Izhaja vsak dan zjutraj raaren v ponedeljkih ln dnevih po pravnikih. — Posameznf številka Din 1-, ' "it' r * mesečna naročnina Din 20 —, (I tujino Din 30’—. Uredniltvo ▼ Ljubljani, Gregorčičeva ulica IS. Telefon uredništva 30-70, 30-69 In St. 8 Jugoslovan Ljubljana, nedelja, dne 11. januarja 1931 Rokopisov na vračam«, — Oglasi po tarifi in dogovora, TJpravf T Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68, Podružnica v Mariboru, Aleksan« 'drova cesta it. 24, telefon 29-60« V Celju t Slomškov trg 4. Poit. ček. rač.: Ljubljana 15.621, Leto II. Ran Jr. Drago Marušič v Mariboru Mariborčani so priredili g. banu in njegove«« pomočniku dr Pirkmajer*« prisrčen sprejem - Slo-pairiiotična obljuba mariborskega uradniUva - Velik in pomemben govor g. bana r *------i--ure v veliki dvorani hotela »Pri kroni< v Do- lenji Lendavi. V torek 13. t. m. popoldne od 17. ure do 19. vesna Maribor, 10. januarja, r. Ban g. dr. Marušič ter prvi pomočnik bana dr. Pirkmajer sta prispela danes v spremstvu predsedstvenega tajnika dr. Broliha, g. glavnega urednika »Jugoslovana« Železnikarja in zastopnika Presbiroa g. Zobca z brzim vlakom v Maribor. Do postaje Pragersko se je banu peljal nasproti okrožni inšpektor dr. Franjo Schaubach. Na mariborski postaji pa je bana pričakovala večja množica ljudi, pred vsem šefi poedinih uradov, oblasti ter mnogi prijatelji in znanci g. bana. Sprejem jo bil zelo prisrčen. Mariborčani si mnogo obetajo od tega poseta g. bana in prvega njegovega pomočnika. Po sprejemu na postaji so se odpeljali na »krožni inšpektorat, kjer je bil sprejem šefov posameznih uradov ter zastopnikov korporacij. Maribor, 10. januarja. AA. Ban Dravske banovine dr. Drago Marušič je danes v. spremstvu pomočnika dr. Otmarja Pirkmajerja, tajnika dr. Broliha in dopisnika centralnega pres-biroja Zobca prispel ob 15. v Maribor. Okrožni inšpektor dr. Fran Schaubach je pričakal g-bana že v Pragerskem ter ga spremil do Maribora. Na kolodvoru v Mariboru so bili pri sprejemu navzoči župan dr. Alojzij Juvan, podžupan dr Fran Lipold, komandant mesta general Dragomir Pavlovič, sreska načelnika dr. Ipavic in dr. Hacin, predsednik okrožnega sodišča dr. Žilier, predstojnik mestne policije Kerševan, davčni inšpektor Sedlar, višji državni tožilec dr. Jančič, ravnatelji srednješolskih zavodov in predsednik zveze indu9trijcev ravnatelj Krcjči. S kolodvora je šel g. ban peš v poslopje o-krožnega inšpektorata, kjer je sprejel najprej župana dr. Juvana in podžupana dr. Lipolda. Nato je sprejel načelnike in vodje vseh državnih uardov. Ob tej priliki je pozdravil g. bana ravnatelj dr. Tominšek s sledečim govorom: Pozdravna beseda ravnatelja dr. To minška »G. ban! V imenu tukajšnjega uradništva si usojam kot po letih najstarejši pozdraviti Vas kar najprisrčneje. Veseli smo, da ste nas pose-tili Vi, ▼ katerem se združuje jug in sever. Prepričani smo, da vam bodo na Vašem visokem mestu služile lastnosti Juga in severa, namreč vaš temperament, ter energija in solidno delo. Mi tukaj na severu smo bili vedno privrženi jugoslovanski ideji. Manifest Nj. Vel. kralja Aleksandra je bil samo potrditev onega, kar smo mi vedno čutili v naših srcih. V imenu vsega uradništva in prebivalstva Vam obljubljam, da bomo delovali v duhu, ki ga nam narekujejo visoke ideje manifesta Nj. Vel. kralja. Naj živi Nj. Vel. kralj! Govor g. bana dr. Marušiča G. ban se je za besede ravnatelja dr. Tominška in za prisrčni sprejem zahvalil z daljšim govorom, v katerem je med drugim dejal: »Gotovo je, da je predvsem uradništvo poklicano, da izvede one velike ideje, za katere je Nj. Vel. kralj položil temelj v svojem zgodovinskem manifestu z dne 6. januarja 1929. Na drugi strani je tudi gotovo, da pripade ta naloga zlasti slovenskemu uradništvu, ki je vedno veljalo kot vestno in požrtvovalno. Poudariti moram, da ni potrebno samo biti zvest uradnik, ampak tudi pravi Jugoslovan, ki točno ve da je v ideji Nj. Vel. kralja rešitev Jugoslavije Prepričan sem, da se bo s pravim delom za narod lahko dosegla ona velika bodočnost naše države, katero ji je usoda namenila. Čeprav imate pri svojem delovanju gotove ovire in teš-koče, morate vendar pomiiliti, da naši predniki v mnogo resnejših časih niso oklevali niti po pustili, samo da so ustvarili Jugoslavijo. Danes gre za to, da s svojim delom dosežemo, da bodo naši predniki na nas lahko ponosni in da bodo vedeli, da so svojo dedščino položili v dobre roke. Vaša naloga je, da v pomirljivem duhu in strogo objektivno sodite in delate vsak v svojem področju. Na ta način bo tudi za dravsko banovino in za vso našo državo prišla boljša bodočnost. Naglasiti moram, da nam jo bila dodeljena velika sroča, da stoji na čelu na* So države Nj. Vol. kralj Aleksander, ki je med prvimi državniki na svetu, ki je uvidel, kam bi nas dovedli dosedanji spori. Z jekleno energijo in z globoko modrostjo je Nj. Vel. kralj presekal gordijski vozel ter nam pripravil boljšo bodočnost. Dogodki po 1. 1918. do zgodovinskega manifesta Nj. Vel. kralja so dokazali, da nismo pravilno doumeli svojih dolžnosti do na- roda in države. Baš radi tega je naša velika sreča, da nam vlada Nj. Vel. kralj Aleksander. Naša posebna dolžnost je, da zremo v njega x največjo ljubeznijo in največjim zaupanjem. Nazdravimo Nj. Vel. krala Aleksandra s trikratnim »Živio!« Zastopniki uradništva so se z največjim navdušenjem odzvali pozivu. Nato so posetili in pozdravili g. bana mariborski škof dr. Karlin in pomožni škof dr. Tomažič, za njima pa komandant mesta general Dragomir Pavlovič. G. ban in g. pomočnik bana sta še nocoj vrnila obisk. Intimna večerja pri »Orlu« Zvečer se je vršila v restavraciji pri »Orlu« intimna večerja, katere so se poleg g. bana in g. pomočnika bana udeležili sledeči gg.: okrožni inšpektor dr. Fran Schaubach, mestni župan dr. Alojzij Juvan, podžupan dr. Fran Lipold, sreski načelnik sreza Maribor levi breg dr. Benjamin Ipavic, sreski načelnik sreza Maribor desni breg dr. Lovro Hacin, predstojnik mestne policije Vekoslav Kerševan, član banskega sveta prof. dr. Ljudevit Pivko, šef borze dela Rudolf Golouh, veleposestnik Srečko Robič, vele- posestnika Ivan Šerbinok, starosta mariborske sokolske župe prof. Makso Kovačič, starosta Sokola matice dr. Leopold Boštijančič, župni načelnik Mačus, načelnik Sokola matice Dekleva, načelnik Sokola I. Dušan Jovanovič ter namestnika predsednika cestnega odbora Franjo Žebot in dr. Milan Gorišek. Jutri dopoldne bo sprejemal g. ban v prostorih okrožnega inšpektorata v Mariboru depu-tacije vseh slojev prebivalstva. Ob 14. odpotuje g. ban v Ptuj. Razpored za sprejemanje deputacij Ljubljana, 10. jan. AA. Ban g. dr. Marušič Drago in pomočnik bana g. dr. Pirkmajer Otmar bosta v prihodnjih dneh službeno potovala po severnem delu Dravske banovine. Ban g. dr. Marušič Drago bo ob tej priliki sprejemal de-putacije in stranke v sledečih krajih: V nedeljo 11. t. m. od 9. ure do 13. ure v prostorih okrožnega inšpektorata v Mariboru. V nedeljo 11. t. m. popoldne od 16. ure do 20. ure v prostorih sreskega načelstva v Ptuju. V pondeljek 12. t. m. dopoldne od 10. ure do 13. ure v Sokolskem domu v Murski Soboti. V torek 13. t. m. dopoldne od 10. ure do 13. ure v prostorih sreskega načelstva v Ljutomeru. V sredo 14. t. m. dopoldne od 9. ure do 18. ure v prostorih sreskega načelstva v Prevaljah. V sredo 14. t. m. popoldne od 16. do 19. ure v prostorih sreskega načelstva v Slovenjgradcu. V četrtek 15. t. m. dopoldne od 11. ure do 13. ure v prostorih sreskega načelstva v Celju. Sklicanje banskega sveta Dravske banovine Ljubljana, 10. januarja. AA. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razglaša: Banski svet Dravske banovine se sestane na svoje prvo zasedanje 20. januarja ob 10. uri v Ljubljani. Predmet zasedanja je obravnavanj« banovinskega proračuna Dravske banovine za leto 1931-3». Važne spremembe v savski, zetski in vrbaski banski upravi Bani ir. Silovic, Ka-sia Smilianic in Djordje lesterovic upokojeni na lasino prošnjo -Dr. 8vo Perovič, Jr. liroi Kralj in feremiga Živanovič novi bani omenjenih banovin * Visoko odlikovanje bivših banov Beograd, 10. januarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev so upokojeni na prošnjo s pravico do pokojnine, ki jim po zakonu pripada: dr. Josip Šilovič, ban Savske banovine, Krsta Smiljanič, ban Zetske banovine, in Djordje Nostorovič, ban Moravske banovine. Beograd, 10. januarja. AA. Z ukazoin Nj. Vel. kralja na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev so odlikovana z redom jugoslovanske krone I. reda: dr. Josip Šilovič, ban Savske banovine v p., Krsta Smiljanič, ban Zetske banovine v p., Djordje Nestorovič, ban Moravsko banovine v p. Beograd, 10. januarja. AA. S sklepom predsednika ministrskega sveta in ministra za pravosodje so postavljeni za člane vrhovnega zakonodajnega sveta: dr. Josip Milovič, ban Savske banovine v p., g. Smiljanič, ban Zetske banovine v p., Djordje Ne-storovič, ban Moravske banovine. Beograd, 10. januarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 10. t. m. so postavljeni na predlog predsednika vlade in ministra notranjih zadev: za bana Zetske banovine dr. Uroš Krulj, bivši minister, za bana Savske banovine dr. Ivo Perovič, prvi pomočnik ministra notranjih zadev, z a bana Moravske banovino Jeremija Živanovič, rektor višje pedagoške šole v Beogradu na razpoloženju. Beograd, 10. januarja. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev sta vpokojena Milorad K. Jovanovič, pomočnik bana Moravske banovine v 1/2 in Mihajlo Krečkovič, načelnik upravnega oddelka Vardarske banovine v 1/3 a. Beograd, 10. januarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog min. predsednika in ministra notranjih zadev je odlikovan z ledom jugoslovanske krone 3. stopnje Mi-lora K. Jovanovič, bivši pomočnik bana Moravsko banovine. Beograd, 10. januarja. A A. Z ukazom Nj Vel. kralja z dne 10. t. m. in na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev so postavljeni: za pomočnika bana Savske banovine v 1/3 a dr. Sievan Hadži, načelnik upravnega oddelka Savske banovine v 1/3; za pomočnika bana Moravske bano.vine v 1/2 Radomir I*. Todorovič, načelnik oddelka za javno varnost notranjega ministrstva; za pomočnika bana Vr baške banovine v 1/2 dr. Ilija Zec, dozdaj pomočnik bana zetske banovine, v isti skupini in kategoriji; za pomočnika bana Zetske banovine v 1/2 Miroslav It. Ivaniševič, dozdaj pomočnik bana Vrbaske banovine iste skupine in kategorije; za inšpektorja ministrstva notranjih zadev v 1/3 Petar Benzon, načelnik upravnega oddelka Primorske banovine v 1/4; za načelnika upravnega oddelka Vrbaske banovine v 1/3 Nemanja Ljubisavljevič, banski Inšpektor iste banovine; z načelnika upravnega oddelka primorske banovine v 1/3 dr. Marjan Ivič, banski svetnik iste banovine v 1/4; vsi po potrebi službe. Novi bani Gospod dr. Ivo Perovič, novi ban Savske banovine, se je rodil v Arbanasih pri Zadru leta 1882. Osnovne in srednje šole je dovršil v Zadru, pravne študije pa v Zagrebu, Pragi in na Dunaju. Že kot dijak se je udejstvoval na nacijonalnem polju, posebno v Zadru in okolici, kjer je organiziral sokolska in druga prosvetna društva. Po pravnih študijah se je posvetil zdravniški praksi in je bil najprej nastavljen v Zadru, kjer je deloval vse do svetovne vojne. Ves ta čas se je živahno udejstvoval na vseh poljih narodne kulture. Takoj po osvoboditvi je prevzel dolžnost državnega tožilca v Splitu, nekaj mesecev kasneje pa položaj okrožnega načelnika v Dubrovniku. Aprila meseca leta 1921 je bi postavljen za komisarja za evakuacijo severne Dalmacije s strani italijanske vojske. V tej funkciji je v zvezi z italijanskimi oblastvi izvedel izpraznitev prve in druge cone in organiziral prvo našo upravo v teh krajih. Leta 1922 je bil imenovan za velikega župana splitske oblasti. To svojo dolžnost je odpravljal vse do likvidacije oblasti. Leta 1925 je bil imenovan za predsednika komisije za realizacijo rapalske pogodbe in st. margaritskih konvencij. Več časa se je takrat mudil v Firenzi. Leta 1929 je bil imenovan za pomočnika notranjega ministrstva, nato za prvega pomočnika. V tej funkciji ga je našlo imenovanje za bana Savske banovine, Novi ban Zetske banovine dr. Uroš Krulj se je rodil v Mostarju 11. avgusta 1875. Po dovršenih študijah na medicinski fakulteti na Dunaju jo postal mestni fizik v Mostarju. Zelo aktivno je deloval v nacijonalno - političnem pokrelu v Bosni in Hercegovini. Bil je tajnik srbsko organizacije, kasneje pa so ga izvolili za narodnega poslanca v bosanski sabor. Po osvoboditvi in ujedinjenju je postal dr. Krulj šef zdravstva kot član vlade za Bosno in H er cegovino. Svojega dela se je oprijel s toliko vnemo in je toliko dosegel, da so ga pozneje sprejeli kot prvega ministra narodnega zdravja v osvobojeni ujedinjeni Jugoslaviji. — Dr. Krulj pa se je udejstvoval mnogo tudi na publicističnem polju. Novi bun Moravsko banovine ff. Jeremija Živanovič se je rodil v Kazograncu, v prejšnjem timoškem okrožju, dne 27. septembra 1. 1874. Narodno šolo je obiskoval v rojstnem mestu. Nato je študiral v znječarski gimnaziji, ki jo je dovršil r. odliko in 8« vpisal na filo- zofsko fakulteto v Beogradu. Pokazal je silno zanimanje, posebno za slovansko filologijo. — Leta 1896 je končal svoje študije in postal profesor v Zaječaru in pozneje v Nišu. Kasneje je Živanovič prišel za profesorja v Beograd. V letih 1912 do 1914 je bil narodni poslanec in je vršil veliko nacijonalno delo med svojim ljudstvom. Takoj po osvobojenju je postal načelnik prosvetnega ministrstva, let* 1920 pa profesor višje pedagoške šole. Njegovo delovanje so cenili vsi, ki so ga poznali. Živanovič se je mnogo udejstvoval tudi v književnem delu. Poverili so mu urejevanje književnega in omladinskega lista »Venec«, ▼ katerem so se udejstvovali vsi veliki srbski kulturni, književni, znanstveni in sploh javni delavci. »Venec« urejuje Živanovič že od 1. 1910. Živanovič je prevzel tudi dolžnosti rektorja višje pedagoške šole. Z uspehom se je lotil tudi čiste beletristike. Odhod ministra dr. Marinkoviča v Ženevo Beograd, 10. januurja. AA. Minister za zuna-njo zadevo dr. V. Marinkovič je odpotovid danes ob 18’15 z orientshnplonekspresom v Ženevo, da prisostvuje zasedanju sveta Društva narodov. Z g. Marinkovičem potuje njegova gospa ter d. Kot, tu Pavlovič osebni tajnik. Na postajo so g. Marinkoviča spremili višji uradniki ministrstva za zunanje zadeve in nekateri njegovi osebni prijatelji. Premestitve v diplomatski službi Beograd, 10. januarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra zunanjih zadev ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so premeščeni v 1-3 svetnik poslaništva Anton Antič iz Sofijo v Rini, generalni konzul Momčilo Jurišič iz Trsta h kraljevskemu poslaništvu v Bukarešto, generalni konzul dr. Vladislav Kojič iz Soluna v Trst, svetnik poslaništva Miodfag Lazarevič iz Prage za generalnega konzula na Reko in generalni konzul Vasilije Protič z Reke v Solun, Venizelosov povratek v Atene Atene, 10. januarja. AA. Po povratku s svojega pota po srednji Evropi in v Italijo je predsednik grške vlade sprejel novinarje. Venizelos j« izjavil, da je Mussolini pristal na grško politiko in da odobrava smernice italijansko-grške pogodbe, ki sloni na načelu neodvisnega prijatoljaivi z vsemi. Vsi listi v Havanni prepovedani Havanna, 10. januarja. AA. Predsednik republike je podpisal dekret, ki i njim prepoveduje vse liste, ker so priobčili pretirane in neresnične komentarje o predvčerajšnjih dijaških izgredih. Dovoljen je samo list »Heraldo de CabaC. Odmevi Venizelosovega obiska v Rimu Mussolini bi želel blok, s katerim bi preprečil Briandov načrt Pan-evrope — Razočaranje nad politiko grške vlade, ki hoče živeti z vsemi sosedi v enakem prijateljstvu Sirpnostf je msaU kulture V resnici kulturni ljudje se vedno med seboj razumejo, pa naj pripadajo tej ali oni veri, temu ali onemu narodu, temu ali onemu poklicu. Kajti osnovna zahteva kulture je, da je človek strpen, da spoštuje vsako tuje mnenje že zato, ker zahteva, da se spoštuje njegovo lastno. Če pa se razumejo kulturni ljudje raznih narodov in svetovnih naziranj, koliko bolj bi se morali razumeti mi Jugoslovani, ki nismo samo eno po krvi in jeziku, temveč eno tudi po svojem naci-jonalnem in političnem hotenju! Na vse zadnje vendar vsi brez izjeme vemo, da ni za nas sploh nobene druge rešitve, kakor da tesno sodelujemo eden z drugim, ker moramo biti v vseh bojih ena in nerazdruž-ljiva enota, ki baš vsled te enotnosti potencira vse nacijonalne sile do najvišje mere. Kljub vsem tem spoznanjem pa še ni dolgo od tega, ko smo se mogli razumeti z vsakim tujcem istega svetovnega naziranja, nikakor pa ne z Jugoslovanom, če ni delil našega političnega prepričanja. Pa še slabše je bilo! Kolikokrat se je zgodilo, da je naš človek kar z naslado govoril tujcu o naših napakah in jih celo pretiraval, samo da je bil efekt njegovega nepatrijotičnega govorjenja tem večji. Skoraj čisto izključeno pa je bilo, da bi se naš človek dokopal do tega spoznanja, da mu je. najbližji človek na svetu tisti, ki je iste krvi ž njim in ki deli ž njim isto usodo. Do tega spoznanja pa kar ni moglo priti, ker se je pri nas že udomačila razvada, da smo se tem bolj sovražili, čim bolj nas je vezala ista usoda. Mesto da bi vsled skupnih interesov podpirali eden drugega, smo drug drugemu škodovali in uživali najbolj takrat, kadar je bil udarjen naš namišljeni nasprotnik, pa čeprav mi od tega sami nismo nič imeli. Fovšarija je tako postala političen argument, mi pa se nismo hoteli zavedati, kako smo s tem postali majhni in tudi nekulturni. Samo pri divjakih in surovežih se dogaja, da se vsako nesoglasje v naziranju konča s pobojem in pretepom. Kulturni ljudje pa se mirno pogovarjajo, čeprav niso vsi istega mnenja. Vse naše pretirano strankarstvo zato tudi ni bilo nič drugega, ko rezultat pomanjkanja kulture med nami. Samo vsled tega smo se besno sovražili in tako dosledno razbili vsako enotnost, da so s© pričeli ljudje že osebno sovražiti, ker niso bili iz enega tabora. Pri tem pa smo delali še drugo napak i, da smo ljudi sploh samo sodili po strankarski pripadnosti. Kdor je bil naš, ta je bil zlata vreden, kdor je bil druge stranke, je bil kar očiten grešnik. Pravilno pa bi delali, če bi ljudi sodili po njih osebnih vrlinah in po njih sposobnostih ter zlasti po njih moralni vrednosti. Pošten človek je poštenjak, pa naj