Domišljija ne pozna meja: delo z nadarjenimi pri slovenščini Metka Sobočan Sarjaš, prof. slov. in soc., OŠ Ivana Cankarja Ljutomer Kljub hitremu razvoju različnih sodobnih tehnologij, ki pomembno vplivajo na naš vsak- danjik doma in v šoli, se mi kot učiteljici slovenščine zdi bistveno, da ohranim ravnovesje med aktualnim in običajnim. Da znam svoje učence pri delu z nadarjenimi pri slovenščini motivirati za različne izzive, ustvariti spodbudno učno okolje, v katerem so učenci soustvar- jalci učnega procesa. Le na tak način ostajata izziv tako poučevanje kot učenje. Z učenci smo se lotili izdelave tipanke, s katero smo se želeli približati tako slepim in slabovidnim učencem kot tudi učencem z disleksijo. In uspelo nam je. Razvoj sodobnih tehnologij, ki vplivajo na naš vsak- Spodbujam jih, da sami torej nek izdelek načrtuje- danjik doma in v šoli ter ponujajo uporabnikom jo, ga realizirajo in ovrednotijo. Moja vloga pri vsem hiter in množičen odziv, omogočajo višjo kakovost tem pa je, da jim pomagam z nasveti, jih usmer- življenja in dela, nas učitelje nemalokrat postavlja- jam in koordiniram njihovo delo. jo pred izziv, kako učencem približati učne vsebine, da bo sprejemanje in dojemanje le-teh učinkovito, S spodbujanem ustvarjalnosti pri učencih pridobi- znanje pa uporabno in trajno. vajo slednji na zavedni in nezavedni ravni, načrtno in naključno, saj spodbujam njihovo radovednost, Poučevanje vsekakor je in ostaja izziv, želim pa si, samozaupanje, zavedanje lastnih sposobnosti, pri- da bi učenci sprejeli učenje kot izziv. Da bi oboji stop k reševanju problemov, zanimanje za nekaj zmogli biti kos svojim izzivom, moramo upošte- novega in drugačnega, občutljivost za probleme ... vati več dejavnikov, med katerimi bi poudarila Sam učni proces poteka v sodelovanju tako učite- elemente vključujoče šole, ki daje velik poudarek lja kot učencev, ki ga s svojimi zamislimi, idejami, spodbudnemu učnemu okolju, v katerem naj bi željami in sposobnostmi popestrijo in obogatijo. se vsi počutili sprejete, kar je torej pomemben Tako postanejo učenci naši soustvarjalci, njihovi varovalni dejavnik pred socialno izključenostjo. rezultati pa pričakovani in nemalokrat odlični. Pomembno se mi zdi, da v veliki meri upoštevam sposobnosti učencev, njihove potrebe, interese in Izdelava tipanke primarne izkušnje. Pri delu z nadarjenimi učenci pri slovenščini se učenci radi spopadajo z različnimi izzivi, ki spodbu- Pri delu z nadarjenimi učenci pri slovenščini spod- jajo njihovo ustvarjalnost, sodelovanje, subtilnost, bujam svoje učence, da prevzamejo vlogo načr- empatijo, razvijanje ustvarjalnega pisanja ... Tako tovalca in raziskovalca lastnega učnega procesa. so se lotili izdelave tipanke. 35 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Idejo za izdelavo tipanke so učenci dobili ob za- posamezni del, hkrati pa smo morali predvideti, ključku šolske bralne značke, ko smo na šoli gosti- kako bomo to prikazali v obliki tipnih podob (ilu- li go. Aksinjo Kermauner, ki je med drugim pred- stracij). stavila svojo tipanko Žiga špaget gre v širni svet. Daša: Ko smo naredile skice za ilustracije, smo Da smo idejo lažje realizirali, smo se udeležili se lotile zbiranja različnih materialov za izdelavo predstavitve tipanke Jabolko članic Bralnega klu- tipanke. Izbrale smo barvno peno, filc, les, alu fo- ba Ljutomer, ki deluje pod okriljem Splošne knji- lijo, različne kose tkanine. Material smo prinesle žnice Ljutomer. Članice Bralnega kluba Ljutomer od doma, nekaj smo ga poiskale v šoli in kupile v so nam na prijazen način predstavile proces izde- trgovini. lave tipanke. Učenci so bili odločni, da bi tudi sami zmogli ustvariti izdelek, ki bi bil uporaben tako Samanta: Sama izdelava tipanke je trajala štiri za učence z disleksijo in slabovidne učence ma- mesece. Ker nam je ur, namenjenih nadarjenim tične šole (OŠ Ivana Cankarja Ljutomer) kot tudi učencem, zmanjkovalo, smo se dobivali tudi po za učence naše podružnične šole Cvetka Golarja pouku. Naše delo se je zdelo zanimivo tudi sošol- (šole s prilagojenim programom). cem, zato so nekateri rade volje priskočili na po- moč. Na koncu smo bili nad izdelkom vsi navdu- Izdelave tipanke smo se lotile projektno. Najprej šeni, saj nam je bil zelo všeč. smo morali poiskati informacije o tem, kaj je ti- panka, komu naj bi bila namenjena, kako se jo iz- Sama sem jim pomagala z nasveti in koordinacijo dela, kateri materiali so priporočljivi (hladni mate- dela. V ospredju