Krščanstvo včeraj, danes in jutri
Slovenci smo v vscj svoji zgodovini zelo prežeti z versko misclnostjo. Tako smo pred naselitvijo v naše kraje, kakor tudi še nekaj stoletij potem, častili svojc bogove. V skoraj vsaki naravni sili smo častili božan-stva in jim postavljali ustrezna svetišča. Prav zaradi prilagodljivosti naroda do nadnaravnih sil se je krščan-stvo v naših krajih hitro prijelo, skoraj brez vsakega odpora. Težje je šio pokristjanjevanje s severa s strani nemških misionarjev, saj narod jezika ni razumel. hkrati pa mu je bila vsiljena tudi nemška oblast. Večji uspeh sta imela solunska brata Ciril in Metod.
Srednji vek ni prinesel Slovencem skoraj nobenega bistvenega napredka, saj je veljalo pravilo en gospod, ena vera, en krst. Samostani. ici jih je bilo na sloven-skem veliko pa so vseeno dajali močan ton verskega življenja tudi Slovencem. Zlasti stiški menihi so veljali za kulturno srcdišče Slovencev. Poleg plemiških otrok se je izšolal tudi marsikateri slovenski kmečki olrok. ki je kasneje ponesel slovensko miselnost v tujino (Jakob Petelin Gallus).
S Trubarjcm. Dalmatinom in drugimi, ki so se tudi šolali po samostanih. pa smo s slovensko besedo le prodrli tedanje okvirc ozkega slovenskega prostora. Seveda pa nc moremo govoriti o nobeni politični akciji Slovencev, saj je bilo le narodnostno prebujanje s ci-ljcm prodreti iz okvirov tlačenega naroda v izobražen in enakovreden narod z drugimi evropskimi narodi.
Po veroluciji 1848 pa se začne prebujati strankarstvo na slovenskem. Slovcnskim katoličanom ni šlo toliko za politično delovanje, izhajali pa so vedno iz misli, da je potrcbno narodu pomagati v borbi z nemštvom. Politična in narodna zavest slovenskih katoličanov je bila v bistvu borba za krščanska načela in kiičanske idealc. Vsporedno sc pojavljajo tudi že liberalci. ki pa so nekakšna protiulež krščanskim načelom. Po letu 1860 srečujemo prva katoliška društva, posojilnice in hranilnice. Na slovenskem nastopi kriza, kmetje se zadolžujejo nekaleri že odhajajo v rudnike Francijc in Nemčije, žclcznica pa odrine verigo slovenskih furma-nov od vsakdanjega kruha (povezava Trst-Dunaj).
Javlja se delavstvo (proletariat), ki v krščanska načela ne verjame kaj dosti.
Med leti 1870 in 1905 dobi strankarstvo v Sloveniji največji zamah. Na eni strani Liberalna stranka na drugi Slovenska krščanska zveza kasneje Slovenska ljudska stranka. Ta je pomenila pravi razcvet sloven-skega krščanstva. Revije Domoljub, Bogoljub, Slove-nec in Slovenski gospodar so Slovencem dobro pozna-ne. Jancza Ev. Kreka. Aleša Ušeničnika pa ni potreb-no posebej predstavljati, saj sta bila vsak v svojem času duhovna voditelja krščanskega gibanja. V Sentvidu nad Ljubljano pa Slovenci dobimo tudi katohško gim-nazijo iz katere je izšlo veliko pomembnih mož za slovenski narod.
Po letu 1919 se pojavi tudi KP, ki skuša pridobiti članstvo predvsem med delavstvom. Po vaseh partija nima posebne podpore, saj kmečki narod v partiji bolj gleda nasprotnika krščanskih načel. Prisotna pa je vse bolj svetovna kriza, ki predvsem delavstvo peha v bedo in močna centralistična srbska politika, ki drugim naro-dom ne da dihati. Partija pa se vse bolj navdušuje za ideale ruske revolucije. Slovenci smo vse bolj razklani med seboj, kar se je pokazalo med drugo vojno. Po zmagoviti revoluciji leta 1945 pa smo kristjani morali za 45 let utihniti in smo postali le še brezpravni drugora-zredni državljani brez možnosti uveljavitve.
Tudi po svobodnih volitvah se kristjani le počasi osvobajamo kompleksa manjvrednosti. To je čutiti predvsem po podjetjih, kjer še vedno odloča bivša partija, sedaj v imenu neke druge stranke, toda z istimi načeli vladati in se bogatiti na račun delavcev. Naša stranka ne rnore prodreti v hermetično zaprte vladajo-če kroge podjetij. Kristjani čutimo preveč odklonilni vidik do politike. Nujno se morajo postaviti vprašanja; a) Kristjan v družbenem sektorju
b)  Teologija družbene dejavnosti
c)  Socialni vidik Cerkve.
Krščanski demokrati naj bi počasi prerasli v močno politično stranko, ki naj bi združili vse, ki živijo iz krščanskih in za krščanska načcla. Krščanski demokra-ciji so potrebni vsi sloji slovenskega prebivalstva. Pra-vilno je, da si vsaka stranka želi močnih političnih nasprotnikov, kajti s tem se krepi tudi sama. Nujno pa je potrebno vzeti na znanje, da na slovenskem prostoru živijo tudi druge stanke, ki jih je potrebno spošlovati. Skupaj z drugimi strankami pa je potrebno iskati tiste točke, ki naj bi Slovencem in drugim, ki so v to skupnost vpleteni, ki zagotavljajo socialni mir, napre-dek in razvoj Slovenije.
Slovenski krščanski demokrati poudarjamo človeka, družino, narod in naravo. Človek mora imeti možnost za duhovni in materialni razvoj. družina mora biti tista celota, kjer se izoblikujejo prvi koraki na vzven, narod naj bi postal bogat na kulturnem in gospodarskem področju (nov narodni program), naravi pa vrniti vsaj del tistega kar ji je bilo vzeto. Stranka mora nujno ustanoviti svoj inštitut in usposabljati ljudi za politična in gospodarska vprašanja.            JANEZ REMŠKAR