pripada katerikoli stranki in s poštenjakom se lahko brez škode druži vsakdo. Nepošten človek pa je slab človek in nobeno strankarsko izpričevalo mu tega znaka ne odvzame. Če smo se že na vsak način hoteli deliti v razne skupine, potem bi delali edino prav, da bi se delili po tem, kar daje človeku kot osebi veljavo, ne pa po tem, kar z njegovo osebnostjo sploh nima zveze. Kajti v vsaki stranki so bili slabi in dobri ljudje in vse drugače bi šel naš razvoj, če bi se enkrat združili vsi dobri ljudje vseh strank in vseh skupin. Takrat bi mahoma bilo konec i korupcije i mrtvila, ker vsak dober človek se zaveda svoje odgovornosti in zato tudi noče napačno delati. Toda kje je bilo misliti, da bi v bivših strastnih časih mogli priti do te višine in ustvarti sodelovanje vseh dobrih, pa naj pripadajo temu ali onemu političnemu krogu. Danes pa je to vendarle mogoče, čeprav tudi še danes ne lahko izvedljivo. Toda priti mora do tega, ker je v tem edin način, da se pride do resničnega napredka in ker je v tem edin pogoj, da postanemo res kulturen narod. To pa hočemo in moramo postati in zato naj izrine strpnost docela vsako zagrizenost in »fovšarijo« in spoštujmo prepričanje dru^ gih, da bode spoštovano tudi naše. Vsaj med Jugoslovani naj bo to doseženo! Vprašanje dolgov bivše Avstro-Ogrske Paritf 10. januarja, d. Potrjujejo, da bo tudi Češkoslovaška pristopila k pogodbi, ki je bila sklenjena med državami naslednicami Avstro-Ogrske in med njenimi državami upnicami dne 31. oktobra 1930 o plačilu avstrijsko-ogrskili predvojnih dolgov. Na to pogodbo so načelno pristale že tudi druge države. Kukor poroča »Matin« se bo 15. januarja vršila nova konferenca za ureditev vprašunja avatrijsko-ogrskih papirnih in srebrnih rent Rim, 10. januarja, n. Fašistovski tisk o rezultatu Venizelosovega poseta v Rimu noče objaviti nikakšnega komentarja. Ve-nizelosove izjave objavlja brez komentarjev in jih deloma celo krajša. Pač pa objavlja italijanski tisk komentarje francoskih listov, na katere deloma tudi odgovarja in jih pobija. Današnji »Journal« je objavil članek, da bo Mussolini skušal pridobiti Venizelosa za svojo akcijo in je njegov cilj sploh ta, da zbere okrog fašistovske Italije nezadovoljneže srednje Evrope pod parolo revizije mirovnih pogodb. Po mnenju »Journala« je Mussolini pričel s to akcijo, da prepreči ustvaritev Briandovega načrta o Panevropski uniji, ker zahteva Mussolini kot pogoj za pristop v to unijo revizijo mirovnih pogodb. »Journal« izključuje možnost, da bi Grčija pristopila v ta Mussolinijev revizijonistični blok. »Giornale dTtalia« odgovarja na ta izvajanja pariškega lista in pravi, da se Mussolini sploh ne bavi s takšnimi kombinacijami ter očita »Journalu«, da s temi tendencijoznimi vestmi hoče vedno znova staviti polena pod noge pobornikom italijanske politike. Razumljivo je, da fašistovski tisk Venizelosovih izjav ni sprejel z nikakimi komentarji in da mu ni preostalo drugega, nego zavračati trditve francoskih listov ter jih označevati kot lažne in tendencijozne. Poseben interes je vzbudila pripomba pariškega »Tempsa«, da je Mussolini razočaran spričo načrtov grške vlade, katere glavni namen je živeti z vsemi v miru. Ta njen namen je v svojih izjavah potrdil tudi Venizelos, ko je dejal, da skrbi grško vlado pred vsem notranja ureditev grške države in da si spričo tega želi prijateljstva z vsemi državami. »Temps« je opozoril, da se more balkanska zajednica v sedanjih razmerah ustvariti le pod pogojem, da ne bo naperjena proti nobeni veliki sili in proti nobeni balkanski državi. »11 Resto del Carlino« pozdravlja to pripombo in pravi, da nihče bolj ne želi balkanske zajednice nego Italija, ker bi bila ta zajednica edina garancija ravnotežja na jugovzhodu Evrope. Listi prinašajo dr es nekatere nove Ve-nizelosove izjave, ki se nanašajo na poslednji spor med Grčijo in Vatikanom zaradi zapiranja italijanskih šol v Grčiji. Venizelos je naglašal, da smatra Grčija za potrebno, da se vrši začetni ljudsko-šolski pouk izključno v grškem jeziku. To, da se pouk vrši v grškem jeziku, v ničemur ne nasprotuje načelom kake veroizpovedi. Grčija postopa brez vsake razlike enako tako napram pravoslavnim kakor katoliškim šolam in hoče le, da je v njih grščina učni jezik. Venizelos je naglasil, da mu je pred dnevi italijanski poslanik v Atenah izjavil, da Italija ne namerava protestirati zaradi zapiranja italijanskih šol v Grčiji. Dvor m ples na čast rojstnemu dnevu Nj. Vel. kraljice Marije Beograd, 10. januarja. L Včeraj je bil v reno-viranih dvoranah starega dvora prirejen, kakor vsako leto' na čast rojstnemu dnevu Nj. Vel. kraljice Marije velik dvorni ples. Na plesu so bili vsi ministri s predsednikom vlade g. ar-mijskim generalom g. Petrom Živkovičem na čelu, dalje veliko število bivših ministrov, u-gledni zastopniki našega gospodarskega sveta, zastopn ki naših narodnih in kulturnih ustanov. Goste so ljubeznivo sprejemali mladi gardni oficirji, ki so spremljali dame v veliko dvorano, kjer se je že od pol 9. ure dalje na levi in desni strani zbiral špalir. Ob 10. in pol so prispeli v dvorano Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica, Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga, in slednjič princesa Marina, v spremstvu dvornih dam ge, Šverljugove, Srškičeve, Dunajer-ske in Grujičeve, ter adjutanta Nj. Vel. kralja armijskega generala Stojanoviča. Njuni Vel. sta se pozdravili g člani kraljevske vlade in z diplomatskim zborom, potem pa sta odšli v zeleni salon. Kmalu je maršal dvora, general Dimitrijevič, prišel z desne strani v veliko dvorano in javil prihod suverenov. Godba je zasvirala himno. Ko so vstopili suvereni, so jih prisotni povabljenci, ki so stali v špalirju, pozdravili z globokimi pokloni. Nj. Vel. kralj je bil oblečen v uniformo armijskega generala ter je nosil lento Kara-djordjeve zvezde na prsih. Nj. Vel. kraljica je bila v izredno elegantni beli obleki, pretkani 8 srebrom. Na glavi je imela briljantni in smaragdni diadem. Kneginja Olga je imela istotako izredno elegantno z zlatom vezeno obleko. Nj. Vel. kraljica je imela lento Karadjordjeve zvezde, kneginja Olga pa lento Sv. Save. Knez Pavle je bil v uniformi konjeniškega majorja ter je nosil lento Karadjordjeve zvezde čez prsi. Princesa Marina je imela elegantno obleko iz belega georgetta. Pogledi vseh gostov so bili uprti v Nj Vel. in člane kraljevskega dvora, ki so ljubeznivo odzdravljali na vdane pozdrave. Na licih Nj. Vel. je odsevalo veselje. Godba je zaigrala kraljevsko kolo in Nj Vel. kralj je z Nj. Vel. kraljico, s knezom Pavlom in kneginjo Olgo otvoril ples. V kolo so nato pristopila predsednik vlade general Zivkovič in za njim drugi gostje. Sledilo je nato toplo in zadovoljno razpoloženje. Kolo je plesalo veliko število povabljencev Ko je bil ta ples končan, so suvereni odšli v svojo ložo, nakar je Nj. Vel. kralj začel s oerclnm ter se z gosti ljubeznivo pogovarjal. Prav talko tudi Nj. Vel. kraljica. Med živahnim razgovorom z gosii so v dvorani brez odmora plesali. Ob 12. se je pričela zakuska. Mladi svet je še naprej plesal, starejši gostje pa so odšli na prvo galerijo, kjer je bil serviran buffet. Zadnji gostje so ob 3. zjutraj zapustili plesno dvorano. Napredovanje Beograd, 10. januarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog finančnega ministra v soglasju s predsednikom ministrskega sveta in ministra notranjih zadev je povišan pri dravski finančni direkciji v Ljubljani za računskega inšpektorja v II-l Anton Intihar, računski kontrolor v II-2. Francoski glas o 6. januarju Pariz, 10. januarja. AA. »Petit Parisien« se spominja v članku proslave druge obletnice novega režima v Jugoslaviji in pravi, da je to bila velika manifestacija privrženosti prebivalstva Nj. Vel. kralju in vladi generala Petra Živkoviča. List pravi dalje, da je bilo iskreno pozdravljeno delo pomirjenja in konsolidacije pod novim režimom. List navaja pisanje jugoslovanskih listov in pravi, da se mora pridružiti pohvalam teh listov. Ko se popravijo napake, ki jih je storil 'parlamentarni režim, tedaj pride, kakor je rečeno v manifestu, prava demokracija. Strašen zločin nad svojo ženo Beograd, 10. januarja. 1. Danes dopoldne okrog 10. so v Hartvigovi ulici ŠL 37 na mansardi čiBto slučajno odkrili izredno krut in strašen zločin. Bora Bečir Čirič, uradnik pri Standard Oil Comp. je z rokami zadavit svojo ločeno ženo Radmilo Ciričevo, poštno uradnico. Zločin je bil izvršen snoči ob 10., odkrili pa so ga šele danes dopoldne. Sestra Ciričcve jc hotela obiskati svojo sestro, pa je prišla k njej v stanovanje, kjer je v spalni sobi našla njeno truplo že nakaženo. Okoli vrata jc imela omotano ruto. O zločinu je bila obveščena takoj policija, ki je začela preiskavo. Morilec Čirič se je skušal, predno so ga prijeli, sam umoriti s tem, da je zavžil več tublet vero-nala. Čiriča so dobili okrog 11. dopoldne v pisarni pri Standard Oil Comp., kjer je čisto mirno opravljal svoj posel. Odvedli so ga najprvo v bolnico, da ga zdravniško pregledajo. Truplo žrtve so odpeljali v prosekturo splošne bolnice, kjer so izvršili obdukcijo, s katero je bilo ugotovljeno, da je bila Radmila Čiričcva nasilno zadavljena. I Vremenska napoved Duuaj, 10. januarja, d. Večerna vremenska napoved meteoiološkega zavoda za jutri: Mraz, od časa do časa manj oblačno, na vzhodu bo skraja še malo snežilo. Spremembe v Zadružni banki v Ljubljani . Ljubljana, 10. januarja. V upravni svet Zadružne banke so stopili po svojih zastopnikih: Mestna hranilnica v Ljubljani, Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu in Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Sporazum, ki ga predstavljajo omenjeni zastopniki v novi upravi banke, jamči, da bo banka v redu in varno nadaljevala svoje poslovanje. Vzroki panike upnikov tržaških bank Pridobitni krogi predvidevajo, da bo vlada izdala v kratkem ukrep o prisilni oddaji premoženja Trst, 10. januarja, v. Poročali smo včeraj, da je tržaški denarni zavod »Cassa di Risparmio« izdala proglas o posebnih uradnih urah zaradi tega, ker so pričeli v poslednjem času ljudje dvigati svoje prihranke pri tem zavodu. Razglas se glasi: »Upravni svet zavoda »Cassa di Risparmio Triestina« sporoča, da so blagajne odprte vsak dan nepretrgoma od 9. do 18. ure v svrho olajšanja njihovega poslovanja. Svet je nadalje sklenil, dovoliti dviganje denarnih zneskov brez vsake omejitve vsote in ne glede na zapadlost.« Ta razglas je posledica po n Lice, ki je nastala med upniki tržaških denarnih zavodov in katero paniko naj bi bila po »Pic-colu« in »Popolu di Trieste« umetno izzvala neka tajna organizacija za širjenje alarmantnih vesti. Kakor se doznava, pa so vzroki omenjene panike povsem drugačne narave. Med tržaškimi pridobitnimi krogi se namreč v zadnjem času resno računa z novimi ukrepi vlade dalekosežne gospodarske važnosti. Tako se v poslednjem času prav resno govori o možnosti sklepa rimske vlade glede prisilne oddaje premoženja. To je tudi pravi vzrok velikega runa pri denarnih zavodih po Trstu kakor tudi sploh po vsej Julijski Krajini. Tržaški trgovski krogi so v velikih skrbeh ter so svoje prihranke, ki so jih imeli naložene pri tržaškem denarnem zavodu »Cassa di Risparmio«, pričeli dvigati ter jih nalagati v inozemstvu. Tem trgovskim krogom so v poslednjih dneh sledili tudi nekateri rentniki, tako da je bilo, kakor zatrjujejo poučena Prva razsodba na podlagi zasilne odredbe o razsodiščih v Nemčiji Berlin, 10. januarja, d. Nova zasilna nared-ba je bila v berlinskih političnih krogih večinoma dobro sprejeta. Izraža se priznanje prizadevanju državnega ministra za delo, ki ga je vodila pri tem misel, da se porurski konflikt v tem trenutku velike gospodarske depresije ne sme razviti v veliko politično vprašanje, katerega posledice ne bi bile v nobenem razmerju z dvoprocentnim znižanjem mezd. na katero stranke same od sebe nočejo pristati. Nemška ljudska stranka, kakor tudi druge stranke, zahtevajo, naj se ta zasilna na-redba ne omeji samo na porurski konflikt, temveč naj se uporablja tudi v drugih sličnih slučajih. Essen, 10. januarja, d. Danes je razsodnik za vvestfallsko profesor Brahn izrekel razsodbo za porurski premogovnik. Razsodba pravi, da stopi pogodba od 4. septembra 1930 s 1. januarjem t. 1. zopet v veljavo samo s to spremembo, da se vse mezde znižajo za 6 odstotkov. Vse odpovedi, ki so bile dane za 15. januar 1931, in sicer zaradi s" emembe pogodbe, veljajo za preklicane. Pogodba teče naprej do konca junija t. 1. in velja ob šestte-denskem odpovednem roku vedno zonet za pol leta naproi. Delodajalci so izjavili, da te razsodbe sodišča ne snreimeio. delavci se bodo pa šele jutri odločili. Neglede na to odločitev bo razsodba na temelju znane zasilne nared-be v ponedeljek stopila v veljavo. Dvajset delavcev zasutih San Francisco, 10. januarja. AA. V nekem predoru se je odkrušila zemlja in zasula 20 delavcev. Skušali jih bodo rešiti » tem, da jim bodo dostavljali zrak skozi posebne cevi. tržaški krogi, v zadnjem tednu praiešenih preko meje preko 150,000.000 lir. Prisilna oddaja premoženja bi bila določena po načrtu rimske vlade pred vsem za večje vloge in bo znašal 10 do 35 odstotkov. Ta denar bodo v prvi vrsti uporabili za uravno-vešenje državnega proračuna, kakor tudi za kritje v proračunu nedoločenih izdatkov za vzdrževanje fašistovske milice. Te vesti so posebno na milanski borzi povzročale veliko vznemirjenje in se je bati, da bodo tečaji denarnih zavodov, ki so v zadnjem času že itak nazadovali, izgubili še mnogo več na vrednosti. Veliko začudenje je povzročila okoliščina, da se po Trstu, Gorici, Vidmu in v večjih krajih Benečije že povsem odkrito govori o bližnjem padcu fašizma. Ko je »OVRA« postala javna organizacija in telesna straža režima, se je tudi v fašistov-skih vrstah samih pričelo javno kritizirati to ustanovo, ker so fašisti čutili, da v veliki meri posega v kompetenco posameznih njihovih formacij. Mnogo je znakov, ki kažejo, da si Italijani želijo skorajšnje izprememhe. En tak znak so uporne trditve, ki krožijo od ust do ust, da fašizem ne bo preživel letošnje pomladi in da bo moml na en ali drugi način likvidirati. Veliko nezadovoljstvo je med prebivalstvom severne Italije povzročila vest o težkih nesrečah na prekooceanskem poletu. V Turinu in Milanu so se spričo tega vršile manjše demonstracije s strani delavcev. Demonstrantje so vzklikali proti fašizmu ter zahtevali dela in kruha. Dosiojanshen Merkurjev ples Ljubljana, 10. januarja. Mod elitne prireditve sezone šteje že več let običajni Merkurjev ples. Letos je ta prireditev potekla še posebno sijajno v blesteči dvorani impozantnega novega Trgovskega doma. Kmalu po 21. uri so se gostje začeli zbirati v domu, ki je bil ves prazničen. Domačini g. Jelačin st., predsednik g. Jelačin ml., dr. P 1 e g s in drugi so sprejemali številne in odlične goste. Opazili smo predvsem divizijonarja generala g. Bogumila Iliča s soprogo, mestnega komandanta generala Popoviča s sorro-go, adjutanta polkovnika Todora M i 1 ič e v i -ča ter mnogo drugih častnikov ljubljanskega oficirskega zbora. Navzoči so bili nadalje načelnik banske uprave dr. F. Marn, državni prav-dnik dr. G r a s e 11 i, konzuli g. Milan Dular, dr. Dinko Puc s soprogo, policijski direktor dr. Guštin s soprogo in mnogi drugi odlični zastopniki naše javnosti, posebno pa mnogo naših trgovcev, industrijcev ter zastopnikov obrtniških organizacij. Ples so otvorili s kolom, nakar se je razvila živahna, dosto:anstvena zabava v vseh prostorih Trgovskega doma. Šef Joffreovega generalnega štaba obolel Pariz, 10, januarja. AA. Kmalu po Joffreovi smrti je obolel tudi njegov bivši šef generalnega štaba general Berthelot. Zanimivo je, da je tudi general Berthelot obolel na isti bolezni, vnetju žil. Kakor njegovemu bivšemu šefu eo morali tudi njemu amputirati levo nogo nad kolenom. 