je bilo timsko načrtovanje, sode- riali, hladne barve) ipd. Tipanka ali tipna slikanica lovalno učenje, dogovarjanje in usklajevanje. omogoča razvoj več čutov – voha, zvoka in tipa. Bralec dojema sporočilo vsebine s tipom. Tako Ko je naša tipanka Čarobni kolaček skozi ilustra- smo izdelali načrt in se ga poskušali med ustvar- cije dobila svojo končno podobo, smo se povezali janjem držati. z go. Aksinjo Kermauner, ki nam je pomagala pri tisku v brajici. Gospa je besedilo naše zgodbe po- Naše avtorice in soavtorice so o tipanki povedale slala na Center IRIS, kjer so nam besedilo natisnili naslednje: v brajici. Ob nastanku tipanke smo mislili tudi na učence Zoja: Naša tipanka, ki nosi naslov Čarobni kola- z disleksijo, tako da smo prilagodili velikost in vr- ček, je tipna slikanica, ki je namenjena slepim in sto pisave, barvno podlago, primerno za učence slabovidnim, dislektikom in tudi vsem ostalim, ki z motnjo branja in pisanja. Pri tem nam je poma- so jim tipne slikanice všeč. gala specialna in rehabilitacijska pedagoginja ga. Mateja Ferenčak. Ana: Na začetku šolskega leta smo se lotili ustvar- jenega pisanja, napisali smo zgodbo, ki je imela Tipanka Čarobni kolaček je vpisana v sistem CO- sporočilno vrednost in je bila hkrati primerna za BISS. Avtorice so jo predstavile v Splošni knjižnici izdelavo tipnih ilustracij. Zgodbo smo morali raz- Ljutomer, na predstavitev le-te pa smo povabili deliti na več delov in določiti, na kateri strani bo tudi učence naše podružnične šole s prilagojenim 36 Didakta programom. Gostujoči učenci so med predstavi- Načrtovanje samega učnega procesa mora biti izziv tvijo uživali, spoznali so zgodbo in imeli možnost tako za nas učitelje kot tudi za učence. In prav tu je tipanko prelistati in potipati. razvidna ustvarjalnost nas učiteljev, ki je prav tako pomembna. Zato si moramo upati tvegati, se stro- V najširšem smislu je zaživela inkluzija, saj se mi kovno in osebnostno izpopolnjevati in znati prisluh- kot učiteljici zdi bistveno, da se vsi − tako mi učite- niti. Tudi mi se moramo preizkusiti v vlogi učencev. lji kot učenci zavedamo pozitivnega sprejemanja drugačnosti, ki nas vse bogati in osvobaja. Učečo se skupnost tvorimo vsi – učenci, učitelji in starši ter naša medsebojna komunikacija, poveza- Delo z nadarjenimi učenci pri slovenščini nost, pripravljenost in sodelovanje. Vse to vodi h kako- Pri delu z nadarjenimi učenci poskušam upošte- vosti in uspešnosti vzgojno-izobraževalnega procesa. vati temeljna načela, kot so razvijanje ustvarjalno- sti, spodbujanje samostojnosti in odgovornosti, Da skupnost lahko deluje in uresničuje svoje po- raziskovalno učenje, obenem pa moram skrbeti slanstvo, si moramo prizadevati vsi člani le-te. Delo za celosten razvoj nadarjenega učenca in upošte- si moramo porazdeliti glede na naše sposobnosti in vati njegova močna področja. interese, zato sta diferenciacija in individualizacija še kako pomembni. Tako lahko posamezniki razvijamo S sodelovanjem pridobivajo vsi – tako zelo uspe- svoje potenciale in rastemo na močnih področjih. šni učenci kot učenci z nižjimi sposobnostmi. V veliki meri se izboljšajo medsebojni odnosi med Vloga nas učiteljev se je skozi desetletja spreminjala učenci in njihova odgovornost. in se še spreminja. Učitelji vse bolj postajamo usmer- jevalci in koordinatorji učnega procesa, učenci pa Raznolikost in raznovrstnost dela z nadarjenimi soustvarjalci. učenci pri slovenščini bogati učni proces, krepi učenčevo ustvarjalnost, zanimanje, lastno anga- Domišljija učencev ne pozna meja. Če jih postavi- žiranost in prispeva k odličnim rezultatom. mo pred izziv, jim moramo dopustiti, da sami izbe- rejo pot do uresničitve cilja. Moramo jim zaupati, jih Moj cilj pri delu z nadarjenimi učenci pri sloven- usmerjati, nikakor pa jih pustiti same. ščini je, da nisem vezana zgolj na posamezni predmet, ampak da vsebine razširim in stremim Viri in literatura k vseživljenjskemu učenju, saj le tako lahko svoje Bezić T. (2012): Razvijanje ustvarjalnosti v šoli. V: Bezić Tanja et. al. (ur.) Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole: učence usmerim in vzgajam v samozavestne in priročnik, str. 81−94. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. odgovorne osebnosti, ki se bodo znašli v različnih Čačinovič Vogrinčič, G. (2008): Soustvarjanje v šoli: učenje kot pogo- vor. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. življenjskih situacijah. Fotografije: Jasna Branka Staman 37 Didakta