unč zlata proti trem zobotrebcem, da bova še danes imela vraga na vratu.«
»Velja,« se je veselil Cok. »Jutri dobim tri zobotrebce iz kurjih peres.«
Eno uro pozneje sta srečno prekoračila prelaz, ce nato epustila navzdol mimo Bald Buttesa skozi ostro zavito cotesko, od tam naprej pa sta Jo usekala po gladiti, strmi rebri, ki je padala v Ježev potok. Čok, ki je hodil prvi in delal gaz, se jc nenadoma ustavil, Dimač pa je zadržal pse. Navkreber proti njima je lezla redka vrsta človeških bitij, raztegnjena četrt milje dolgo.
»Kakor pri pogrebu gredo,« je omenil Čok.
»In psov nimajo,« je dodal Dimač.
»Par mož vleče sani.«
»Ali vidiš tistega, ki je padel? čok, nekaj ne Je zgodila. Najmanj dve sto jih je.«
Znova se je oglasila. Vrnila se je iz Srednje Afrike, kjer je prezimila. Njen glas poznamo vsi, njo samo pa le malokdo, ker je kukavica zelo plaha ptica. In stalno na poti za hrano. Zelo jc je-šča. Tak je tudi njen naraščaj, ki ga podtakne, kot znano, v tuja gnezda. Po navadi ptičjemu paru, pri čigar rodu se je tudi sama vzredila. Kukavičje jajce so našli že pri 70 različnih vrstah ptic. Samica — ta ne kuka, oglaša se samo s »kvik -kvik-kvik« — odloži v tuje gnezdo eno samo jajce. Večkrat je jajčkom v gnezdu kukavičje podobno. Rednika prevare ne opazita in neumorno pitata mladega po-
RENTGEN BREZ RENTGENSKIH ŽARKOV
Novo pripravo za presevanje, ki bo v bodoče nadomestila rentgensio; aparat, sta izumila dva angleška znanstvenika. Priprava deluje z neškodljivimi, za človeško uho neslišnimi ultrazvočnimi valovi namesto z več ali manj nevarnimi rentgenskim- žarki. Ultrazvočni valovi, ki prodro skozi človeško telo, napravijo na kristalni steni »električno slikcn, ki jo televizijska kamera spremeni v optično. Fotografirana televizijska slika Je zelo podobna rentgenski. Svojo Iznajdbo sta znanstvenika nedavno predvajala v Londonu. Sedaj presvetli novi aparat le po kvadratu; centimeter veliko ploskev in Je treba za pregled večjega dela telesa napraviti mnogo ultrazvočnih posnetkov, ki sestavljeni dajo celotno sliko. Izum je pač šele na začetni razvojni stopnji, obeta pa se mu velika prihodnost.
V celico na sliki so nasilno vdrli nestrpneži v Poplar-vileux v ZDA ter iz nje tako rekoč ukradli tam zaprtega črnca M. C. Parker-ja in ga odpeljali nezna-nokam. To se jc zgodilo 25. aprila letos, vendar policiji še ni uspelo najti nobenega sledu za ugrabljenim črncem, ki so ga osumili, da. je napadel neko belo žensko, čeprav ga ta ni spoznala, ko so jo soočili z njim. Spet nov krut primer rasne nestrpnosti v ZDA
Te dni se je v Cannesu zbrala filmska elita iz vsega sveta. Dobesedno lahko rečemo, da film združuje narode, saj so bili prisotni igralci in režiserji vseh narodnosti, barv in ver, vseh političnih prepričanj. Na sliki: sovjetska filmska zvezdica Leila Abašize
MEDNARODNI POLOŽAJ
Neki šaljivec je pojem »mednarodni položaj« razčlenil sledeče; »Ce sedite na angleškem parniku in citate v francoskem časopisu, da je v ruskem pristanišču Vladi-vostoku neki amerikanec na-hrulil Japonca, ki se je žaljivo obregnil ob kitajskega mornarja, uslužbenega na brazilski trgovski ladji, je menda vsakomur jasno, ka! pomeni »mednarodni položaj«.
V tovarni mostov v Breznu na Češkoslovaškem so dovršili in preizkusili nov izredno močan žerjav. V celoti izdelanega pripno h kamionu Tatra, ki ga potegne na grad-
bišče. Zerjavova ročica, dolga 25 m, dvigne v vodoravnem položaju 800 opek trideset do petdeset metrov visoko. Nameščanje žerjava traja dve uri.
žrešneža, lcl njune otročke večkrat izbeza iz gnezda in so redi sam. Ko žito na polju zarumeni, odleti mlada kukavica v gozd in pričenja s samostojnim življenjem. Čudaška ptica je koristna, ker se hrani s kosmatimi gosenicami gozdnih škodljivcev, ki se jih nobena druga ptica ne dotakne. Od goseničjih kocin je njen želodec kosmat kot bi bil zavit v kožuh.
V najlepši gledališki hiši v Bombayu, Indija, v The Ero's Theatre, je Unitalia-film organizirala teden italijanskega filma. Na otvoritvenem večeru je bila tudi italijanska igralka Rossana Podcstd, ki jo vidimo na sliki v družbi z indijsko filmsko zvezdo Beauty Nutan
Mali Doug Kibcrt, star osem let, je te dni doživel pretresljivo tragedijo. Ko se je s svojimi starši peljal v poltovornem avtomobilu, proti mestu Jonesville v ZDA, so na samotni cesti padli v zasedo dveh roparjev, ki sta z nekaj streli ubila očeta, mater pa hudo ranila. Mali Doug je ostal na srečo živ in je po odhodu roparjev sam odpeljal starše do najbližje bencinske postaje, kjer je alarmiral policijo
G i
Prvič z zgodovini ZDA j t }•-bila pred dnevi v konku-renči z belimi dekleti izvo- ^ Ijena za lepotno kraljico ^ neka črnka. To je študent-j ,v'. fca Pat Williams iz Sacra- ¿Ï menta v Kaliforniji. Slike ,)■ jo kaže, ko prejema od ¡~ svoje predhodnice iz Ion-! X skega leta prehodno kronfJ r;<. co, ki. vsako leto pripade St" Miss Sacramento ' r--.
Nezaželena stranka bi lah- v ko rekli velikemu avtobu- ':. su na gornji sliki, ki se je ;' hotel izogniti neprevidne- { mu kolesarju in se zalo ; znašel nenadoma skozi izložbo v trgovini sredi Lon- •" dona. Nesreče, pri kateri jc. bilo 17 ljudi ranjenih, je bila. kriva, mokra in spole-, L ka asfaltna cesta