42 milijonov D n za carinarnice v Dravski banovini Načrti »o bili te dni potrjeni. Ljubljana, 10. januarja Pred kratkim so bili poslani popolni izvršilni načrti obmejnih carinskih hiS v Dravski banovini s proračuni in vsemi podrobnostmi finančnemu ministrstvu, oz. ministrstvu gradb. Kakor izvemo, so bili načrti te dni odobreni in je denar za gradbo tudi že pripravljen. Pričakovati je, da bodo v kratkem razpisana vsa stavbna in profesijonalna dela ter da se pridno carinarnice graditi začetkom pomladi, tako da bodo carinski oddelki poslovali jeseni *e v novih stavbah. Dravska banovina dobi 34 novih obmejnih carinskih hiš, poleg tega pa še velike carinarnice na Rakeku, Jesenicah, v Ljubljani, Mariboru, Dravogradu in v Radgoni. Stroški za te velike carinarnice so proračunani na približno 30 milijonov Din. Obmejne carinske hiše bodo gradili v Leskovi dolini, v Otoški dolini (bližnja železniška postaja Rakek), v Kalcah, Hotederščici, v zireh (Logatec), v Savodnji, v Leskovici in v Sorici (Škofja Loka), v Kranjski gori in v Podkorenskem sedlu (Kranjska gora), v Ratečah (Rateče-PIanica), v Sv. Ani (Tržič), na Jezerskem (Kranj), v Ojstrici (Dravograd), na Holmecu (Holmec, v Gornji Vižingi (Maren-berg), v Gorenji Kaplji (Sv. Lovrenc na Pohorju), v št. Jurju in Svečini (Pesnica), v Št. liju (Št. Ilj), v Gornjem Cmureku, Cankovem 1,1 Gederevcih (Gornja Radgona), v Trdkovi in Srdici (Mačkovci), v Hodošu, v Vel. Dolencih V, D°manjševcih (Hodoš), v Kobiljem (Murska Sobota), v Genterevcih, v Dol. Lendavi v Pincah (Dol. Lendava), v Letin-skem mostu (Prelog) in v Planini (Planina), otroški za te hiše so proračunani na približno 1‘2 milijonov Din. Izdelava tehničnih del vseh navedenih carinskih hiš in velikih carinarnic, izvzemši onih v Ljubljani in Mariboru, je bila pover jena inž. g. Josipu Pavlinu. Vsakovrstne ure, zlatnina in srebrnina po nizki ceni pri L VILHAR, urar KJIIBUANA Sv. Petra cesta 30 Koliko so lani v Škofji Loki gradili Škofja Loka, 9. januarja, omelo laliko trdimo, da gradbena razpletenost in živahnost v nobenem preteklih let ni zavzela tako širokih dimenzij kakor lani, ko se je Škofja Loka v vseh mestnih predelih razgibala in se pričela ne le širiti, temveč tudi razveseljivo modernizirati. Največja, častna pridobitev mestu je impozantno šolsko poslopje, ki bo letos izročeno namenu. Celotna stavba je pod streho; moment a no so zaposleni z betoniranjem tal, mizarski podjetniki pa late da bodo do marca lesna dela gotova. Krajni šolski odbor v kratkem razpiše ostale stroke obrtnih del. — V Kapucinskem predmestju je vstalo iz tal obsežno enonadstropno poslopje — noviciat, ki ima poleg svetišča delavnice, okoli 20 celic in v podstrešju veliko knjižnico, znano mnogim domačinom. Dosedanjim stanovanj-®kim hišam pod Kamenitnikom so se priključile nove. Lastne domov© »o se postavili čevljarski mojster Franc Roblek, uslužbenca »ŠeSira« Jožef Jemec in Franc Logonder ter Franc Bohinc, čevljarski mojster iz Nunske ulice. V Vincarjih je vstala nova hišica Krčevih; vilo si je zgradil proti Suhi referent za čebelarstvo pri banski upravi Jo-Okorn. Z vzgledno samodelavnostjo je pastel dom zidarskega mojstra Valentina -Kobava. Mnogo je predelan Spodnji trg. Stara ogelna hiša nasproti šešira se je kastrata. Na prostoru si je zgradil podjetni Ivan Hafner lepo, enonadstropno stanovanjsko hišo s trgovskimi in delavniškimi lokali za čevljarski obrt. Za spoznanje manjše preuredile je izvedel gostilničar Ziherl Matevž. Škofja Loka je pridobila salon z udobnimi gostilniškimi lokalitetami. Izdatne obnovitve so se izvedle pri poslop-^rskega mojstra Pavla Okorna in gostilnah v Prajeroi in pri Novem svetu. uJske sobe so bile zares potrebne. Pri-Pravno hišo si je postavil v Spodnjem Kar-_ova soli zbe i - or es er Hjuhljama Nedelja, 11. januarja 1931, 1. po razgl. G. Pravoslavni: 29. decembra, Mladeniči. Ponedeljek, 12. januarja 1931, Ernest. Pravoslavni: 30. decembra, Anisija. Nočno službo imajo danes v nedeljo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Leustek na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti, jutri v ponedeljek pa lekarni P i c c o 1 i na Dunajski cesti in B a k a r č i 5 na Sv. Jakoba trgu. ■ Akademski pevski »bor prične z rednimi vajami zopet v ponedeljek 12. t. ni. Cas in kraj kakor po navadi. Prosimo polnoštevilne udeležbe, ker smo pred važnim nastopom. Opozarjamo tudi na izreden občni zbor, ki se vrši v četrtek 15. t. m. ob 20. uri istotam. Odbor. ■ Predavanje Slavističnega kluba odpade. Za danes v Filharmonični dvorani napovedano predavanje dr. Ferda Kozaka o sodobnem človeku in njega potih se ne bo vršilo. Koks za kovaie in centralne kurlave Iz angleškega premoga 75 Din za IOO kg 327 (ranko plinarna nudi Ljubljantka mestna plinarna. ■ Lovski ples v Ljubljani. Na predvečer Svečnice se vrši v veliki dvorani na »Taboru« lovski ples. Letos bo v znamenju lovskega roga. Temu primerno bo okrašena plesna dvorana. Pa tudi dame bodo imele primerne kroje. Kakor še vsi dosedanji lovski plesi, bo tudi ta gotovo zelo privljačljiv. ■ Telefon Zveze obrtnih zadrug. Tajništvo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani je dobilo telefon št. 3088, nakar opozarja obrtne zadruge in interesente. ■ V ponedeljek bo koncert Zagrebškega kvarteta v dvorani Filharmonične družbe. Vstopnice v Matični knjigarni. ■ Opozarjamo na današnji koncert pevskega zbora Glasbene matice, ki ponovi Berliozovo dramatično legendo za soli, zbor in orkester »Faustovo pogubljenje«. Koncert dirigira ravnatelj opere g. Mirko Polič, kot solisti nastopijo gdč. Vera Majdičeva (Margareta), Josip Gostič (Faust), Robert Primožič (Mefistofeles) in Anton Petrovčič (Brander). Orkestrski part izvaja operni orkester, pomnožen s člani orkestralnega društva Glasbene Matice in konser-vatoristi, zborovski part pa izvaja Matični zbor. Vseh sodelujočih je 190. Začetek koncerta točno ob 15. uri v Unionski dvorani. Konec pred 18. uro popoldne. Poudarjamo, da se dobe vstopnice dopoldne od 10—12. ure v Unionski veži in popoldne od 14. ure dalje ravnotako v veži pred koncertno dvorano. Vstopnic vseh vrat je še dovolj na razpolago. Koncertno delo je prekrasno, izvedba odlična, zato opozarjamo vse občinstvo na ta koncert. ■ Dobava nove telefonske avtomatične hišne centrale sa mestno občino ljubljansko. Dodatno k razpisu za dobavo avtomatske telefonske hišne centrale za Mestno načelstvo ljubljansko opozarjamo, da ne bo kakega nesporazuma, da se morajo ponudbe vložiti zapečatene, in da se bo vsaka ponudba, predana v drugi obliki, zavrnila. ■ Točaj o vrtnarstvu. S prihodnjim ponedeljkom 12. t. m. prične podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva I. del tečaja o vrtnarstvu s temle redom: v ponedeljek predava gospod nadzornik v p. Štrekelj o splošno uredbi vrta (z načrti), v torek gospod upravitelj Lap o zasaditvi vrta, v sredo gospod upravitelj Lap o drevju in grmovju v vrtu, v četrtek gospod višji nadzornik v p. Humek o vspenjalkah in v petek gospod nadsvetnik v p. Bukovec o čebulnicah in gomoljnicah. Predavanja se bodo začenjala vsak dan točno ob 19. v Šentjakobski šoli. Večina naših vrtov je prav čudno znešena in zmašena, ker pač lastniki ne vedo, kako jih je treba urediti. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva vabi zato vse lastnike vrtov in ljubitelje cvetlic, naj se udeležijo tega poučnega in koristnega tečaja. Predavalnica bo dobro zaukurjena, predavatelji *o pa sami strokovnjaki. RESTRAVRACIJA »ZVEZDA«. Vsako soboto in nedeljo domače koline. — Se priporočata Fran in Roza Krapež. ■ Predavanja ca inteligenco bo priredila Bogoslovna akademija v Ljubljani vsak torek, in sicer dne 13. in 20. januarja, 3. in 10. februarja, 3., 10., 17. in 24. marca. Predavali bodo dr. Aleš Ušeničnik, dr. Matija Slavič, dr. Fran Gri-vec, dr. Andrej Snoj, dr. Janez Fabijan, dr. Alojz Odar, dr. L. Ehrlich, dr. Fr. Lukman, vsi profesorji bogoslovne faultete naše univerze. Naslov predavanj je: Sv. Avguštin o božjem spoznanju, Sv. Avguštin in Hexaemeron, Veliki inkvizitor Fjodora Dostojevskega in Vladimira Solovjeva, Duh in slog evangelijev, Katoliško vrednotenje kulture, Osnutki ženidbenega prava v Jugoslaviji, Kristus in Brama, Blagoslov ognja in velikonočne sveče. ■ Odprta noč in dan so groba vrata! V hiralnici je umrl g. Josip Hiibscher, strojni delavec. Pokopali ga bodo danes ob pol 15. uri iz mrtvaške veže, Vidovdanska cesta 9, k Sv. Križu. Umrla je tudi ga. Ivana Weiss; pokopali so jo v sredo 7. t. m. Od 1. do 8. t. m. so umrli v Ljubljani: Srnak Marija, 80 let, mestna uboga, Vidovdanska cesta 9; Cimerman Marija, 85 let, mestna uboga, Japljeva ulica 2; Tokan Ivan, 57 let, referent Del. zbornice, Karadžičeva ulica 12; Šimenc Ivana, bivša služkinja, Vidovdanska cesta 9; Breslin Anton, 46 let, kajžar, Vidovdanska cesta 9; Ahačič Marija, 83 let, zasebnica, Vidovdanska cesta 9; Perhne Matija, 52 let, obratovodja, Metelkova ulica 7; Slanovic Franc, 74 let, žel. sprevodnik v p., Vodovodna cesta 68; Weiss Ivana, roj. Mislej, 76 let, soproga krojača, Topničarska ulica 19; Molek Marija, 43 let, likarica, Rimska cesta 21; Pakič Leonija, roj. Zhuber, 84 let, vdova stotnika, Poljanska cesta 16; Mahkota Ivana, roj. Ver-hovnik, 84 let, bivša hišnica, Vidovdanska cesta 9; Žontar Uršula, roj. Raktelj, 87 let, zasebnica, Vidovdanska cesta 9. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Verlinšek Janez, 69 let, poljski dninar, Podgorje 37; Volaj Jožef, 1 dan, sin delavke, Trbovlje 26; Nagode Janez, 35 let, sin posestnika, Gorenja vas 29 pri Logatcu; Mahkovec Martin, 2 meseca, sin delavke, Javor 35; Rojc Franja, 44 let, kuharica, Mestni trg 2; Globočnik Antonija, 50 let, žena posestnika. Tržišče 267; Glavan Uršula, 42 let, žena posestnika, Škrile pri Igu; Juvane Ivana, roj. Rebolj, 66 let, soproga pis. ravn. v pok., Bleiwei-sova cesta 20; Knipic Silvester Kristl, 31 let, čevlj. pomočnik, Pungrad pri Kranju; Krmelj Ivana, 7 mesecev, hči zidarja, Vače 34; Moro-cutti Jakob, 58 let, brezposelni brusač, Tesarska ulica 3; Sinkovič Ivan, 2 in pol meseca, sin natakarja, Zelena jama 10; Šircelj Angela, 30 let, hči posestnika, Javor 29 pri Dobrunjah; Vidmar Srečko, 47 let, strojnik, Ponikve 47; Koželj Mihael, 2 leti, sin slikarja, Kamnik 89. H Nesreča na Aleksandrovi cesti. Alojzu Žigonu, 28-letnemu delavcu pri Dukiču, zaposlenemu pri zgradbi palače Dunav na Aleksandrovi cesti, je padla deska na glavo. Težko poškodovanega so prepeljali v splošno bolnico. ■ Poskus samomora na Ambroževem trgu. Danes ob 13. uri so našli mimoidoči na Ambroževem trgu 25-letnega Alojza Knepa iz Gatin 24, občina Grosuplje, ki se je zvijal na tleh v silnih bolečinh. Knep je iz obupa, ker je bil že delj časa brezposeln, pil v samomorilnem namenu oetovo kislino. Prenesli so ga v bližnjo gostilno h »Konjičku« in telefonirali rešilni postaji, ki ga je takoj odpeljala v splošno bolnico. Knepovo stanje se je proti večeru zboljšalo, tako da je izven nevarnosti. ■ Napad r Dobrunjah. Josipa Lovšeta, 27-letnega posestnikovega sina iz Gornjega Kašlja 23, je v Dobrunjah napadel neznan napadalec in mu zadal z nožem težko rano na levi nogi. ■ Tatvina likerja. Trgovka Terezija Novotny, stanujoča na Gosposvetski cesti št. 2, je prijavila policiji, da je bilo ponoči od 8. do 9. t. m. vlomljeno v njeno klet in da ji je bilo ukradenih 20 steklenic likerja, ruma in florjana. škoda znaša okrog 1000 Din. ■ Tatvina dragocenega psa po 8 lotih pojasnjena. V Ljubljani je prišla na dan zanimiva tatvina dragocenega psa dobermana, katerega je nepridiprav pred 8 leti ukradel znanemu gojitelju dobermanov g. Ivanu Grilcu. Mnogi se še spominjajo te tatvine pred 8 leti. Za Grilčevega psa Črto so gojitelju ponujali že veliko vsoto, pa ga ni prodal, ker je bil pes dresiran in njemu posebno pri srcu. Pa se je našel človek, ki je psa nekega dne pred javno bolnico ujel, ga ustrelil, mu snel kožo in truplo pod kotlom sežgal, da bi zabrisal za seboj sled. To je bil kurjač drž. bolnice Leopold H., ki je dejanje pred sodniki tudi priznal ter je bil zaradi tega tudi obsojen. G. Grilc je tedaj, ko mu je izginil dragocen pes, razpisal za tistega, ki ga najde, veliko nagrado. Policija in orožniki so psa brez uspeha iskali in tudi storilcu niso mogli priti na sled. G. Grilc je Črta iskal po vsej državi in celo v Italiji, toda zaman. Imel je zaradi tega velike stroške. Toda nič ni tako skrito, da bi ne bilo, četudi po sedmih letih, očito. Neki tovariš kurjača H., ki je vedel za tatvino, je po 8 letih kurjača ovadil. IMLtueibcTe m Vojaška vest. Za rezervnega kapetana I. razreda .e bil imenovan šolski voditelj Franjo j* Luknar na Teznu pri Mariboru. m Četrti večer zgodovinarjev v pelek zvečer je v vsakem pogledu najlepše uspel. Profesor , Grošelj je predstavil temeljne misli o Alarodih, t. j. skupini narodov, ki so že pred Rimljani in Grki ustvarili v bazenu Sredozemskega morja visoko kulturo, ki je močno vplivala na poznejše kulturne narode. Prof. šedivy pa je vodil poslušalce^ med Bolgare in pokazal njihovo zgodovinopisje od začetka do najnovejše dobe. Zanimiva je bila karakteristika bolgarskih kulturnih razmer. Za podvig kulturnega življenja so taki večeri neglede na njihov posebni pomen za spoznavanje ostalih Slovanov velikega pomena, posebno pa za Maribor in le želeti bi bilo, da bi zgodovinsko društvo z njimi doseglo cim večje uspehe, pa da bi jih Mariborčana po-sečali še v bolj častnem številu kot do sedaj. m Ljudska universa v Mariboru. Jutri v ponedeljek bo predaval primarij g. dr. Benčan v nadaljevanju cikla »Rodbina in otrok« 0 važnem vprašanju: »Kako se obvarujemo ženskih bolezni«. Dostop dovodjen samo odrastlim ženam. V petek 16. t. m. bo pa večer smeha in zabave. Nastopila bosta kralj in kraljica humorja in komike, ga. Laura VVolzogen in g. dr. A. -MSller, ki sta Mariborčanom že znana izza prvega obiska. Ga. VVolzogen bo pela k luti stare šaljive berlinske in dunujske pesmi, g. dr. Mol-ler bo pa nastopil % čisto novim šaljivim sporedom. Prodaja vstopnic od srede 14. t. m. pri ge. Brišnikovi in g. Hoferju. m Gledališke predstave. Danes popoldne se bo pri znižanih cenah igrala mladinska igra »Aladin«, zvečer pa Smetanova opera »Prodana nevesta«. Vtorek bo premijera žaloigre Franka VVedekinda »Duh zemlje«, za katero se vrše velike priprave. Vhodi v gledališče bodo vsled značaja igre točno ob 20. uri zaprti in vstop potem pe bo več dovoljen. Obiskovalci zavzamejo svoje prostore že pred 20. uro. m Lutkovno gledališče. Danes popolne ob 15- uri veseloigra »GašperČek razbojnik«. ) Ljudska samopomoi v Mariboru naznanja vsemu prebivalstvu Dravsko banovine, da je ustanovila z novim letom 1931 tetrtO skupino z oddelki A/11I, B/1II, C/I1I, D/IIl, v katere se sprejmejo zopet vse Zdrave osebe od 51. do 90. leta, toda le samo v Omejenem Številu. Zahtevajte torej nemudoma tozadevne pristopne izjave. 481 m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo bo imela od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarna Minafik »Pri Orlu« na Glavnem trgu. m Prehod preko železniške proge na Teuiu. Dela za prehod preko železniške proge nasproti gostilne Felič so se že pričela. S tem prehodom bo ustreženo predvsem delavcem, ki so zaposleni v tezenskih podjetjih. Poleg napeljave elektrike je dovrSitev tega prehoda ena največjih zadrug občinskega odbora na Teznu. m Ogenj v tovarni. Včeraj krog 11-30 ure je vsled premočno zakurjene peči nastal ogenj v skladišču Splošne stavbene družbe na Teznu. Pozvani gasilci pa niso več stopili v akcijo, ker so ogenj pogasili že delavci sami. Škoda znaša krog 5000 Din. Pri gašenju je dobil lažje opekline 27-letni delavec Mihael Požgan in mu je morala rešilna postaja nuditi prvo pomoč. 111 Nesreča. Včeraj zjutraj je v Stolni uliei 70-letna zasebnica Antonija Fabjančičeva tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo nad kolenom. Prepeljali so jo v bolnico. m Nezgoda avtobusa. Potniškemu avtobusu, ki vozi na cesti Sv. Jakob — Cmurek je v petek počila zmet. Kljub temu je avtobus vozil dalje in srečno pripeljal potnike na cilj. 4 m Tatvina čevljev. Heleni Grbglovi, učiteljici klavirja in hišni posestnici je v petek neznanec ukradel par čevljev, vrednih 160 Din. m Tatvina železnega droga. Izza ograjnih vrat šole šolskih sester v Samostanski ulici je bil v noči od petka na soboto odtrgan in od-nešen železen zapiralni drog. m Prepoved (akajanja v gostilno. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je Janezu Klepu, roj. 14. maja 1910, posestniškemu sinu v Spodnjem Dupleku, prepovedala zahajata v gostilne za dobo šest mesecev. m Dvo aretaciji tatov. Mariborska mestna policija je aretirala 321etnega Josipa C. iz Žalca v Savinjski dolini, katerega zasleduje policija v Gradcu zaradi tatvine 300 šilingov, ter 341etne-ga Ruperta S. iz Ljubljane, katerega išče orož-ništvo v Kranju zaradi tatvine 1550 Din, Oba sta bila izročena sodišču. m Posktišen samomor. V petek zvečer krog 19. ure si je v mestnem kopališču z rezilom aparata za britje prerezala žile na zapestjih 2‘2-letna bivša plačilna natakarica v kavarni »Dravi«. Rešilni oddelek ji je nudil prvo pomoč. V smrt je hotel baje zaradi brezposelnosti in bede. Statistika samomorov in smrtnih nesreč. V lanskem letu je izvršilo v Mariboru samomor 13 oeeb: 4 »o se ustrelile, 4 obesile, 3 zastrupile s strupi, 1 s plinom in 1 se je utopila v Dravi. Nesreč s smrtnim izidom je bilo 11, večinoma prometnih. Umorjena je. bila samo 1 oseba, znani upokojeni general Stramlitsch. * Občni zbor Sokolskega društva v Celju. V Četrtek zvečer je biJ v mali dvorani Celjskega doma redni občni zbor Sokolskega društva v Colju. Navzočih je bilo okoli 120 članov in Slanic, otvoril in vodil pa je občni zbor društveni starosta br. dr. Milko Hrašovec, ki je obširno poročal o društvenem delovanju v minulem letu. Razložil je tudi savezno spomenico ter označil smernice za bodoče delo. Podrobno pa je poročal o pripravah za vsesokolski zlet v Pragi. Za njim je poročal tajnik br. Tine Novak, ki je izvajal, da se je število članstva v minulem letu zelo pomnožilo. Nato sta poročala načelnik br. Poljšak ter načelnica s. Grudnova. Br. Na-prudnik je v blagajniškem poročilu navedel, da je znašal denarni promet v minulem letu 340 tisoč dinarjev. Največ se je izdalo za prenovlje-nje Sokolske telovadnice v Gaberju in za napravo letnega telovadišča poleg te telovadnice. Poročala sta še društveni prosvetar br. Franjo Roš in matriikar br. Kresnik. Ob koncu minulega leta je imelo društvo 500 članov ter 120 članov na šestmesečni poskušnji. Članarina ostane neizpremenjena. pobiralo pa se bo mesečno po 1 Din od vsakega člana za vsesokolski zlet v Pragi. Pri volitvah je bila izvoljena dosedanja društvena uprava z br. dr. Milkom Krašovcem na čelu. Izstopil je iz uprave tajnik br. Novak, na novo pa sta bila izvoljena br. Misija in br. Stanič. Občni zbor je pokazal, da se sokolska ideja v Celju uspešno in vzorno razvija ter je društvo na svoj n letno bilanco lahko ponosno. * Sokolski društveni prednjaški tečaj je pričel v sredo 7. t. m. v mestni telovadnici. Tečaj bo trajal 14 dni in bodo kot predavatelji pritegnjeni tudi zunanji strokovnjaki. Po možnosti se bo predelula vsa potrebna snov teoretično in praktično, kolikor bo dopuščal čas. V bodoče so določeni se nndaljni slični tečaji, ki so posebno za Celje zelo potrebni, da sc ustvari močen kader dobrih vaditeljev in vaditeljic. Prva ura je obsegala predavanje br. Smertnika »Pomen telovadnih tečajev za vaditelje in kiji«, br. Poljšaka »Drog, telovadni sestav«, br. Burje »Proste vaje«. Drugi tečaj se je vršil v petek v Gaberju. Novi obiskovalci 6e še sprejmejo, dopuščen pa je tudi starejši naraščaj, ki ima veselje do vodstva vrst. * Ustanovni občni zbor »Merkurja«, društva trgovskih in privatnih nameščencev Jugoslavije v Zagrebu, podružnice v Celju, bo danes dopoldne ob 9 30 v mali dvorani Narodnega doma. * Plesna šola trgovskih nameščencev sinoči ni imela vaje. Zato pa se vrši vaja danes popoldne ob 15. * Tujski promet v Celju v preteklem letu. V letu 1930 je obiskalo Celje 14.383 tujcev, od teli ko seveda večina Jugoslovani. * Nezgode pri žaganju drv se sedaj v zimskem času dnevno dogajajo. Včeraj so zopet pripeljali v celjsko bolnico 36-letnega delavca Kogovška Antona iz Loke pri Zidanem mostu, ki mu je pri žaganju drv rirkularka odrezala dva prsta na desni roki. Več previdnosti pri tem poslu jc vsekakor na mestu. * Smrtna kosa. V javni bolnici sta umrla 10. *• m. 38-letna kuharica Pisanec Helena iz Sv. Jurija ob južni žel. ter 11-lctni posestnikov »in Mastnak Franc iz Kalobja. * Zlobna poškodba. Na posestvu ge. Srebočan Ane v Zavodni so pred nekaj dnevi neznani zlikovci razdejali plot, tako da trpi lastnica 1500 Din škode. * Izguba. Na cesti iz Celja v Petrovče se je izgubil zaokretač z avtomobila. Najditelj naj ga odda proti nagradi pri avtoizvoščku Ramskugler v Celju. Strašna nesreča v tovarni »Jub« v Dolu Strojni jermen je strahovito razmesaril pridnega in priljubljene ga delavca — Zapušča ženo in otroka tov© mesto Puška ni igrača Sestošolee Jožef Peterlin je šel te dni domov na Vinji vrh nad Belo cerkvijo. Med potjo ga je ua Gomili [>ovabil Izletni Lojze Homan, naj stopi v hišo pogledat, kaj ima njegov brat. Pokazal mu je staro puško — forderladarico — in v šala pomeril nanj. Peterlin se mu je le smejal. Kdo pa bi si bil mislil, da bo v oni razjarveli cevi kaj strenliva. Nenadoma pa je počilo im Peterlin se je sesedel. Dobil je ves strel v prsa. Prepeljali so ga v Kandijsko bolnico, kjer ga je primarij dr Ign. Pavlič takoj operiral. Rana je huda, vendar je u/panje, da jo bo mlada narava prebolela Tragedija poštene rodbine Pekovsko rodbino Vovk v Kandiji, ki je pred letom dni izgubila družinskega poglavarja in nekaj časa prej mater, je spet doletela podobna n«sreča. V petek so pokopali 281etnega sina °and. iur Lojzeta, včeraj pa je umrla njegova sestra Tilka, poročena z mestnim mehanikom Lrnestom Beletom. Težko prizadetim rodbinam naše odkrilo sožalje. Zastrupiti se jo hotela v Št. Jerneju 22leina Tončka D. Napravila je že par požirčkov lizola, ko je prihitela mati in ji izbila posodo iz rok. Zdravi se doma, kjer so ji kuhali sama čistilna sredstva. Menda ne bo nič hudega, do fanta bo pa le prišla, in sicer do pravega, kot je hotela in radi česar je pila lizol. # ,,Odranska Straža je dobila lične žepne koledar- * Zfi leto 1931. Novomeščani so vsako leto prav ll0!'rušprežo«, ljubek običaj, da hodijo s koli in noži oboroženi čakat sosedne vaščane in jih pobijejo, seveda ko so se dovolj napili. Čer-nožičani so prišli pod vodstvom Rampreta Matevža v Stoperce ter so se ustavili pred hišo posestnika Gorjupa, kjer so vprašali domačega sina, kje so Stoperčani. Nastalo je takoj prerekanje, med katerim je Rampre ščuval svoje tovariše, naj Gorjupa udarijo. Tedaj je 25-letni Kovačič Janez s težkim kolom udaril Gorjupa, ki je začel bežati Stoperčani so šli naprej, ko so se pa pozno v noči vrnili, so našli Gorjupa na cesti že borečega s smrtjo. Pustili so ga ležati. Svojci težko ranjenega so ga šele drugi dan našli, toda že mrtvega. Pri razpravi so vsi več ali manj priznali. Kovačič je bil obsojen na tri leta pobije, Rampre Matevž na 10 mesecev zapora. Rampre Štefan, kateremu so na razpravi dokazali, da je tudi ščuval na pobijanje, na 10 mesecev zapora. — Takoj nato se je vršila razprava proti Pleterskemu Alojziju iz Ponikve, ki se je na cesti z nekim Resnikom Josipom nekaj sporekel, nato ga pa s palico tako obdelaval, da je Resnik nezavesten obležal in je delj časa kazalo, da ne bo ozdravel. Resnik, ki je bil prej postaven to krepak fant, služil je celo pri gardi, je danes pohabljen ter nezmožen za vsako delo. Pleterski je obsojen na dve leti robije ter na tri leta izgube častnih pravic. Pismo iz Lavrice Glede na ustanovitev podružnice Kmetijske družbe v Lavrici je predaval kot nekak uvod 4. t. m. popoldne tajnik Kmetijske družbe v Ljubljani g. Kofol o sadjarstvu. Da se naše ljudstvo zanima za taka predavanja, je pričal lep obisk in tudi ustanovni občni zbor dne 6. t. m., na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: načelnik g. Ivan Ogrin, namestnik g. Glavič Anton; tajnik g. Martinc Anton; blagajnik Dremelj Franc in odborniki Janželj Franc, Martinc Alojz, Žgajnar Matija, Garbajs Franc. Ustanovitev podružnice pomeni pri nas zopet velik korak naprej. Šele v bližnji bodočnosti bomo zaznali, kolike važnosti jc za nas ta važna nstunova. Nudila bo 8 predavanji tudi v praktičnem pogledu neusahljiv vir za izboljšanje sadnih dreves in sploh za občo dobrobit naših kmetovalcev. O takih predavanjih, ki bi nudila kmetovalcem vsaj prvi poduk o izboljšanju njegovih produktov, do sedaj pri nas ni bilo čuti. Naj sc ob tej priliki dotaknemo važnega vprašanja. Misliti je predvsem na prostor, ki bi se rabil za predavanja ne samo Kmetijske podružnice, ampak zaenkrat tudi največ za ostala društva. Saj Stopa s podružnico v naše kraje že četrto društvo. Dosedaj je bil društvom na razpolago edino pri-pravni salon v gostilni g. Ogrina, ki pa ne more več odgovarjti sedanjim potrebam. Ozremo noj se samo na prireditve dramskega odseka »Tam-buraškega društva«. Dvorana je vedno pretesna. In to je edini prostor, kamor je mogoče spraviti vsaj kolikor toliko ljudi. Bodi torej tudi na tem mestu izrečena g. Ivanu Ogrinu najlepša zahvala, ker je odstopil brezplačno te lokale »Tamburaš-kemu društvu Krim«. Do se bo zgradila dvorana, o teni je bilo že mnogo govora in tudi že sklenjeno, da prične Gasilno društvo takoj z graditvijo. Ali pokazale eo se takoj ovire in nesoglasja med člani. Zato se je preložila ta zadeva do občnega zbora Gasil, nega društva. Želimo, da bi bila takrat rešitev ugodna. Prostrana dvorna s krasnim odrom, kot je po načrtu predvideno, bo v čast ne samo Gasilnemu društvu, ampak tudi celemu kraju in tudi Bokol, Tamburaško društvo, podružnica kmetijske družbe bodo vsaj začasno rešena velikih skrbi, vsaj glede prostorov. Sv. Križ pri Litiji Opustitev trgovine. Vsled bolezni je g. ]T’-ko Humar opustil svojo trgovino pri Sv. Križu ter prodal hišo in se preselili na Polšnik. Po vinskih goricah je zadnje dni padlo mno-jo snega. Vabljeni so smučarji zlasti iz Čatcž-itegore ali Primskovega, je prav dobra smuka. »Jugoslovan«; se dobi v novi trgovini gda. Fr. Pavhja v hiši gda Fr. Srebala. Pridno segajte po njem in ga razširjajte! »Sokol«. Kaj je z ustanovitvijo novega Sokola '!i u j bi počelo naše vrlo učiteljstvo i akcijo za ustanovitev? Bre* mesarja. Že dva mescea je poteklo, kar nimamo pri nas mesarja. Dobimo meso iz Čateža pod Zaplezam enkrat na teden. Prijaznost. Nekdo je bil tako prijazen, da je ovadil priljubljenega g. Antona Rappln radi tavine rib. Pred sodiščem se je pa izkazalo, da ima Rappl dovoljenje ribariti v grofovskih ’ vodah in da je celo zaprisežen. Ovajenec je šel t dolgim nosom. V novi sreski cestni sret je kr. banska uprava imenovala tulcajšnega posestnika in absolv. ekonoma gospoda Ferdinanda Tomažina Cesti tamol Cerkvena tatvina. V teku enega meseca je bilo že drugič v nabiralnik tukajšnje dekanijske cerkve vlomljeno. To pat »i je dosedaj Se neiasledeni nepridiprav privoščil nabiralnik pri jasLicah ter ga popolnoma »praznil ter poškodoval. Dolenji Logatec Logaški kolodvor dobi končno po dolgem času električno razsvetljavo. V kolikor smo zvedeli iz pozitivnega vira, je sklenla želez, direkcija pogodbo z tukajšnjim elektrarjem g. Oblakom za dobavo toka. Instalacije morajo biti gotove do meseca aprila. Brežice »Utopljenca« na brežiškem odru. Naše »Prosvetno društvo« se je v toliko ojunačilo, da je menda prvo med podeželskimi odri, ki je »Utopljenca« vprizorilo. Vloge so bile dokaj dobro razdeljene. Na prvem mestu moramo prav priznaluo omeniti režijo, ki je bila, kakor izvemo, pod vodstvom g. dr. Megušarja. G. režiser je imel dobro roko pri razdelitvi vlog. Naj še omenim, da je bilo petje s spreinljevanjetn glasovi rja. Dvorana v »Narodnem domu« je bila natrpano polno občinstva iz vseh okoliških krajev. Slednje najbolj zgovorno kaže, da ljudstvo rado poseča gledališke predstave. »Prosvetnemu društvu« k lepemu uspehu čestitamo! Osebna vest. Na meščansko šolo v Brežicah je premeščena gdč. Koren Marija ix Dražice. Želimo ji med nami prijetno bivanje, v Soli pa veliko lepih uspehov. Občni zbori. Doba občnih zborov je došla. Sokolsko društvo v Rajhenburgu bo danes v nedeljo popoldne prerešetavalo v »Sokolskem domu« važna vprašanja. Hvaležnost je lepa reč. Prav hvaležni smo poštni direkciji, ki je uvedla, da voii sedaj postni avto k večernim vlakom. Dotlej si kolovratil v mi in blatu pol ure, da si prišel do prve sve-tiljke. • Meščanom d pogled. Regularni načrti mesta Brežice je zagotovljen in je meščanom v pogled v občinski pisarni. Nova avtobusna zveza. Pred dnevi >e je uvedla na progi Rajhenburg—Senovo prepotrebna avtobusna zveza. Avtobus prihaja in vozi k vsakemu vlaku. Le krepko naprej! »Jugoslovan« se iiri. Z velikim odobravanjem je vzelo ljudstvo na znanje, da se je »Jugoslovan« pocenil, da vkljub velikemu obsegu stane nedeljska številka samo 1 Din. V Rajhenburgu bodo od danes prodajali »Jugoslovana«. Rajhen-burčani, dobili ga boste v trafiki v hiši g. Pre-skerja vsako nedeljo, čitali boste tudi ob nede> ljali vse rajhenburške novice! Zato pa pridno segajte po njem in ga tudi zahtevajte v vseh gostilnah. Zagorje Prihodnjo nedeljo se bo odigrala pri nas mladinska igra »Trnoljčica«, ki jo mladina že nestrpno pričakuje; tudi odrasli se zanimajo za njo. Prebivalstvo Toplic, odnosno ono iz rudniške kolonije tarna nad slabim potom od trgovine g. Michclčiča mimo Grma do kolonije, ker je ta pot ob deževju razorana in zraven nerazsvetljena. Naj bi se namestila nižje stanovanja g. Grma ena žarnica, ki bi razsvetljevala to pot, ki je posebno 8trejšim ljudem ob zimskem času, posebno kadar je ledeno, zelo nevarna. Litija Občni zbor. Pevsko društvo »Lipa« ima v soboto, dne 10. t. m. svoj redni letni občni zbor ob 8. uri zvečer v gostilni g. Maksa Lajovica. Pogreb. V torek, dne 6. t. m. so pokopali v Dolu pri Litiji 70-letnega g. Ivana Novaka, posestnika, trgovca in gostilničarja iz Dola. Vodil je dolgo vrsto let pogodbeno pošto, deloval tudi dalj časa kot župan, odbornik, predsednik krajnega šolskega odbora itd. Naj v miru počiva! Cestni odbor. K cestnemu odboru za litijski okraj je g. ban imenoval še sledeče dodatne odbornike: za prvega načelnikovega namestnika g. inž. P. Koblerja, inšpektorja monopolske uprave v. p., za drugega namestnika g. J. Erjavca v Višnji gori; za odbornike sta pa imenovana g. Valentin Lovše, 'gostilničar v Ribčah in g. M. Weinberger, lesni industrijalec iz Zagorja. Okrajna posojilnica. Mesto umrlega g. Joška Modiča je okrajna posojilnica v Litiji imenovala za blagajnika g. inž. Pavla Koblerja iz Litije. Naruščanje Save. Vsled južnega vremena 6e je sneg hitro topil, kar je povzročilo nenadno naraščanje Save. Maksimum t. j. 2 m 28 cm višine je dosegla Sava v pondeljek popoldne. Potem pa je pričela rapidno padati in je vsaka nevarnost poplave že minila. Sokolska knjižnica posluje redno vsako nedelo od pol 11. do 12. ure dopoldne. Za mal denar dobite tu dovolj koristnega razvedrila. Božične počitnice trajajo po najnovejši nared-bi banske uprave do vštevšega 15. januarja. Torej so govorice, da se prične pouk za osnovne šole že 7. januarja, preuranjcne ter samo begajo starše in šolarje . Smučarski tečaj na Orbeku določen na 4., 5. in 6, januarja t. 1. je radi neugodnega vremena odgoden za nedoločen čas. Posipanje cest. Po prizadevanju načelnika cestnega odbora g. Lebingerja, so bile vse ceste zopet temeljito nasute. Pešci pa bi bili načelniku še prav posebno hvaležni, ako bi dal nasuti še po Litiji ob hišah, kjer ni tratoarja, z drobnim peskom, ki bi nas ob deževnem vremenu obva-roval blata in mokrote. Dramatika. V torek je v Šmartnem pri Litiji gostovala dramska družina »Soča« z uprizoritvijo znamenite Strndbergove drame »Oče«. To prireditev je posetilo tudi mnogo Litijčanov. Igralsko je vsem najbolj ugajal g. Košuta v vlogi očeta. Ribnica Vodovod. Vedno pogosteje govore ljudje, da se dela na tem, kako bodo mesto dosedanjega ribni-škega vodovoda, ki je res potreben popravila, napravili nov vodovod, čigar omrežje bi ne obsegalo samo trga Ribnice, temveč bi bile nanj priklop-ljene tudi vse okoliške vasi, tako na eni strani Krovača, Goričavas in dalje celo do Lipovca, na drugi pa Gorenjavas, Breg in bi se eventuclno pridružile tudi Laze, ki imajo sicer svoj lasten vodovod, ki pa ob zelo suhih letih ne zadostuje. Čeravno so trenotno to le govorice in vsled gospodarske krize, ki je radi zastoja lesne trgovine v naši dolini precej občutna, ni misliti na bližnjo izvedbo tega načrta, vendar je zelo pametno, da se v tej smeri resno premišlja, kajti izvršitev takega dela bi bila neizmerne važnosti. Merodajni faktorji naj vse to resno vzamejo v pretres in naj bodo uverjeni, da bodo uživali vsestransko pomoč in jim bo ljudstvo res prav od src« hvaležno. Samoobsebi umevno, da se mora vsemu temu dobiti primerna in vsestransko pravična podlaga. Ob priliki se bomo še povrnili k temu predmetu. Kino. Pred meseci se je naselil v salona restav. racije Arko potovalni kino. Za Ribnico j« pozimi razen športa, ki Je res zelo razvit, edina zabava. Proizvajal je nekaj le dosti dobrih filmov. Krazi/ Seznam za kuluk. Radi razpiha kraljeve banske uprave se pozivajo vsi delodajalci, ki imajo zaposlene kake posle ali obrtne pomočnike, da jih prijavijo takoj pri mestnem županstvu radi vpisa v seznam za kuluk s knjižicami za uslužbenski davek. Praglasiti se morajo vse osebe v starosti od IB. do 55. leta. Istočasno je treba javiti, ali bodo priglašene osebe kuluk plačale ali pa ga odslužile z delom. Prosluva kraljičinega rojstnega dne. Na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije je vprizoril Gledališki oder Narodne čitalnice v Narodnem domu Finžgarjevo ljudsko gro »Verige«. Slavnostni nagovor je imel predsednik društva odvetnik dr. Stanko Sajovic. — Na rojstni dan zvečer pa »e je vršila v Ljudskem domu slavnostna predstava Zupančičeve »Veronike Desiniške«. Pri predstavi je bil navzoč tudi višji režiser Narodnega gledališča v Ljubljani prof. Osip Šest. Uvodno besedo je imel dr. Jože Pogačnik. Današnje prireditve. Danes popoldne ob štirih se ponovi v Narodnem domu Finžgarjeva »Veriga«. Pri prvi predstavi so se igralci potrudili in pokazali mnogo pridnosti, vendar je bila stvar režijsko ponesrečena. — Popoldne ob štirih vpri-zori Ljudski oder že petič Zupančičevo »Veroniko Desiniško«. Solnčna ura na glavnem trgu. Vam vsem znani gospod, ki se spozna na vreme, že delj časa opazuje, kam pade točno opoldne senca zvonika farne cerkve. Natančne smeri Se ni mogel določiti, vsekakor pa nekam na hišo zobozdravnika g. dr. Eržena. Triglavanski večer. V soboto 17. januarja se bo vršil v Narodnem domu »Triglavanski večer« jugoslovanskega akademskega društva Triglav. Dvorana ho strokovnjaško dekorirana. Svira jazz-band Nagode, 10 mož. Vabila se že razpošiljajo. Kdor bi ga po pomoti ali slučajno ne dobil, naj javi svoj naslov pismeno na ime: H. Brilly, cand. ing., Kranj, Rožna ulica. Francoski tečaji. Francoski tečaji Krožka prijateljev Francije se prično s četrtkom, dne 8. januarja (za I. tečaj). Krožek se je preselil v novo zgradbo hotela »Stara pošta« (II. nadstropje, levo, soba št. 20), kjer je odprta knjižnica vsako sredo od 17. do 18. ure in kjer so vsak čas ua razpolago tudi francoski listi in revije. Konverzacijsko-literarni tečaj se bo poslej vršil v tem lokalu, ostala dva (I. in II.) tečaja pa kot doslej v gimnaziji. — Tajnikov namestnik. Vsem davkoplačevalcem. Vsi davkoplačevalci se opozarjajo, da dospe vplačilo za I. četrtletje 1931: a) 1. januarja; zgradarina, pridobnina, davek na rente, družbeni davek ter pavšalno odmerjeni davek na poslovni promet; b) 31. januarja; davek na poslovni promet po knjigi opravljenega prometa; c) 14. februarja; davek na rente, ki se pobira ob izplačilu za drugo polletje 1930; č) Uslužbenski davek, ki ga plačujejo samoupravne institucije, družbe, ki polagajo javno račune ter delodajalci, ki zaposlujejo mesečno več kot 20 nameščencev — do 15. vsakega prihodnjega meseca. Vsi ostali davkoplačevalci plačujejo ta davek v davčnih markicah, ki se morajo nalepiti v knjižici, d) 1. januarja odnosno 15. vsakega prihodnjega meseca; davek na samce, v kolikor se odmerja od zgradurine, pridohnine oziroma od uslužbenskega davka; e) 1. januarja; davek od potujočih agentov in trgovskih potnikov ter krošnjarjev. Plačilni rok za davek je za posamezne točke sledeč: a) 15. februar, b) 31. januar, c) 14. februar, č) ob navedenih rokih, d) 15. februar. Sicer se zaračunajo 6%-ne zamudne obresti. Odrsko gibanje. Drevi od pol 9. uri vprizori »Gledali .ki oder« Narodne čitalnice v popolnoma n«vi zasedbi znano Finžgarjevo ljudsko igro v treh dejanjih »Veriga«, ki jo bodo ponavljali tudi v nedeljo popoldne ob 4. uri 2e trikrat igrano Župančičevo »Veroniko Desiniško« pa ponovi Ljudski oder v petek zvečer ob 8. uri in v nedeljo popoldne ob 4. uri. Petkova predstava bo istočasno svečana proslava rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Bled Tatovi pri stavbni drušbi Obnova. Stavbni družbi Obnova, ki je bila zaposlena pri basal-tiranju ceste od postaje Bled-jezero do vile Krkoč aa Režici bo ukradli tatovi za 10 tisoč Din različnega orodja. NaSe orožni&tvo je tatovom že na sledi. Nova hiša. G. Ivam Potočnik, soboslikar in pleskar ter prodajalec šolskih potrebščin, bo v kratkem začel graditi lepo enonadstropno letoviško hišo, ki bo stala na vrtu vile Drina na Prešernovi cesti. Učiteljska premestitev. Gospodična ščrorek Angela, učiteljica na Bledu, je premeščena na dvor ar redno osnovno šolo v Ribno pri Bledu. Gospodična Debeljak, učiteljica v Rilmein. je premeščena v Gorje pri Bledu. Občni zbor Sokolskega društva na Bledu bo 11. t. m. ob 14. uri v novem Sokolskem domu. Prva prireditev v novem Sokolskem domu je bilo Silvestrovanje blejskih Sokolov. Zabava je bila zelo animirana. Drnštvo *a »gradbo hiš. V Lesoah pri Bledu bodo v najkrajšem času ustanovili »Društvo« za zgradbo hiš«, ki ga bo organiziral gosp. Iskra Miha iz Lesc. Vreme. Na Bledu je zelo suho vreme. Sneg je zapadel pred kratkim in pobelil polja s približno 5 cm debelo snežno plastjo. Na Pokljuki-Mrzlem Studencu je baje Mekinjah pri Kamniku. Dve in p>l leta stara hčerka Anica je pritekla v kuhinjo in se »podtaknila nad škafom, v katerem ie bilo kakih 5 cm vrele vode, tako nesrečno, da je zadobila hude opekline na levi roki in levi strani života, katerim je naslednji dan podlegla. Hudo prizadeti družini naše iskreno sožalje. Prva žrtev davice. Mali Mihec, sin restavratorja v Narodni čitalnici in akad. slikar g. Maksu Kožlja, katerega so v torek « sestrico odpeljali v ljubljansko bolnico, je v četrtek zjutraj podlegel zavratni bolezni. Hudo prizadetima roditeljema naše iskreno sožalje! Drsanje se zopet pričenja! V zadnjih mrzlih nočeh se je napravilo na drsališču dovolj ledu in je bilo drsališče v petek že otvorjeno. To bo zopet žilvjenje tam pod Skalo! Vič Naša sadjarska in vrtnarska podružnica je na svojem zadnjem občnem zboru zopet izvolila nov odbor. Izvoljeni so res vneti sadjarji in vrtnarice. Sedanje število 47 pa je vsekakor premalo za tako veliko občino kot je naša. Razven tega pa je ravno naša občina kot izrazito delavska in uradniška, s svojimi vrtovi poleg vsake hiše,^ dolžna ustvariti si močno podružnico, ki bo zmozna svojemu članstvu nuditi čim največ. Naj torej postane vsak sadjerejec, gojitelj zelenjadi in ljubitelj cvetlic naš član, da vsi vzgledno uredimo svoje vrtove in hiše in postane naša naselbina vzor drugim. Zlasti še posebno radi tega, ker smo predmestje’ Ljubljane. Informacije daje in prijave sprejema tajnik Knez na Večni poti 15. Ježica Računski zaključek občinske blagajne je. sestavljen in je za dobo 14 dni v občinski pisarni vsem občanom na vpogled. V tem času je vložiti tudi vse morebitne ugovore. Dramska predstava. Historično dramo »Črna žena« vprizori Katoliško prosvetno društvo na Ježici v nedeljo ob 3. uri popoldne in ob 8. uri zvečer v prosvetnem domu. Motorna brizgalna. Na občnem zboru gasilnega društva so sklenili, da si bodo ie to leto nabavili novo motorno gasilno brizgalno. Izvolili so tudi že pripravljalni odbor. Smrt. Po mučni bolezni je umrl v soboto v najlepši moški dobi g. Valentin Jakopič, uslužbenec na železnici. Zapustil je dva nepreskrbljena otroka, katerima je tudi mati že pred par leti Stavbno gibano. V preteklem letu je bilo sezidanih 46 novih hiš, prezidanih pa 24 poslopij. Skupno je bilo izdano v letu 1930 7° stavbenih dovoljenj. Šoštanj Uvedba motornih vlakov. Ker se nameravajo, kakor se čuje, uvesti motorni vlaki na vseh važnejših lokalnih progah, se polaga na srce mestnemu zastopstvu in vsem merodajnim faktorjem, zlasti SPD, da se potrudi za uvedbo motornih vlakov tudi na savinjski progi, na vsak način pa ob nedeljah in praznikih namesto ukinjenih izlet-niških vlakov. Ker prihaja prvi vlak zjutraj v Šoštanj še le ob devetih, zvečer pa odhaja zadnji že ob šestih, kar je za turiste jako neugodno, se je lansko leto zelo občutil nedostatek izletniškega vlaka. Pričakovati je, da bodo ta izletniška motorna vozila do zadnjega kotička zasedena. Podčetrtek Kako pišejo tujci o našem trgu. V nekem dunajskem letoviškem in zdraviliškem leksikonu smo o Podčetrtku čitali sledeče: »Kraj leži ‘260 m nad morjem v prijazni, rodovitni in vinorodni okolici v neposredni bližini zelenih, senčnih gozdov. Klima je primerno topla m izredno prijetna. Ugodna je prilika za kopanje, veslanje in ribolov. Trg ima zdravnika m lekarnarja. V gostilnah je postrežba prvovrstna, cene zmerne. Sprehodi v bližnjo in daljno okolico so silno lepi. Vožnja z Dunaja do postaj Grobelno—Mestinje traja z brzovlakom 7 do 8 ur. V bližini je slovito zdravilišče Rogaška Slatina; dnevni izleti tja in nazaj. Iz Rogaške Slatine rabite eno, dve uri z vozom po prvovrstni cesti. Iz Mestinj dvakrat dnevno poštni avtomobitni promet, vožnja traja 20 minut.« V resnici prihaja vsako leto k nam več gostov iz Avstrije. Silno dobro se počutijo v teh krajih. Sploh pozna Avstrija te kraje bolje, kot n. pr. bivša »Kranjska dežela«. — Za razvoj tujskega prometa bi bilo potrebno le nekoliko več podjetnosti gostilničarjev, pa bi se kraj prav lepo razvil v letovišče. Narava sama naje vse pogoje za to. 90% doklada na vse neposredne davke je vstavljena v letošnji občinski proračun. Lani je bila 50%tna. Povečani so izdatki za šolstvo, redarstvo in javna dela. Štirje župani v okolici so zaprosili^ oblast, da jih razreši župovanja. Vzrok temu je povečini porast občinske administracije, ki jo marsikateri župan že res težko zmaguje. Ze dolgo se govori o združitvi občin, ki bi bila v interesu čim boljše uprave prav potrebna. Tudi ljudstvo samo je za to koncentracijo. Pokrenila se je akcija za graditev nove ceste Imeno—Lesično. Ne rečemo, da ta cesta ne bi bila potrebna, ali v teh časih težke gospodarske krize, bi bilo z njo bolje nekoliko počakati. Vsekakor je pametneje in koristneje, da se za sedaj stare ceste temeljito popravijo in preložijo klanci, kot na primer Srebernik pred Sv. Petrom pod Sv. gorami, ki *e dolgo čaka na prepotrebno preložitev. Šele potem, ko bodi. stare ceste urejene, bi bilo v našem okrajo misliti na graditev novih. Na državni poštni avtomobilski progi Mesti nje—Sv. Peter je težko pričakovani promet zo pet otvorjen. Ker smo se za to zvezo, ki je bila svoječasno ukinjena, zelo potegovali in ker je med vsemi v resnici najpotrebnejša, je v našem interesu, da se edino te tudi poslužujemo. Slovenske Konjice Zustoj v industriji. Zaradi pomanjkanja naročil je tukajšnja tovarna usnja A. Laurich morala začasno odpustiti večje število delavcev. breme. Po zadnjem južnem vremenu je začelo pretekli teden močno snežiti. Sedaj je nastopil precejšnji mraz. Snega je na Pohorju zopet okoli pol metra in nudi izborno smuko. Poljčane Sokolsku vest. Te dni je imenovala župa novo sokolsko društveno upravo, ki je sledeča: sta-rosl® ^van Kovič, podstarosta zdravnik dr. A. Hronovsky, načelnik učit. Alojz Živko, načelnica učiteljiščnica Mira Požeg, prosvetar pa žel. ur. Fr. Heric. Člani uprave so dalje še br.: žel. ur. Fr. Kozjek, upok. žel. An. Gasparič, gostilničar Jos. Gajšek, preglednik fin. kon. Sr. Krašovic, sklad, sluga Viktor Perše, vpok. žel. Andrej Petrovič, žel. urad. Oton Zeilhoffer, prog. mojster Ign. Šerbec, žel. ur. Miro Ritonja. trg. Ivan Belcer, učit. Berta Kovič, trg. sotr. Fr. Vodenik, učit. Eliza Solar, pošt. upr. Al. čonč, dijak M. Deutsclunann, trg. sotr. Fr. Detiček, želez. Fr. Rancinger ter gostiln. K. Vovšek. Revizorji pa so: šol. uprav. Al. Kranjc, upokojenec Ivan Knez, župan An. Medved in triover Karol Sima. Cerknica Kruli se je pocenil. Tudi pri nas so sc peki nekaj okorajžili. Pred nekaj dnevi so vendar ne> koliko znižali cene kruhu. Semenj v Žirovnici. Jutri bo v Žirovnici pri Grahovem običajni kramarski in živinjski semenj. Vroča kri. Kakor znano, je bilo pred dnevi vlomljeno v neko gostilno v Dolenji vasi. Ko so pa tukajšnji orožniki naredili pri nekem osumljencu preiskavo, si je to neki njegov prijatelj tako gnal k srcu, da je začel v neki gostilni razbijati vse, kar mu je prišlo pod roke ali noge. V svoji jezi je razbil več kozarcev in v vrata je tako brcnil, da je noga na drugi strani ven pogledala. Lep dobiček; pa kar na lepem! Mraz. Letošnja zima se pa res dela Iz nas norca. Enkrat tako ogreva solnce, da vse teče od streh; drugi dan pa tako mraz pritisne, da bi kmalu na sredi ceste zmrznil. Posebno v sredo je bila huda. Če bo ta mraz nekaj dni obstal. se bodo gostilničarji prav lahko založili z ledom. Prazniki so za nami. Sv. Trije kralji so zaključili vrsto praznikov, ki so se vrstili skoraj 14 dni. Pri nas so tako lepo potekli kot še menda nikdar. Če ni denarja, pa ni nič! Dolenjske Toplice Misijonsko razstavo s predavanjem in skioptič-nimi slikami namerava prirediti higijenski zavod od 8.—15. svečana v Dol. Toplicah. Na praznik Sv. Treh kraljev je bil občni zbot gasilnega društva. Ta občni zbor je ravno v letošnjem letu pomemben v tem oziru, ker je s tem občnim zborom dopolnjeno 50 letno ali polstoletno delovanje prostovoljnega gasilnega društva v Toplicah. Občni zbor je sklenil, da hoče 501ct-nico kar nujslovcsneje proslaviti ter je ob tej priliki izvolili gospode Ig. Sitarja, Auersperga, dr. Konovaljuka in gospo dr. Konovaljukovo svojim častnim članom za zasluge in gmotno podporo, • katero so podprli društveno delovanje, umrla. Ped Saj veste menda, da nas je v Ljubljani preko 3000 takozvanih strastnih smučurjev, ined njimi mnogo takih, ki ne smučamo radi manije in inode, pač pa zato, da pridemo enkrat na teden zopet v območje narave in toplega pozimskega solnca. Pa tudi one ljubljanske purgarije, ki s tako naslado posluša nemške zvočne filme in s takim svetim navdušenjem prisostvuje dunajski opereti in preživlja davno minule čase in spomine, smo do grla siti. Zato primi dilce fn hajdit No kulturne dobrine, s katerimi nas krmi naš severni sosed tudi v naši prosti naravi. tn> mirujejo. Fantiči, dijaki — cvet slovenskega rodu te pozdravi že v kupeju jutranjega vlaka s pristnim dunajskim šlagerjein — auch Du wirst mich einmal betriigen!, namreč ti slovenska omladina! Prideš na smučišče, od prvega telemarka do poslednje kristianije. vse mlado in staro, damo in gospodje v koru in posamezno: Leutnant warst du einst bel d en Husaren! Prideš v gostilno, predno posreblješ juho, ti *e ta mladina kar na debelo servira kako polomljeno gramofonsko ploščo, seveda zopet dunajski šlager. Prijatelj, niti ene same gostilne, niti enega lokala ne premore Slovenija, kjer te stalno ne preganja premila švabščina, bodisi v obliki gramofona, radija ali pa javnega izzivanja, pa makar tudi državnega uradnika. — Da, da, v nedeljo bom vrgel smučke na ogenj, zanrl se bom v svojo sobo, gospodinji pa naročil, naj me pokliče, kadar bo Jugoslavija zvišala 5000% carino na nemške plošče in pritrdila raznim umetnikom v slovenskih lokalih žabnico na njihova nemška usta. Kadar bo pa dunajski teater povabil Glasbeno Matico na Dunaju, si kupim zopet smučke. Rojim se samo, da bom takrat že sila zlezel v Metuzalemova leta. Auch Du wirst mich ... Listnica uredništva: G. K. M. v V. Sporočamo, da smo že lani ukinili zdravniško posvetovalnico. Pa tudi sicer bi Vam ne mogli odgovoriti, ker je Vaše vprašanje tako nejasno, du Vam nihče ne more postaviti diagnoze. Agitirajte za Jugoslovana! Dr. Mitja Lukan. Vprašssnje naše lesne industrije Naša lesna industrija se nahaja že dalj časa v težkem položaju. Zadnje leto je nastopila lesna kriza, kd poslaja vedno bolj pereča. Mnogi lesni obrati so bili že primorani ustaviti delo in če ne bo odpomofii, bo ta redukcija Sla še dalje. V istimi obstoja težnja omejiti produkcijo. Mednarodni lesni kapital, ka je zastopan tudi v naši državi, je iinteresiran na tej omejitvi. Na Poljskem je cena surovin, kakor tudi delovne moči nižja to produkcija rentabilnejša. Odkar konkurira ruski les zopet uspešno na srednjeevropskem in sredomorskem trgu, je možnost prodaje na tem trgu omejena. Jasno je, da temu mednarodnemu kapitalu prija proizvajati potrebne količine lesa v deželi, ki omogoča večji zaslužek, kakor pa ga daje naš les. Vprašanje je, ali bi redukcija lesne industrije mogla fumgirati kot začasna pomoč v tej krizi. To ni namreč le vprašanje te panoge industrije in v njeno stroko segajočega kapitala, temveč tudi važno vprašanje za blagor celote. Jugoslavija je agrarna država, navezana na izvoz agrarnih proizvodov in lesa. To so tako-rekoč naši edini izvozni predmeti. V časih težke agrarne krize, ki jo prebolevajo vse vzhod-no-evropske diržave brez razlike, v časih ko za agrarne pridelke vedno težje najdemo tržišč, v časih ko mora država vso svojo pažnjo obra-čati na naše poljedelstvo in skušati ublažiti rastoče propadanje našega kmeta, pa makar s subvencijami, v teh časih je obdržanje tržišč, ki si jih je priborila naša lesna proizvodnja, največje važnosti. S tem, da omejujemo produkcijo, prepuščamo ta tržišča vedno bolj tujemu lesu. Vzglede za to, kako težko je potem zopet pridobivati prejšnje postojanke, lahko najdemo v vseh panogah izvoznih proizvodov. Druga posledica ustavljanja obratov je odpust cele armade delavcev, zaposlenih v tej industriji. Res je, da so to večinoma dninarji, ne-izučeni 'lelavoi, ki najdejo zaposlitev v ugodno razvijajočem se poljedelstvu. Pri današnjem položaju pa je dvomljivo, če bi vsa ta masa lahko dobila delo na kmetih, ali pa se zopet naselila na očetovem posestvu. Število izseljencev bi se pomnožilo, toda tudi ta nezaželjemi ventil radi zakonov emigracijskih držav ne deluje več brezhibno. TU brezposelni so v breme državi neposredno in posredno, ker odpadejo kot davkoplačevalci Lesni industrijaloi pa skušajo z ustavljanjem obratov rešiti le svoj kapital, ki potem obleži mrtev in brez koristi za splošnos-t. Podjetja, ki obratujejo pod kapaciteto izgube na režij-»taih stroških več, kakor če obrat sploh ustalijo, kajti rentabilnost naprav se izkaže šele pri gotovi produkcijski kapaciteti. Ustavitev obrata, izguba intemacijonalnega tržišča, mora imeti za poslediioo še hujše padanje lesnih cen in s tem cen gozda sploh. P reto 40 odstotkov površine naše države pokrivajo šume, kar zna-61, da se mora ogromen delež narodnega bogastva razvrednotiti. Tudi država sama poseduje obsežne gozdove, ki imajo poleg drugih vrednosti značaj odgovarjajoče sigurnosti »a najetje inozemskih posojil. V tem tiči velika narodnogospodarska važnost lesne Industrije. Kakšni so pravzaprav vzroki te krize? Naša lesna industrija izdeluje polizdelke, reže deske, tramovje, pragove za železnice itd. in to v štirih kategorijah. Izdelki bo prve, druge, tretje in četrte vrste. Norveška, Švedska, Finska, Rusija, Poljska, Romunija, Češkoslovaška, Nemška Avstrija, vse te države konkurirajo t našo lesno industrijo, osobito na sredozemskem trgu. Tudi ruski dumping dela našim lesnim producentom težke preglavice. Pomniti moramo, da je les teh zgoraj navedenih držav, osobito pa nordijski, poljski in ruski, kar se tiče lesne strukture, dokaj boljši od našega, razen onega prve in druge kategorije. Da smo preje ■ lahkoto prodajali les vseh kategorij v ino-•emstvo, je bila vzrok temu le manjša konku- Gospodarske vesti X Iz urada za pospeševanje zunanje trgovine. Neka bolgarska tvrdka se preko zavoda za pospeševanje zunanje trgovine zanima za gotove naše izvozne proizvode, predvsem za kameno sodo in modro galico. Pogoji so, da je soda kaustična in izkazuje čistost 70 do 72,.pakovana v sodčkih od ca. 50 kg netto. Modra galica mo-ra izkazovati čistost 98 do 99, kakor angleški proizvodi in mora biti polnjena v sodčkih od “4 kg. Ponudbe je staviti franko podonavska P°staja Crehovo. Potrebno pa je poslati tudi Vzorce od dveh kilogramov od vsakega blaga, podrobnejše informacije daje Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pod št. 5231. X Naša sladkorna produkcija. V letu 1920 smo producirali sladkorja 2017, 1. 1924 12280, 1. 1925 (vsled suše) samo 5098, 1. 1926 7017, 1. 1927 7614, 1. 1928 11595 in v kampanji 1929/ 1930 14000 vagonov. Letni konsum v naši državi znaša 9000 vagonov. Obstoječe sldkorne tovar ne, 10 po številu, zaposlujejo v poslovni dobi (90—100 dni) okroglo 8000 delavcev. X Zakon o delnicah. Iz Beograda javljajo, da Je izdelan v ministrstvu pravde poseben zakon o delnicah, ki bo sestavni del novega trgovskega zakona. X Tečaj za trgovske aranžerje in dekoraterje. Zavod PO Zbornice TOI v Ljubljani ponovno opozarja trgovce in trgovske sotrudnike na tečaj za dekoracijo izložb in moderno reklamo, ki se prične 25. januarja t. 1. v Ljubljani. Tečaj bo trajal tri mesece, in se bode vršil v večernih urah ob ponedeljkih, sredah in petkih v tnali dvorani Narodne galerije. Poučevalo se bo renca omenjenih držav. Z razvojem lesne industrije, posebno na Poljskem in v Rusiji, pa se je položaj izpremenil, ker so te nastopile na sredozemskem trgu s cenami, katerim mi sploh konkurirati ne moremo, niti kvantitativno niti kvalitativno. Le les prve in druge kategorije, ki dosega kvalitativno ostale, utegne na mednarodnem trgu še konkurirati. Lahko se še prodaja po zadovoljivi ceni, ker se reže v komisiji, to je po posebnem naročilu. Teh komisijskih naročil pa ni mnogo ali vsekakor premalo, da bi izčrpali celo našo produkcijsko kapaciteto. Primorana je rezati merkantilno blago in to le prve in druge kategorije, ker naša tretja in četrta kvalitativno ne odgovarja za htevam in je tako nizka v ceni, da se prodaja ne more rentirati. Ker se je preje s prodajo lesa prve in druge kategorije mnogo zaslužilo, je bilo mogoče dobavljati obe slabši kategoriji po relativno nizkih cenah. Danes pa, ko to ni več mogoče, se kopičijo skladišča. Ni nade, da se mednarodna tržišča preorijentirajo in da se zviša povpraševanje po jugoslovanskem lesu tretje in četrte kategorije. Naši lesni trgovci nameravajo zahtevati znižanje prevozne tarife na železnicah, da s tem znižajo režijske stroške in približajo cene svojih produktov mednarodnim tržnim cenam. Te u-pravičene zahteve bi bile vsekakor v interesu lesne industrije, a upanje, da bi sama redukcija tarife odpomogla lesno-industrijski krizi, je malo preoptimistično. Država zniža tarife kvečjemu za 10—15 Din na kubičen meter, kar seveda ni nobena odpomoč v tem perečem vprašanju, ker ostajamo na mednarodnem trgu za 50 Din previsoki. Iskati je treba pomoči drugod. Da se odpomore lesnim proizvodom, da se zviša rentabilnost podjetij in s tem omeji nevarnost redukcije proizvodnje ter odvrnejo vse kvarne posledice, je treba razširiti oziroma u-stvariti notranji trg. To bi se moglo izvršiti le roko v roki z državo, kajti le-ta je dovolj av toritativna in plačila zmožna, da izvede potreb-ne ukrepe, če naj naša lesna industrija ostane v domačih rokah. Vsekakor pa odpadejo tu a prion vse subvencije. Ce bi šlo le za inomen-tano stagnacijo, bi te prišle eventuelno v poštev, da se pomaga industrijalcem iz kratkoročne zadrege. V našem primeru pa je to trajno stanje, baza, na kateri moramo graditi bodoči razvoj te panoge gospodarstva. Naša država je načela vprašanje notranje kolonizacije takoj z njenim nastankom in ga tesno zvezala z agrarno reformo. Vprašanje pa ni želo zaželjenih uspehov in to vsled raznih ne-dostatkov. V glavnem je dobil naš kolonist le potrebno površino zemlje, ne pa hiše in gospodarskega poslopja S tem pa je bilo zelo o-težkočeno najetje večjega potrebnega posojila. Vse drugače pa je, če išče kolonist kredit na posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem. Tu bi se dalo združiti interese notranje kolonizacije z onimi lesne proizvodnje. Za letno kolonizacijo 300.000 ljudi bi se rabilo ca. 60 tisoč hiš. Te naj bi se gradilo iz domačega lesa. Pripominjam, da gradnja lesenih hiš ni nemoderna in srednjeveška stvar, da se ta sistem zidave baš v najkulturnejših državah zadnja leta v visoki meri uvaja in da lesene hiše, grajene po najnovejšem načinu, ustrezajo v vsem zahtevam tudi najkulturnejših interesentov. Za hišo in gospodarsko poslopje bi potrebovali ca. 10 do 20 ms lesa, to bi bilo približno letno 1,200.000 m3 lesa tretje in četrte kategorije. Napraviti bi se moral večletni kolonizatorični načrt, z garantirano množino letnih naseljeni-kov. Država uredi z državno Agrarno banko posojilo interesentom in ustanovi tovarno lesenih poslopij, katerih engros-nabava bi prišla na ca 10.000 Din za poslopje, postavljeno na zemljišče. Po tem načrtu bi dobila lesna branža širok notranji trg, ki bi zasigural oddajo najmanj 1,000.000 m5 lesa slabših kategorij. slikanje reklamnih slik in napisov, razstavljal-na tehnika, dekoriranje izložbenih oken, predalov itd in predavalo o reklami in barvni harmoniji. Pristojbina znaža za trgovce 200 Din za trgovske sotrudnike 100 Din. Prostih je še’ 10 do 15 mest. Prijave je poslati pismeno na Zavod za pospeševanje obrti Zbornice TOI v Ljubljani. X Samo dva železniška razreda na naših železnicah. V prometnem ministrstvu se proučaVa vprašanje, da bi se od meseca maja 1932 dalje uvedla na naših železnicah samo dva razreda in sicer takozvani mehak sedež in trdi sedež. Prvi razred bi se potemtakem popolnoma opustil. X Prodaja lesa in drv se bo vršila potom licitacije dne 14. januarja t. 1. pri Direkciji šum v Ljubljani. Ponudbe je vložiti do 14. januarja t. 1. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) X Lloyd Sabaudo na Poljskem. Italijanska paroplovna družba Lloyd Sabaudo je prejela od poljske vlade koncesijo za prevoz poljskih iz-seljenikov iz Geneve in Trsta. Koncesija je vezana na iste pogoje, ki veljajo za ostale paro-plovne družbe na Poljskem. X Težkoče milanske borze. Borzni mešetar Giani je pred kratkim povsem neznano kam izginil. Poslovne razlike, ki so se po njegovem begu ugotovile, znašajo 32 milijonov lir. Znani veiefinančnik Mazzotti - Biancinelli, predsednik milanske borze, se je obvezal, da bodo te razlike v teku dveh let likvidirane. Insolvenca Gianija je nastala vsled ogromnih izgub, ki jih je doživel pri padcu tečajev Unes, Fondi Rusti-ci, Isotta-Fraschini, Cotonificio Turatti. Cioco-latta Unica itd. Borzna poročila dne 10. januarja 1931 Jugoslovanske efektne in devizne bone danes niso poslovale. V prostem prometu so ae imenovale v Ljubljani sledeči tečaji: Amsterdam 22’765, Berlin 13‘46, Bruselj 7 8915, Budimpešta 98873, Curih 1095‘9, Dunaj 795'62, London 274'62, New. york 56’46, Pariz 221‘93, Praga 167’62, Trst 29611. Curih, 10. jan. Beograd 9'1270, Pariz 20‘25, London 25055, Newyork 516*15, Bruselj 72, Milan 27 015, Madrid 5480, Amsterdam 20V725, Berlin 122 76, Dunaj 72'60, Praga 15 295, Varšava 57 85, Budimpešta 90'225, Atene 6'675, Carigrad 2'445, Bukarešta 3 0625, Helsingfors 12 975. Žitna tržišča Novi Sad, 10. jan. Pšenica bačka, okolica Som-bor 79/80 kg 150—152, gornje bačka, potiska, Sklep 152)4—155, ban. 157—159)4, ban. 157 do 159%, j. ban. 142*4—145 22 vag. Moka 2 160 do 170, 5. 118—120K, 6. 95—101 13 vag. Otrobi bački v juta vrečah 90—95, sremski v juta vrečah 87Vi—92y2. Promet 8 vag. Ječmen brez izpre-membe, promet 10 vag. Koruza brez izpremembe, promet 63 vagonov. Tendenca: neizpremenjena. Današnji šport na Pohorju Danes bo na Pohorju zelo živahno. Mariborski smučarji prirede več tekem za klubska prvenstva. Glavno zanimanje je za klubsko tekmo zimskošportnega odseka SPD, ki se vrši s startom in ciljem na Klopnem vrhu. Tekmovali bodo številni člani omenjenega kluba, poleg njih pa tu-di mnogo odličnih smučarjev izven konkurence. Mariborski smučarski klub pa priredi svojo klubsko tekmo pri Ruški koči. Tudi na tej tekmi bo startalo mnogo odličnih smučarjev. Obe prireditvi bosta zanimivi, ker bosta pokazali, s kakšnimi izglcdi bodo šli v boj Mariborčani za prvenstvo Dravske banovine. O poteku obeh prireditev bomo podrobneje poročali. Nogometne tekme ISSK Maribora Prvo moštvo ISSK Maribora je odigralo lani vsega 26 tekem. Od teh je bilo 10 prvenstvenih, 9 pokalnih, 6 prijateljskih in 1 mednarodna. Skupen score znaša 99:54 v korist ISSK Maribora. Moštvo si je v jeseni ponovno osvojilo prvenstvo mariborskega okrožja. Mariborski uspehi v lahki atletiki V letu 1930 so bili v Mariboru doseženi sledeči najboljši uspehi v lahki atletiki: Tek 100 m: Barlovič (Rapid) 122; tek 200 m: Monderer (R) 25'4; tek 400 m: Gutmajer (R) 58; tek 800 m: Hofer (R) 2.10.1; tek 1500 m: Podpečan (Železničar) 4.32; tek 3000 m: Podpečan (Ž) 12.12; tek 5000 m: Podpečan (Z) 17'32; tek 110 m zapreke: Bertoncelj S. (Maribor) 19; štafeta 4X100: SK Rapid 51.4; met kroglje: Arko (M) 10.21 m; met diska: Rak (Sokol I) 30.5 m; skok v višino: Jež (M) 1.60 m; skok v daljino: Koren (M) 5.89 m. * Zadnja sokolska plesna vaja bo danes v nedeljo 11. jan. ob 20. uri. Zaradi navodil za plesni venček naj pridejo vsi dosedanji obiskovalci plesne šole. Št. 48178/1930. Razglas Po čl. 16. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929, Uradni list 273/64, mora imeti vsako vozilo, kolikor ga ni reguliralo in označilo b številko upravno oblastvo, na levi strani pritrjeno tablico, na kateri mora biti označeno lastnikovo ime in njegov natančni naslov. Velikost in obliko teh tablic predpišejo občinska oblastva. To registriranje vozil se mora izvršiti meseca januarja vsakega leta. Neregistrirana vozila se na javnih cestah ne smejo vporabljati. V smislu teh predpisov odreja mestno načelstvo v Ljubljani sledeče: Pod vozili je tu razumeti samo vozila za živalsko vprego, ker se vozila z motornim pogonom že itak registrirajo pri upravi policije in ker se uredba na kolesa (bicikle) in ročne vozičke očividno ne nanaša. Prijaviti je treba torej vse kočije, ekvipaže, koleslje, tovorne vozove, skratka vsa vozila za živalsko vprego. Počenši od 12. t. m. naj se vsi lastniki takih vozil, ki bivajo v območju mestne občine ljubljanske, zglase na mestni stražnici soba št. 4 mestnega načelstva med 8. in 13. uro v sledečem redu: Lastniki vozil z začetnimi črkami: od A do F 12. t. m. od 8,—13. ure, od G do M 13. t. m. od 8.—13. ure, od N do R 14. t. m. od 8,—13. ure, od S do Z 15. t. m. od 8.—13. ure. Zamudniki 16. t. m. od 8.—13. ure. Hkrati si morajo do 1. februarja t. 1. nabaviti vsi lastniki takih vozil pločevinaste tablice v velikosti 20X30 cm ter jih pritrditi spredaj na levi strani voza (v smeri vožnje) in na do- bro vidnem mestu. Tablice morajo imeti na črnem polju bel napis: 1. registrirno številko, 2. rodbinsko in krstno ime lastnika vozila, 3. bivališče (ulica, številka). Ime mora biti napisano s 5 cm velikimi, tiskanimi črkami, za osla li napi3 zadostuje 3 cm visoke črke. Registrirne številke bodo izvedeli lastniki pri mestnem na čelstvu ob priliki registracije. Lastniki vozil, ki se zalotijo po 1. februarju 1931 na javnih cestah brez predpisanih tablic, bodo kaznovani po čl. 56. cit. uredbe z globo od 50—1.500 Din, oziroma z zaporom 1 do 50 dni. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 7. januarja 1931. Oglasi socijulne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S —. Oglasi reklamnega m trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). V saka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko. Športne sanke dvosedežne, jake, lepe in trpežne po 140 Din. Predprodajalci dobijo popust. N. Fajfar, kolarstvo Ljubljana - Trnovska ulica 23. Telefon 10-34 Kolesarji! Končala je sezona vožnje! Treba pa se je pripraviti na prihodnjo pcmlad. Zato dajte urediti svoja kolesa, da bodo z malimi stroški kakor nova! Potrebno le, da se kolesa raz-derejo emajlirajo, po-niklajo, ležaji očistijo, z vazelino namažejo ter zopet sestavijo. Tudi ohranite jih lahko čez zimo. Za vse to se priporoča največja sped-jalna mehanična delavnica: Justin Gustinčič, Maribor. Tattenbacho-va ulica 14. Brezkon-kurenčne cenel Točna in solidna postrežba! Gramofone, šivalne stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najbolje špeci-ja*na mehanična delavnica: Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbacho-va ulica 14, nasproti Narodnega doma. (925) „|AYOR“ lesna industrija v Logatcu ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice 397 Modroci iz afrika žime, močno blago, spodnji modroci, mreže in konjske opreme oddaje najceneje Alojz Vodišek, sedlarstvo In tapetništvo, Zagorje ob Savi, štev. 62. 886 Preklic. Gabrijel Franc, posestnik, Pristava pri Trebem. izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravil moj sin Anton. .Tribuna* dvokolo z »SACHS*-motorjem posebno močno, okvir nizek, močnejša pneu-matika, motor v sredini montiran z dvoino prestavo in spojko, 1 llt K. S. Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km. Dobi so tudi sam motorček, katerega se Premog, drva, koks prodaja »Ilirija« «1. z o. z. Dunajska 46, teL 2820 Miklošičeva 6, tel. 2595 lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko. ..TRIBUNA" F. B. L tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška 462 cesta štev. 4 K. & R. Ježek, Maribor tovarna ponedeljkih strojev zastopstvo Trebnje pri Hubert TOMŠIČ-u nudi po izredno ugodnih cenah še nekaj slamar«i>le. plugov 1.1 d. Kupci vabljeni. 4« POZOR GG. TRGOV-CI, TAPETMKI! Vse vrste pohištvenih vzmeti vam nudi po konkurenčnih cenah prva ljubljanska tvor-nica pohištvenih vzmeti in posteljnih vložkov Andlovič - Strgulee Ljubljana Komenskega 34 Makul^iurni pap r po nizki ceni prodamo. Pošiljamo tudi izven Ljubljane. Naročila sprejema in izvrši uprava »Jugoslovana«, Ljubljana. Gradišče 4. OPALOGRAPH Origi a3! Original! Fifcsatf — Preserval vse potrebščine dobite pri tvrdki LUDV. BARAGA - LJOBLJAINA Selen burgova ulica 6 — Telefon 29-80 - . ...A' j ' ■ mmm: .•r. *. > v_____________• imm Tajnosti ccrs&cga K&emlia Med mnogimi tajnostmi, ki jih krije v sebi ogromna nekdanja carska palača Kremi v Moskvi, so gotovo najbolj zanimivi podzemni hodniki, ki segajo daleč pod staro trdnjavo. Ljudje so prepričani, da so skriti v teh podzemskih prostorih silni zakladi zlata in dragih kamenov in dragocenih slik in knjig. Največja dragocenost bi imela biti, kakor pravijo, knjižnica carja Ivana Orožnega, ki je baje za njim ni videl nihče drugi kaor samo car Peter Veliki. Ruski zgodovinarji pa ne verjamejo, da ta knjižnica res obstoji. Doslej so že mnogokrat poskušali razkriti tajne podzemske prostore pod Kremlom. Sedaj jih preiskuje slavni ruski starinoslovec profesor ffleleckij. Ko so pred leti na velikem trgu pred Kremlom kopali temelje za nagrobni spomenik Leninu, so naleteli na hodnik, ki sloji brez dvoma v zvezi z drugimi podzemskimi prostori, ki jih je bil dal napraviti car Ivan III., da je tam zapiral uporne bojarje. Nasledniki carja Ivana III. pa so te prostore vedno Sirili. Tajnosti podzemskih prostorov v Kremlu so razni carji varovali z največjo strogostjo. Ljudi, o katerih so domnevali, da te tajnosti poznajo, so kratkomalo pomorili. Umetne ključavnice, kakor so jih takrat izdelovali v Italiji, so varovale silne zaklade, tu in tam pa so se videla železna vrata, skozi katera pa ni nikdar nihče stopil. Ruski zgodovinar Sabelin pripoveduje, da je 1. 1724. javil zvonar cerkve Sv. Ivana oblastim, da se nahaja pod Kremlom tajen prostor, kjer je zlata in drugega kamenja kar na zaboje, in je prosil za dovoljenje, da sme te dragocenosti izkopati. Res so mu dali 10 vojakov na razpolago. Preiskali so vse hodnike, odkriti pa niso mogli nič. Ko pa je zvonar zaprosil za dovoljenje, da bi smel Se bolj globoko kopati, so oblasti kopanje prepovedale, čeS, da obstoji nevarnost, da bi se kakšen kremlsld zid utegnil podreti. Danes pa po izjavi profesorja Stepleckega ne iščejo dragocenosti, ampak knjižnico Ivana Groznega, ki hrani baje neprecenljive rokopisne zaklade. Ce bi to knjižnico nnšli, bi ta najdba bila daleko važnejša kot je bilo odkritje Tutankamonovega groba. Tok lave iz ognjenika Merapi na otoku Javi Sredi decembra je začel bruhati ognjenik Merapi. Lava je uničila ud 2000 ljudi. Nesreča v pristanišču Svvinemiinde V parnik »Cark, ki je hotel odpluti iz pristanišča, se je zadel švedski parnik »Themio« tako močno, da se je parnik »Cark potopil, posadka (9 mož) pa se je mogla še rešiti. Od [►otopljenega parnika mole iz vode le še jambori in dimnik. Leteti človek sam ne more, pač pa si je iznašel stroje za letanje. Je pa le malo lotal, in to so posebne vrste letala, s katerimi more človek leteti tako naglo kakor letajo najbolj hitri ptiči. Ce leti letalo s hitrostjo 275 kilometrov na uro ali 75 metrov na sekundo, je to že prav lepo, je pa še vedno manj kakor preleti lastovka, ki doseže do 80 metrov na sekundo. Sokoli letajo s hitrostjo 55 metrov, vrabci pa 28 metrov na sekundo. Ce naša letala krožijo vedno nad istim krajem, se drže jako dolgo v zraku, nimamo pa še aparata, ki bi lahko brez odmora preletel ocean, med ptiči pa jih je mnogo, ki lete preko morja, ne da bi spotoma počivali. Človek ima samo en rekord ln sicer v hoji. Dobri pešci prehodijo po 13 kilometrov na uro, živali pa mnogo manj. Ljubimca svoje žene je usirelil V Berlinu se je te dni odigrala žalostna rodbinska tragedija: neki prodajalec raznih »najnovejših novosti« je zvečer, ko se je vrnil s svojega dela, ustrelil ljubimca svoje žene. Sedaj se mora zagovarjati pred sodiščem. 0 tej rodbinski tragediji pišejo berlinski listi tako-le: »Rodbinska tragedija 46-letnega obtoženca R. potrjuje staro pravilo, da »prva ljubezen« ne rodi navadno srečnega zakona. Ko je bil obtoženec star komaj 21 let, je začel ljubavno razmerje s takrat 14-letno deklico, svojo poznejšo ženo. To razmerje ni ostalo brez posledic, toda dete je bilo mrtvo. Mladi ljudje so stanovali v isti hiši. Po porodu so dali starši deklico v neki zavod, ko pa je dekle prišlo zopet domov, je nadaljevalo svoje razmerje z obtožencem. V zakonu sta dobila 3 otroke, toda obtoženec, ki je moral večkrat po opravkih iz Berlina, svoji ženi ni nikdar zaupal. Dvakrat ji je mož dokazal njen greh ln ji odpustil, pa vse ni nič pomagalo; žena je bila moralno preslaba, da bi se bila mogla upirati. Končno mož ni mogel več prenašati večnega razburjanja in ko je nekega večera zopet videl, da neki neznanec zapušča njegov dom, je pograbil revolver in je nesrečno žensko ustrelil. Zanimive vizftke Francoski vojni minister Barthou strastno zbira vizitke in v njegovi zbirki se nahajajo tudi take, ki sijajno dokazujejo človeško nečimer-nost. Tako se nahajajo v njegovi zbirki karta z napisom »Robinson Crusoč, brivec predsednika sodišča v Pont-ft-Pitre.« Na druga karti stoji »Yvoime Malard, hišna gospoda senatorja Ohar-mel-a«. Gospod Aleksander Baudot pa se imenuje na svoji vizitki »zgodovinski trobentač v bitki pni Molakovu, kakor jo predstavlja slika v Versailles-n«. Neki gospod Pereq pa se predstavlja na svoji vizitki kot »predsednik društva Izdelovalcev prekajenih jezikov.« Osleparjeni sleparji V nekem londonskem časniku je nedavno i*-šel ta-le oglas: »Našel sem zlato uro, švicarski izdelek. Kdoi jo je izgubil, naj pride ponjo, vrniti pa mora stroške za oglas. John Ryder, Greeirwich, Long-street.« Uspeh tega oglasa je bil presenetljiv. Že na vse zgodaj se je oglasil prileten gospod, ki je trdil, da je izgubil zlato uro, ki mu je dragocen rodbinski spomin. Najditelj je gospodu pokazal uro, ki jo je gospod takoj spoznal za svojo. Najditelj mu je res uro izročil proti odškodnini 12 angleških šilingov, kolikor je veljal oglas. Komaj pa je ta gospod zaprl vrata za seboj, so se začeli javljati ljudje kar po vrsti in vsak od njih je trdil, da je izgubil zlato uro in vsak je bil pripravljen povrniti stroške za oglas. Gospod Ryder je res dal vsakemu »njegovo« zlato uro in je lepo pobiral od vseh svetle šilinge. Gospod Ryder je napravil prav lep dobiček, sleparji pa so bili prav pošteno osleparjeni. Iznajdljivi gospod Ryder je namreč kupil precej »zlatih« ur iz medenine po 5 šilingov, prodajal pa jih je po 12 šilingov. In pri vsem tem je še varen, da ga nihče ne bo naznanil. Sam se je izdal Pred nekim nemškim sodiščem se je moral zagovarjati neki možakar, češ da je metal kamenje na hčerko svojega soseda. Mož je zatrjeval na vso moč, da je popolnoma nedolžen in da se nobenega kamena niti dotaknil ni. Samo na podlagi pričevanja male deklice pa sodnik tudi ni hotel moža obsoditi in ga je oprostiL Ko pa je možu povedal, da je prost, je sodnik še pristavil: »Glejte torej, da v bodoče ne boste metali kamenja!« Nato pa se je odrezal obtoženec: »Saj ga ne bom nikoli več!« Šele glasen smeh navzočih ljudi je moža opozoril, da se je sam izdal.., Za kratek čas »Aleni se zdi, da je Janez oženjen. »Zakaj?« »Ker sedaij vedno sam okrog hodi.« —o— »Ali bi me ta tudi tako rad imel, če te ne M bila vzela?« »Se veliko rajši!«; —o- »Gospod, to pismo je pretežko — še eno znamko morate prilepiti.« »Potom bo pa še težje!« —o— »Gospod natakar, jas imam samo 5 duiarjev — kaj mi lahko priporočite?« »Drugo gostilno!« —o— »Pepček, kaj bi bilo, če hi prelomil mo tani ed 10 božjih zapovedi?« »Še 9 bi jih ostalo.« Delovanje ognjenika Merapi na otoku J Mri Slika nam kaže rešitev domačinke na otoku Javi. Rešili »o jo nizozemski vojaki iz ogroženega ozemlja. (Primeri še sestavek »V deželi ognjenikov« v včerajšnji številki »Jugoslovana«). Pogreb maršala Jollre-a Slika nam kaže prevoz maršalovega trupla iz katedrale »Notre Dame« v Parizu v »Dom invalidov«. Na levi strani slike vidimo krsto, ki je položena na topovsko lafeto, na desni pa vidimo maršala Lyauthey-a ln vojaške zastopnike nekdanjih zveznih držav. Kako se je svei izpre-menil v 100 letih Nekako pred 2000 leti je vladal v Babilonu mogočni kralj Hamurabi. Ce je hotel ta mo-gočnjak prebirati državne akte ponoči, mu je •volila svetilka, napolnjena z oljem. Slavni nemški pesnik Goethe, ki je umrl leta 1832., je živel skoro 4000 let pozneje kakor babilonski kralj. In če je hotel ta mož brali ali pisati ponoči, mu je tudi svetila leščerba, napolnjena z oljem. Leščerba, kakoršna je svetila Goethe-ju, je bila po svoji obliki sicer nekoliko drugačna kakor nekdanja babilonska br-ijavka, ampak v glavnem ni bilo doald razlike med obema. In če je hotel babilonski kralj sporočiti komu to ali ono veselo ali žalostno vest, je moral poslati k dotičnemu človeku sela na konju ali pa celo pešca, prav tako pa je moral ravnati tudi Goethe skoro 4000 let pozneje! Razlika med 4000 let razvoja Je torej bila jako majhna. Od dobe Goethe-ja pa do danes se je pa svet silno iapreni en.il. Mi smo danes vajeni, da uspehe stare kulture silno podcenjujemo, zlasti glede uspehov moderne tehnike. Mi le preradi pozabljamo na ogromne duhovne vrednote, ki nam so jih ustvarili naši stani predniki, tehnični napredek pa radi precenjujemo. Zato pa je treba v presoji starega in novega ubirati modro srednjo pot. V osrednji Evropi so še pred 75 leti poznali »čarovnice«, ki jih je narod sodil in ubijal. Ko j« bil Goethe star 33 let, je v mestu Giarus na Nemškem redno sodišče obsodilo na smrt mlado služkinjo zaradi »čarovništva«, leta 1813. pa so zapaliii v Berlinu zadajo grmado. Pred 100 leti še niso poznali narkoze za operacije, kulturni francoski narod pa je dobil splošno šolsko dolžnost šele pred 50 leti. Zadnjih sto let se je torej svet precej bolj izpremenil kakor prej v 4000 letih. Pred 100 leti so dobila evropska mesta prvič plinsko razsvetljavo, pred 100 leti je bila zgrajena prva železnica, pred 86 leti pa prvo brzojavno progo. Dinaino-stroje poznamo šele 60 let, telefon in električne žarnice so pa stare komaj 50 let. Kiino je še mlad, ker mu je komaj 30 let, letela sta pa prvič brata Wright pred 25 leti. Vse te tehnične Iznajdbe so pa silno vplivale tudi na naše duhovno in notranje življenje. Agrarne evropske države so se izpremenlle v industrijske, obrt se je prelevila v veleindustrijo. Najbolj pa se je spremenilo vse naše družabno življenje, te izpremembe pa so vir iskanja novih potov za novo ureditev človeške družbe. Sportini reStoi/i živali V dobi rekordov je prav zanimivo pogledati, kaj dosežejo živali na onih poljih, kjer človek ž njimi tako rad tekmuje. Poglejmo tek. Zamorski tekač Tolau je pretekel daljavo 100 metrov v rekordnem času 10,2 sekunde. Ce odračunamo še izgubo časa pri startu, je Tolau pretekel na sekundo 10 metrov, kar je že prav lepo. Toda kaj je to v primeri z živalmi? Divji konj, ki je najhitrejša žival, preteče na sekundo po 12 metrov, hrt pa 18 metrov. Celo težki slon preteče po 17 metrov na sekundo. Ravno tako uren je zajec S. M. rav v prevelikem oboževanju tehnike vzrok, da je njihova umetnost tako neučinkovito hladna. Mimo tega je tudi aranžma nam nekoliko tujj. Podalli so ruske cerkvene pesmi in dve skupini posvetnih, narodnih in umetnih, najboljši so pa bili tam, kjer so nam odkrivali ubranost pravih moških zborov in kjer so vlili nekaj čuvstva, kakor v kozaških, Kanavki itd. Ob koncu ^so dodali Se Volgo in nekatere druge in zaključili nastop e kozaškim plesom. R. R. Ženski svet je izšel z novim letom v povečanem obsegu in povsem prenovljeni opremi. Vsebina 1. Številke: Marija Bašldrceva (Kokalj-Že-ljeznova), Na starega leta večer (Meško), Nekdo je Sel v noč nocoj, Jas sem te videla (Muropolj-ska), Gospa Mariner (Nikoličeva), Trinajsta (Milaszewska-Vovk), Tihožitja (Ruža-Lucija), Organizacija gospodinj (Govekarjeva), Obisk na drž. Šolski polikliniki (Nikoličeva), Neprijeten duh *z (dr. Tavčar), Naš odgovor in zagovor (Rožencvet), Izvestja, Modna priloga, Krojna pola, Kočna dela. ^Ženski svet« se naroča: Ljubljana, Tavčarjeva ulica 12. Naš rod prinaša v svoji 3. številki prispevke Preglja, Kmetove, Ribičiča, Kotnika, Mejaša, Široka, Hudalesa, Milčinskega, Pirjevca itd. — Naroča se: Ljubljana, Frančiškanska ul. 6. sijajen fant, in sam Bog ve, kaj še. In če ta-Koie pretehtamo vsega tega emigrantskega du-na, ki preveva kar viden del naše starejše inteligence in polinteligence, našega meščanstva in malomeščanstva, bomo morda razumeli, kako je moglo priti do smešnega slučaja, da pred nekim delom našega občinstva velja za najnaprednejšo in najaktualnejšo tista literatura, ki se ukvarja s karikiranjem starih avstrijskih hofratov in ki se hrani ob mizernih anekdotah o starem Francu Jožefu. In bomo morda razumeli, zakaj je teater tako nabito poln, če pride z Dunaja gostovat neka neznana trupa šmi-rantov. Razumeli, sem dejal? Ne, tukaj ne bomo nič razumeli; tukaj se je mogel človek samo dva večera zapored držati za glavo in strmeti, kako je vendar to, da je v Ljubljani, v tej prestolici neke — baje — kulture, mogoč tak škandal. Jaz ne bi metal kamenja za dunajskimi igralci samimi — še vsaka šmira je vredna svojega spoštovanja; jaz mislim, da ni nič bolj žalostnega na svetu, kakor nalagati si neke težke vloge, pa jim ne biti kos; poskušati peti visoki C, pa imeti zelo zažet, neprijeten glas; igrati dramatične viške, pa biti zelo pritlikav, mize-ren igralec; po odru nositi srebrne halje in vlečke in biti primadona, doma, pri sebi, pa biti zelo ubog, zelo star človek, ki nima ničesar več pričakovati. Za njimi ni vredno metati kamenja. — Toda mi vsi, ki smo bili altera pars te komedije, mi vsi od visoke intendance pa do zadnjega človeka, ki je na galeriji delal hrušč s svojim brezglavim aplavzom — odkod pa smo prvzaprav mi in kam neki vse to gre? Mar nismo predremali vseh teh dvanajst let in vsa leta, kar iih je bilo prej. in mar ne dremljemo še zdaj? Mar nismo od pamtiveka držali križem rok in jih držimo še zdaj? Mar res ne moremo biti nič drugega kakor hvaležen publi-kum vsemu jalovemu in mizernemu, kar pride mimo nas? — Ti dve gostovanji in uspeli, ki sta ga pred občinstvom dosegli, ne pomenita ln«*n»li£?na ka°I ?pot eD sraim)tcn Poraz naše lastne kulturne delavnosti. Tisto, česar nam manjka, je pravzaprav močan, avtoritativen kulturni regulativ ki bi bil zmozen, vsaj malo naši javnosti oblikovati okus in duha in ji vsaj mio dajati ton. Toda tisti krog starejših ljudi pri nas, ki so tvorni v našem umetnostnem in duhovnem življenju je tako bolestno razstrojen in pasiven, da so' vsi apeli nanj zaman. Cesa naj še pričakujemo če je vodstvo našega Narodnega gledališča vsak trenutek pripravljeno, za nekaj večerov oddati teater komurkoli iz neznanega sveta, ki našemu gledališču ne seže niti do kolen? Cesa nal še pričakujemo, če se potem najdejo recenzenti ki o škandalu poročajo v čisto serioznem slogu in se o diletantizmu izražajo kakor o hvale vredni igri? - Tisto, česar nam manjka, je pravzaprav naša lastna kulturna delavnost zavestna, ognjevita, organizirana delavnost ki bi mogla razgibati tudi vse mrtve kroge našega kulturnega sveta in^ki ne bi nikoli samozado-voljmi in jalovo počenila na svoje uspehe. In ker ze vse kaže, da nam naši starejši krogi te delavnosti ne bodo prinesli, naj bi že vsaj mladina z vsem svojim življenjem prišla na dan — intenzivno živeti svoje življenje in z optimizmom biti borbe, to je edina pot, da se organizem kakšne kulture ohrani pred valovi barbarizma, ki drve proti nji. In samo mladi rod bo mogel streti tega našega starega, smešno na Dunaj in v pretekle čase obrnjenega, emigrantskega duha. — Fri. Hazsfava jugoslovanskih in vomun^ shih Zenskih dol v l^ragz Centralno udruženje čeških žen je prišlo na hvalevredno idejo, da seznani češko javnost z ročnimi deli jugoslovanskih in romunskih žen ter je v to svrho priredilo razstavo, ki je trajala od 9. decembia do 6. januarja. Razstava je bila jako dobro obiskana in so obiskovalci bili naravnost očarani vsled tolikega bogastva, svežosti in jasnosti barv jugoslovanskih in romunskih narodnih vezenin ter krasote lutk v narodnih nošah, keramičnih del Itd. Častno mesto so zavzemali na razstavi mno-gobrojni jugoslovanski čilimi, razstavljeni v posebnem oddelku. Na otvoritev ni moglo priti mnogo romunskih razstavljalcev, zato je bila vsa pažnja obrnjena na Jugoslovane. Največ del so razstavile beograjska, zagrebška in sarajevska ženska društva ter so se ta dela odlikovala po najfinejši izvedbi. Otvoritev jugoslovanske in romunske razstave ženskih ročnih del je pomenila za Prago velik družaben dogodek. Udeležile so se je mnoge oficijelne odlične osebnosti, toliko češke, kolikor jugoslovanske, med drugimi tudi soproga bolgarskega poslanika. Beležimo z zadoščenjem ta ponovni uspeh naših narodnih vezenin v tujini, posebno še v Češkoslovaški, ki ima sama bogate zaklade narodne umetnosti. RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA LJUBLJANA RADIO, kot si ga želite ( namreč visok v kvaliteti in nizek v ceni Naša REKLAMNA PRODAJA, ki traja od 10. novembra do 30. decembra 1930, obsega sledeče radijske sprejemne naprave: /lAfk T\ elektorski h aparatov, kompletnih z vsemi potrebščinami, ki so za poslušanje teUU U potiebne, za napiačilo Din 80'—. ter petkratno mesečno plačilo po . Din 45‘- 300 200 100 331 1-elektronskih aparatov, kompletnih z elektronko, baterijami, antenskim mateii-jalorn ter 1 slušalko, za napiačilo Din 100-— ter osemkratno me«, plačilo po 75' 3-elektronskih aparatov nReiiiartz“, kompletnih z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt. finim zvočnikom ter antenskim materijalom, za napiačilo Din 240’— ter desetkratno mesečno plačilo po . . . . Din 180' - 4-elektronskih aparatov ,RelnarU“ z visokofrekvenčno elektronko z zamreženo anodo ter akumulatorjem 3(1 ah. anodno baterijo 120 Volt, izbornim angleškim zvočnikom Amplion A C 27 ter antenskim materijalom. za napiačilo Din 380' - ter dvanajstkratno mesečno plačilo po............................ Poslužite se ugodne prilike ter si naročite takoj Vaš aparat Din 280-- RADIO LJUBLJANA Ljubljana, MiKloSiteua 5 Maribor, leksandrova 44 t&elo-modra fen linica Ze v drugič razpošilja Belo-modra knjižnica skupino svojih knjig v svet. Lične štiri knjige, ki jih poklanja žena ženi. Namenjene najširšim plastem našega ženstva, ustrezajo v polni meri svojemu namenu in ne dvomimo, da bodo naše žene pridno segale po njih. Koman Mar. Kokalj-Željeznove »Brezdomci« opisuje težko življenje ruskih beguncev, ki žive razkropljeni po vsem svetu ter si služijo svoj grenki kruh na vse mogoče načine. »Princesa Iza« Marije Jezernikove je vredna naslednica lanskega »Medveda Godrnjavčka«, ki je nudil naši deci toliko lepih uric. Hvaležni moramo biti Belo-modri knjižnici, da nam je odkrila Marijo Jezernikovo, ki je izvrstna mladinska pisateljjca, katera razume otroško dušo kakor malokdo. Knjiga je bogato okrašena z izvrstnimi risbami Franca Podrekarja. Ljudmila Šlibar nam je podala 2 knjigi: »Le-podržne vaje *a mladino in ieno«, izčrpen pouk v telovadbi, ki je posebno primerna in potrebna vsem onim ženam, ki so poklicno zaposlene v takih službah in ki vsled enolične drže telesa ali vsled enostranskega gibanja kvarno vplivajo na razvoj telesa, na kar je treba posebno paziti pri mladih dekletih. Ne le lepota telesa, temveč tudi zdravje je ogroženo pri taki zaposlitvi. Knjigo Lj. Slibarjeve bi morala imeti in jo tudi uporabljati vsaka uradnica, šivilja in vsaka poklicno zaposlena žena, pa tudi vsaka mati, ki ima doraščajoče hčerke. »Zenski Almanah« prinaSa obilo zabavnega, Informativnega, poučnega In vseskozi zanimivega čtiva. Belo-modra knjižnica je poklonila svojim članicami s svojo zbirko štiri lepe zanimive knjige in od teh tri bogato opremljene s slikami in to le za malenkostno vsoto 20-— Din. Knjige moremo le toplo priporočati vsem našim ženam. Belo-modra knjižnica zasluži, da jo podpremo vse žene, saj si je nadela lepo nalogo, da izdaja dela domačih pisateljic, da vzpodbuja mlade ženske moči k delu za ženo in otroka. Knjige se dobe tudi posamezne v razprodaji. Za gorenjo ceno jih dobe pravočasno prijavljene članice. Moda Cigareta in pahljača Nekateri umetniki se trudijo, da bi pomagali pahljači zopet do nekdanje slave. Posebno se trudijo, da bi obrnili zanimanje dam na tiste francoske pahljače iz regentske dobe, ki so napravljene iz najlepšega kitajskega papirja ali pa iz florentinske svile, na katero so celo veliki svojedobni umetniki slikali razne ljubimske scene. To je vse lepo in dobro, toda zaman je obujati zopet k življenju dragocene pahljače, ako se ne obudi zopet k življenju tudi način, kako so se dame posluževale teh pahljač. Naše stoletje ima gotovo svoje zasluge in naše Žene so zapeljive. Njihova izrecna gracija ni brez vsake ljubkosti in elegance. Njihov način zavojevanja je prijeten in njihov vpliv na može ravno tako mogočen kakor prej, četudi nastopajo malo drugače. Živimo v stoletju cigarete in od cigarete do pahljače je lep korak... Vsaka doba ima svoje posebno orožje in ne moremo trditi, da bi ne znala moderna, z znano malomarnostjo kadeča dama doseči ravno tako zaželjene uspehe, kakor Razglej po ženskem sveta Uspeh dunajske arhitektinje Dunajska arhitektinja Grete Schiitte-Lihotzky, katera je delovala zadnje leto v Frankfurtu na M., je bila poklicana v Moskvo, kjer jo čakajo nove velike naloge. Arhitektinja je namreč specijalistka za opremo kuhinje in stanovanja sploh ter je ustvarila na tem polju že mnogo vzornega. Orjaška mlekarna Te dni so otvoriti v Nilrnbergu velikansko mlekarno, ki je last bavarskega društva za preskrbo mleka in je veljala 6 in pol milijonov mark. Po velikosti je to največja mlekarna v Evropi, glede higijenskih naprav pa nima para na vsem svetu. Dnevno obdela 180.000 1 mleka in oskrbuje vso zapadno Bavarsko s svojimi proizvodi. Urad za socijalno pomoč V Lausanni v Švici so ustanovili urad za socijalno pomoč, ki hoče zaposliti žene vseh slojev, vseh narodnosti in vseh veroizpovedanj z delom na domu. Nova institucija je začela svoje delovanje z razstavo in razprodajo izdelkov raznovrstnega domačega obrta, kakor: tkanin, vezenin, čipk, usnjatih izdelkov, slik, porcelana, pletenin, knjigoveških del. Urad ima tudi šolo, ki pod ugodnimi pogoji poučuje v vseh panogah domačega obrta. Q m i*e zimske plašče s kožuhovino ali brez od 290 Din, otiošiie v vseh velikostih od 160 Din naprej v veliki izbiri priporoča F.I.Go itar, Ljubljana. Sv. Petr» cavta 29 832 Ogleite si blago in cene v naših izložbah! jih je znala nekdaj s svojo ljubko igro s pahljačo. Še za časa francoske pisateljice m. me. de Stael je bila igra s pahljačo zelo razupita. »Mislimo si lepo, elegantno oblečeno in z vso gracijo obdarjeno ženo,« je pisala slavna pisateljica. »Ce kljub vsem svojim naravnim vrlinam ne zna drugače posluževati se svoje pahljače nego na pošten meščanski način, bo vedno v nevarnosti, da se osmeši.« Celo v času tore], ko Je bila pahljača predmet za vsakdanjo potrebo, ni bilo ravnanje z njo tako brez vsakih težkoč. — Toda, če so se v starih časih lahko uaučili umetnosti — igranja s pahljačo, da bi se ne tudi danes? Skoro neverjetno je, da bi cigarete preprečile pahljači do ponovne slave. Kako garniramo obleko Moderne obleke so v svojem okrasku mnogo enostavnejše nego so bile kdaj v preteklosti; zato moramo tembolj paziti, da ono malo okraska, ki ga zahteva današnja obleka, izberemo tako, da da obleki posebno noto in da dvigne v polni meri njeno eleganco. Enostavne obleke garniramo z ovratničkom in zapestnicami najrazličnejših vrst. Za športno obleko uporabimo ovratnik in zapestnice iz belega pikž-ja. Na črno volneno obleko ne stavimo ovratnika in zapestnic iz batista ali platna, marveč iz bele rips svile. Popoldanske obleke okrasimo z garniturami iz žoržeta zelo nežnih barv. K Črni baržunasti obleki pristojajo čipke ča:ne barve, k obleki iz rujave svile pa svetlo rožnata svila* K ruski bluzi pristoja prav lepo ozka kravata Iz krzna. Žene — kameleoni Nedavno se je vršila frizerska razstava v londonski 01ympiji, kjer so se videle senzacijo-nalne novosti. Za žene na željo spremeni lahko v enem dnevu dvakrat barvo las. Za može: pranje glave električnim potom v eni minuti I ✓ Zena, ki ima zlatorumene lase, si jih pusti pobarvati s črno barvo, takoj nalo, ako ji barva ne ugaja, si jo pusti izmiti in je zopet blondinka, kakor je bila prej. Zadostuje, da si opere glavo v neki tekočini — najnovejša izna;dba — in eno uro pozneje imajo njeni lasje barvo, kakršna ji ugaja. Ako želi imeti za zvečer lase drugačne barve, si jih pusti zopet oprati ter na novo pobarvati. Elegantna dama torej lahko prilagodi vsak čas barvo svojih las barvi svoje toalete. Tako lahko določi barvo v naprej za vsak dan v tednu V ponedeljek črno. torek rdečo, v sredo zeleno, četrtek modro, petek purpurno in v nedeljo temno kostanjevo! Saj bo lepo, samo malo težko bo spoznati svojo prijateljico od daleč Reakcija proti športu Kdo bi si mislil — v Angliji! Pisatelji in učenjaki z obžalovanjem omenjajo, kako se praznijo slavne angleške univerze in kako se današnja mladina odvrača od duševnega dela ter stremi po fizičnem izpopolnjevanju. Vsi so si edini v tem, da Anglija občuti večjo potrebo po dobrih inženirjih, zdravnikih, znanstvenikih nego po dobrih igralcih golfa ali nogometa. Šport ubija čedalje bolj ljubezen do učenja. In študentje se ne brigajo za drugo, nego kako bi sestavili moštvo za rugby ali za tenis... Sicer ima duševnost vendar le še svojih privržencev; in to t prvi vrsti — med žensko mladino! gospodinjstvo Hladna in topla spalnica Mnogi mislijo, da je posebno zdravo spati v mrzli sobi in pravijo, da se človek pri tem utrdi, ako se umiva zjutraj v vodi, ki zmrzuje. To je dobro le za močne ljudi. Bolje je. posebno v mestih, da se v spalnici zmerno kuri, predno se gre spat; dovolj je, da je v sobi 10 do 12 stopinj. V nezakurjenih prostorih se sten oprijemlje vlaga, katera se drži tudi pohištva. V hladnih sobah je zrak težak in neugo len, posebno v meglenih dneh. Zakurjeno sobo je treba zvečer prezračiti, tudi če je megleno ali deževno vreme. Ker so stene suhe in tople, tista trenutna vlaga nič ne škodi. Tudi telovaditi ni priporočljivo v popolnoma mrzlem prostoru Neprijeten duh čestokrat zavlada v omarah, bodisi jedilnih ali onih za obleko, zelo neprijeten duh, katerega ne moremo odpraviti. Najboljše sredstvo za odstranitev duha je drveno oglje. V omaro postavimo večjo ali manjšo posodo z vodo, po velikosti omare; v vodo nasujemo zdrobljenega oglja, in sicer toliko, da je na gotfo pokrita vsa površina vode ter jo pustimo stati par ur ali tudi cel dan. Včasih je treba čez par dni ponoviti to. — Tudi pri moki preprečimo na sličen način, da ne zadobi plesnjiv duh. Pogašeno drveno oglje zavijemo v krpo čiste kotenine, dobro zašijemo, nato pa vtaknemo v vrečico in položimo vse skupaj v vrečo na moko. Oglje usrka vso vlago. Koristno in škodljivo učinkovanje kave in čaja Kava in čaj sta kaj prijetni in priljubljeni pijači. Hranilna vrednost obeh je zelo neznatna. Da, vsebujeta celo Btrup, to je kofein. V kafi ga je 1 odstotek, v čaju pa 0‘S—2 odstotka. Poleg tega je v kavi 10 odstotkov beljakovin, 15—16 odstotkov masti in 5 odstotkov soli. Kavi in čaju dajejo okus posebna dišeča rastlinska olja in gotove druge prijetne snovi. Toda tudi sam kofein upliva prijetno na organizem. Večina sredstev za uživanje ima v sebi gotove setavine, katere delujejo na živčni sistem. Kofein, ako ga jemljemo v malih količinah, upliva zelo ugodno na živce. Povečuje delavnost, manjša utrujenost. Te lastnosti kofeina so povzročile, da sta se kava in čaj razširila po vsem svetu. Ni na svetu naroda, ki bi ne poznal kave in čaja. Kofein pospešuje delovanje srca, draži centralni živčni sistem m vzbuja delavnost. Mišljenje postaja lažje, a razumevanje zunanjih utisov se dviga. Čaj in kava oživljata in osvežujeta ter povzročata močnejše izločanje želodčnega soka. Z delovanjem kofeina se lahko prekine narkotični sen vsled alkohola ali klorala. Važno je znati, da je kofein dobro sredstvo v slučaju za-strupljenja z morfijem, opijem ali fenolom (kar-bolom) in drugimi sličnimi strupi, ki ovirajo delovanje možganov. Mesto kofeina se lahko da močna črna kava. Na Angleškem zdravijo zastrupljenje z morfijem na ta način, da jim ne puste zaspati, temveč se morajo gibati in jim dajejo velike količine kave. Zelo dobro deluje kava po obedu, ker upliva na krvne stanice trebušnih organov in čreves. Za časa prebave navali kri na trebušne organe; vsled tega se mnogi počutijo trudne po obedu in nerazpoloženi Z druge strani pa primanjkuje kri krvnim stanicam v glavi. Kofein zmanjšuje naval krvi v trebušne krvne stanice ter razvaža pravilno kri po telesu. Vsled tega se občuti po kavi in čaju prijetno toploto po vsem telesu. Vse te dobre lastnosti imata kava in čaj, toda samo za zdravega človeka. Otroci in ljudje, ki imajo srčno hibo, pa nikakor ne smejo zavži-vati kave, niti čaja. Tudi sta kava in čaj škodljiva vsem, ki trpe na padavici, maniji, nevra-steniji, vnetju ledvic, histeriji in onim, ki ne morejo spati. Tudi revmatičnim se kava ne priporoča. Preveliko zavživanje kave je vsakomur škodljivo. Zdravemu človeku pa kava zjutraj in po obedu le koristi, in tudi zvečer, posebno za tiste, ki morajo zvečer delati. So pa tudi taki, ki zvečer ne prenesejo niti kave niti čaja, ker jim jemljeta sen. Ti morajo, seveda, opustiti zavživanje teh pijač, predno ležejo k počitku. Žensk je preveč Po uradnih statistikah živi v Evropi 18 milijonov več žensk kakor moških. V NemCijl je približno 3 milijone 15—60 let starih moških manj kakor žensk, na Francoskem jih je pa 2 milijona manj. V Rusiji je žensk 4 milijone več kakor moških. V portugalskem glavnem mestu, v Lizboni, živi četrt milijona več žensk kakor moških, na Češkem pa je poldrug milijon žensk več. Moderne plesne obleke ii čipk Lfublianslca radioposiafa in njen program ..ki vsemi c taniti, kar sem jih ždtal v novoletnih lis Idi, mi je bil najbolj dobrodošel v naslovu omenjeni. Tega vprašanja bi se bil namreč že eaim večkrat rad dotaknil, a sem se bal očitanja, da hočem kritikovati le zato, ker ni dobila radia v eksploatacijo stranka, kateri sem pripadal tudi jaz. Sedaj, ko ste sprožili vprašanje sami, mi bo lažje govorita. Eden prvih dunajskih radio Matov, ki je tudi pni nas precej razširjen, je bil dolgo časa v strogi opoziciji proti »Ravag«, dokler ni ta naposled sprejela v svoj radio sosvet zastopnika tega lista. Dotakratno zabavljanje se je nenadoma prememilo v hvalo, ki je pa tudi opravičena, kajti videti je, da se ozirajo kolikor možno tudi na želje naročnikov tega lista. In postaja je res vaorna. Da pri nas s par tisoči naročnikov nimamo na razpolago več ko deset raaliCnih' koncertnih kapel, kakor jih ima Dunaj, je umevno, lahko bi pa bilo nekaj več premeni be, ako bi se odločilo vodstvo radia, da bi pustilo k basedi tudi druga društva. Skuša pa naj se vsekakor doseči radiososvet, kakor ga priporočate v novoletni številki. Je to tako lepa ideja, da zasluži vsega priznanja. Uverjeoi bodite, da se bo analno zboljšal program, pomnožilo se bo pa tudi število poslušalcev in naročnikov radio lista, kajti mnogo je starih politikov, ki vidijo v listu — hočeš nočeš — vedno še staro strankarsko farmo. Ako bomo pa okoli njega zbrani vsi Slovenci, neglede na preteklo politično pripadnost, ga bomo pa tudi vsi radi naročevali, četudi bo tiskan v Jugoslovanski tiskarni. Kdor je poslušal programe zadnje dobe, mora uvideti da je sosvet zelo potreben. Ne radi nas samih, radi sveta ne smemo več dopustiti, da pridejo pred mikrofon pevci, kakor so bili pred tedni, ko so peli nekatere pesmi v tempu, ki je klical po biču, ki bi jih pognal v hitrejši korak ... In neobhodno je potreihna ureditev vprašanje reklame. Vemo dobro vzrok, zakaj da se je išče, toda vrprašnmo pa le: kako pridemo poslušalci do tega, da moramo plačevati za neprestano poslušanje enih in istih reklam svoje talkse? Jaz poslušam radio skoro od njegovega rojstva, a lahko rečem, da tako neznosnih reklam, kaikor jih ima naš, nisem Jul v nobeni postaji. Morda o priliki, ko čujem mnenje drugih, 8e kaj več. Marij Skalan: I anuar V belem plašču kitna remija vsa in spi, huda starka zima jezna vsa rohni. Toki in potoki skrili »o se vsi, pod ledu oboki slap več ne šumi. Kraka lačna vrana, vrabec ščebeta, pošla vsa je hrana, lačna sta oba. Samo za pečjo še radost je doma, očka plete koše, deca se igra. Radivoj Rehar: Zora Rožava (Pravlljca o sovraštvu in ljubezni.) V dolino za tretjo goro je bil nekoč Zli duh natrosil grenkega prahu in vsakdo, komurkoli je prišel v nos, je postal slabe volje, zadirčljiv in prepirljiv. Tako se je zgodilo, da je postalo življenje v dolini za tretjo goro neznosno. Otroci niso več poslušali staršev in še ljubili in spoštovali jih niso, bratje so se medsebojno pretepali, sosedje zmerjali in celo pobijali. Bil je pravi pravcati pekel. Ena sama mala in nedolžna deklica je ostala dobra, kajti nje se po čudnem naključju grenki prah ni dotaknil. In ko je z bolečino v duši Jn s krvavečim srcem videla, kaj se v dolini za tretjo goro dogaja, Je šla od vasi do vasi, od otroci, mali in negodni, so se iz nje norčevali, kazali ji osle in metali kamenje za njo. V neki vasi so celo navalili nanjo s palicami in s kamenjem ter jo — pobili. Dobri duh, ki se mu je prebivalstvo doline zasmililo, je tedaj poslal v tisto vas svojega angela. Bel in čist se je dotaknil trupla pobite deklice in spremenilo se je v vrtnico. Naglo je vrtnica rastla in ko je zasijala prva zora, se je razvil na njenem vrhu škrlatno-rdeč cvet ter razširil po vsej okolici omamno vonjavo. V sredini cveta je pa bila skrita drobna glavica dobre deklice. Začudili so se vaščani, ko so v solnčnem svitu zagledali prekrasno rožo. Prihiteli so, da bi si jo ogledali, a čim so okusili njeno omamno vonjavo — je izginil vpliv grenkega prahu in postali so neskončno dobri, blagi in mili. Ganjeni do solz so se pričeli objemati in poljubljati in vsa nesloga je nainah izginila. Skrbno so negovali prekrasno vrtnico in dali so ji ime Zora Rožana. Glas o Zori Rožani je naglo obšel vso dolino za tretjo goro, in ker so bili ljudje še hudobni in pokvarjeni, so trumoma drli v tisto vas, da bi pokončali cvetico in spremenjene vaščane. Voinj Zore Rožane pa je tudi njih premagal ter jih ozdravil. In v slogi in ljubezni so priredili veliko veselico, na kateri so si odpustili vse grehe. Ko pa je bila dolina za tretjo goro, ozdravljena, je vrtnica Zora Rožana obrodila seme in usahnila. Tisto njeno seme je veter razpihal po vesoljnem svetu, da vzkali in se razraste v novo rožo ljubezni vselej in povsod, kjer raztrosi Zli duh svoj grenki prah razdora. V vsakem kraju pa dajo skrivnostni roži drugo ime. Tu ji pravijo Ljubezen, tam Sloga, drugod Bratstvo in še Bog sam vedi kako. Pesmi o kraljeviču Marku Prevaja Radivoj Rehar. Kraljevič Marko in Alil aga. (Dalje) »Pobratim moj, dragi beg Kostadin, skoči do trgovca orožarja pa mi kupi težek lok tatarski, in še z lokom kupi mi tatarskim s pestrim perjem okrašene pšicel Jaz pa pojdem z ago do sodnika, do sodnika, da bo tekmo sodil in razsodil prav in po pravici.« Pa odide Kostadin k trgovcu, Marko z ago k carskemu sodniku. Ko dospeta k carskemu sodniku, bos tam aga na preprogo sede in izvleče polno pest zlatnikov ter sodniku jih pred noge meče: »Na, efendi, vzemi te zlatnike in ne sodi Marku po pravici!« A razume Marko dobro turški, le zlatnikov nič pri sebi nima, buzdovan le čez kolena vrže: »Čuj, efendi, čaj, sodnik pravični: Sodi bratski mi in po resnici, ker — oglej si šestoper ta zlati! Ako ž njim te besen počnem biti, leka več ne boš na zemlji našel, naglo zabil boš na sodbo avojo, na zlatnike in bogastva vsaka!« Strah prevzame turškega sodnika, ko ugleda šestoper pozlačen; sodi še, a roka mu trepeče. Ko gredo ua tekmo odločilno, trideset gre z ago janičarjev, kraljeviča Marka pa ne spremlja nihče razen Grkov in Bolgarov. Ko dospejo na odprto polje, reče Marku carjev Alil aga: »Starešina, daj, nategni žico! Rad se hvališ, da junak si prvi ko me bratiš in mi — ženo daješl Nič ni meni žene tvoje treba; ni pri nas, kot je pri vas Turčinih; snaha nam je kakor sestra rodna. Jaz imam že ženo svojo zvesto, plemenito ženo Jelisavo. Rad, moj Turek, vse bi ti odpustil, a pokvaril svilen si mi suknjič... f ri tovore daj zato blaga mi, da zakrpam razdejane šive!< Skoči Turčin blažen od veselja, pa objema in poljublja Marka, vodi v svoje ga bogate dvore in gosti ga tri no«i in dneve, naloži mu tri tovore težke, dfi mu s čistim zlatom vtkano srajoo, ž njo še s srebrom okrašeno ruto, dodeli mu tristo spremljevalcev, da v kraljevski spremijo ga Prilep. Od takrat sta zvesta si ostala, skupaj carju čuvala sta meje in kjerkoli bili so se boji — bil se Alil je ob strani Marka in kjerkoli padala so mesta — rušil jih je Alil aga z Markom... (Konec) Uganka Med cveticami edini zime nič se ne bojim: naj bo toplo ali mrzlo — januarja že cvetim! Rešitev uganke v prejšnji številki: ka- li n. Pravilnih rešitev je prejelo uredništvo samo 7. Vsi drugi reševalci so navedli sinico, kraljička, taščico, ščinkovca itd.; skoraj vse ptice so bile navedene. Nagrado »i *• ^*aT^e Homan, učenec IV. razreda v Škofji Loki, Studenec št. 11. Rešitve da-n*/r u£ank® nai se pošljejo uredništvu »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova c. 24, do srede 14. t. m. opoldne. in se hvališ carju in vladarju, da zadeneš or'a urnokrilca, uruokrilca, ki oblake meri!« Odgovarja kraljevič mu Marko: »Res sem, Turek, silen in junaški, ali ti starejši si od mene, tvoje vse je silno vaše carstvo in pred mojo tvoja je pravica, ker td prvi v boj si me povabil; pa zato, glej, tebi prednost dajem!« Streljata in — merita na vatle: sproži Turek prvo belo pšico, pa doseže sto in dvajset vatlov, sproži Marko prvo belo pšico, pa doseže dvesto vatlov hkratu, sproži Turek drugo belo pšico, prestreli že daljo tristo vatlov, sproži Marko drugo belo pšico, prestreli že daljo šeststo vatlov... A takrat se vrne beg Kostadin in prinese Marku lok tatarski, z lokom silnim, z lokom tem tatarskim s pestrim perjem okrašene pšice. Napne Marko, odleti puščica, da z očmi ne da se več dozreti, manj še dalja meiit na vatlel Počne Turek grenke solze liti, počne Marka ves potrt prositi: »Brat po Bogu, kraljevič moj Marko, brat po Bogu in Ivanu svetem, po prelepem zakonu krščanskem: tvoji vsi so moji dvori beli, ž njimi draga zvesta moja žena, samo da me, brat moj, ne obesiš!« Odgovarja kraljevič mu Marko: »Oj Turčine, naj te Bog ubije, hiše do hiše in je oznanjala novo ljubezen, mir m spoštovanje. Mala je bila in slabotna, a želja po dobrih dejanjih ji je dala moči, da ni omagala. Toda ljudje, pokvarjeni po grenkem prahu Zlega duha, je niso poslušali. Smejali so se ji In jo sirovo odganjali od svojih domov. Se Danilo Gorinšek: Šivanka Živel je nekoč krojaški mojster. Casi so bili hudi, vojna je divjala v deželi in ljudje so imeli komaj, da so se enkrat na dan nasitili, kaj Sele, a bi mislili na lepa oblačila. Tako je pošteni Mojster kmalu uvidel, da se bo treba omejiti, kolikor se bo pač dalo. In ker je imel za pomočnika svoja lastna dva sina — Jure in Stanko jima je bilo ime — in sta oba ie bila odrasla, jima je dejal nekega dne: »Ljuba moja! Vojna nas davi, da vsi trije nimamo več jesti. Razdelil bom med vaju, kar sta si bila prislužila tekom let, in potem pojdita vsak na svojo stran v božjem imenu. Svet je velik, vojske ni povsod in človek sam se lažje prerine, kakor pa *«1« skupaj!« Tako Je dejal oče krojač in tako je tudi storil. ^nu Juretu je bilo tako dejanje všeč, zakaj Za ljubi denar bi šel tudi v pekel, seveda bi Poprej točno poizvedoval, če je treba tam kaj delati. Kajti sin Jure je bil take vrste junak, da bi Sel — kot že rečeno — za ljubi denar v pekel, za delo pa Se v nebesa ne! Mlajšemu bratu Stanku pa Je bilo treba dokaj prigovarjanja, da se je odpravil z doma. Hudo mu je bilo po očetu, ker Je vedel, da si ne bo privoščil niti kosa kruha, samo da ne bi zabredel v dolgove. Kot rečeno, je oče krojač razdelil pošteno in bratski, kar sta bila prislužila in ob slovesu je vsakemu podaril še po eno — šivanko, da jo bosta cenila in spoštovala, kakor se mora spoštovati vsako delo. Poslovila sta se sina od žalostnega očeta in se odpravila. Po poti je razodel Jure Stanku, da bo pod prvim drevesom v gozdu zakopal šivanko, 6eS da je ne more uporabljati. Da je vojna in v vojni cveti aamo kupčija, vrhu tega pa, da ne mara biti več krojač, ko je za časa vojne po mestih vse polno grofov, baronov iu drugih odličnikov, dočiin so navadni ljudje po bojiščih. Stanko ga je svaril in opominjal na očetovo šivanko, ki naj mu pove, da je vsako delo častno, tudi krojaško. Jure se mu je spočetka smejal, a ko mu je Stanko povedal, da bo tudi zakopal — a ne šivanko, temveč svoj del denarja, da bi ostal ohranjen očetu, če bi mu kdaj predla slaba, je prisluhnil. Kakor sta govorila, tako sta tudi storila. Pod prvim drevesom v gozdu je Jure zakopal Šivanko, segel bratu v roko za slovo in — se skril za bližnjim grmovjem. Stanka je skrbelo, kako bo z očetom, ko je zdaj izplačal oba sina in ostal sam skoro brez pare in brez dela. Smilil se mu je. Da bi mu v sili lahko pomagal, je zakopal svoj delež nedaleč od Juretove šivanke. Uti8nil si je prostor v spomin, da bi ga lažje našel, če pride kasneje v te kraje, in je odšel. Komaj je bil Stanko usmeril nekaj korakov proti mestu, že je Jure planil iz grmovja. Oziral se je, če ga kdo ne opazuje, potem pa je začel grebsti zemljo in kmalu izkopal — Stankov denar. Pri prvem krojaču si je nakupil krasnih novih oblek, obuvalo si Je oskrbel iz najfinejšega usnja in ko je prišel v mesto, ni bil več krojaški pomočnik, temveč grof. Denarja mu je z bratovim deležem ostalo dovolj. Brezskrbno je živel, najel si je krasno stanovanje, stregli so mu služabniki ip nikdo si ne bi bil mislil, da grof ni grof. Hodil je le v najvišje družbe in govoril z največjim prezirom o ljudeh negro-fovskega stanu. • Stanko pa Je hodil c ubogo svojo šivanko po »vetu in večkrat ni imel, kamor bi položil trudno avojo glavo. A tuintam je našel koga, ki mu je kaj zašil. In tako m J« preživljal v takratnih hudih časih. Vojna te ja pomikala cmeraj bolj proti krajem, koder je hodil Stanko. Ker ni dobil zaslužka nikjer — in kako bi ga tudi, ko so ljudje metali vse svoje premoženje v vojsko — je sklenil, da bo skušal bežati v sosedno, napadeno državo, ki je bila mala, a je bivalo v njej zelo delavno ljudstvo. Na takem iskanju je Stanko prišel v mesto. Pravili so mu, da divja vojna v nabližji bližini. Ko je tako preudarjal po cesti, kako bi najpametneje ukrenil, da bi ubežal, je srečal Jureta, vsega gosposkega in bahatega. Nagovoril ga je. A on je Sel mimo, kot bi ga ne poznal. Stekel je Stanko za njim in ga rotil, če je Jure, ki je vendar njegov brat krojač. Tedaj ga je Jure nahrulil: »Kaka drznost! Jaz — krojač!« In je odšel, ne da bi se ozrl za Stankom. Žalostno je šel Stanko svojo pot. Hodil je in hodil in ko je prišel na bojišče, se je pridružil vojakom. V vrvežu bilke je prebežal fronto. Juretu je dnevno bolj primanjkovalo denarja. A njemu ni to nič storilo. Živel je že sam v veri, da je res grof. In Bog ne daj, da bi se ga bil drznil samo pogledati kak resničen krojač. Ko je bil srečal svojega brata, vsega ubogega na cesti, se je potem rogal v družbi, da je srečal umobolnega reveža, ki ga je smatral — pomislite samo kaj takega! — za krojača. In vsa družba se je z njim zakrohotala. Zgodilo se je, da so pripeljali par ujetnikov v mesto. Jure in njegova družba so jih obdržali v mestu, češ da jim bodo za služabnike. In reveži so morali ostati pri njih, ki so jim pa tako skoparili s hrano, da so pomrli drug za drugim od lakote. Vojna je divjala čim dalje bolj blizu in na sovrašnl strani so zvedeli za kruto smrt svojih tovarišev v mestu. Sklenili so, da bodo obsodili na smrt vso ono odlično gospodo, pri kateri so pomrli njihovi tovariši od lakote. Vedno huje so se valili boji nad mesto. Šklepetali so meščani ■ zobmi od strahu ia marsi- Srikdstvc PogleJ nazaj - korak naprej! 5. decembra je minulo leto dni, kar je izšel »Zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugo-slavije« (SKJ) z namenom, da ta »viteška organizacija« skrbi za »telesno in nravstveno vzgojo doraslih in neoporečnih državljanov,« sokolske dece in naraščaja. Poleg teh pripadajo So-koJu lahko Se učenci ve e h S^l. Podrobne odredbe o organizaciji in poslovanju Sokola so predpisane v »Statutu«, ki sta ga po g 11. zakona o ustanovitvi SKJ izdala dne 14. Februarja 1930. prosvetni ter vojni minister. V teni se deli Članstvo v redno in izredno. Redni člani so d žavljani, izredni pa pri nas živeči Slovani. Naloga Saveza SKJ je določena v 51. »Statuta«, (er bazira na gojitvi telovadbe po že dobro pre-iakušemem Tyrševem sokolskem sistemu in metodi. Bistvena railika med bivšim Jugoslovanskim Sokolskim Savezom in novim Savezam SKJ je egolj organitatorifnega značaja in obstoji v tem 1. da uprava Saveza SKJ, katerega sestavni del je načelništvo, imenujeta minister prosvete in minister vojske in mornarice v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Ta uprava imenuje župne In te Sele društvene uprave, medtem ko so se preje vse uprave volile na rednih skupSčinah za dobo enega leta in 2. da je sedaj skupščina in odbor saveza in župe, dalje zbor župnih načelnikov in zbor društvenih načelnikov le posvetovalni organ savezni oz. župni upravi, medtem ko so bili prej ti končno odločujoči organi uprave, prejšna starešinstva in nacelništva pa izvršilni organi. Po dobi brezplodnih in za narod in državo Škodljivih strankarsko političnih borb se je na pobudo Njegovega Veličanstva kralja porodila nova velika struja zavednih državljanov, ki jih združuje brezmejna ljubezen do svojega velikega kralja, naroda in do države, ki je bila priborjena s tolikimi težkimi žrtvami. In ta nova 6truja je našla vso svojo podporo in zaslombo, nasprotno pa tudi svoje ideale v pravem Tyrševem sokolstvu. Zato ni čuda, da je sokolstvo v zadnjih mesecih tako napredovalo in prodrlo ekoro v sleherno naSe selo, kjer najde vedno novih sil, da jih s svojo smotreno vzgojo osveži, ojači in dvigne. Po statistiki iz 30. junija 1929. JSS in po statistiki iz 1. avgusta 1930. Saveza SKJ je opaziti ob primerjavi sledečo veliko spremembo: porast Število l.VI. 1929.1. X. 1930. za % lup 23 23 —. društev. ..•••• 443 rednih članov .... 36.529 55.473 54-5 Tednih članic .... 8.319 11.258 35'4 moškega in ženskega naraščaja ......................10.933 10.163 47-8 moške in ženske dece . 17.025 81.612 85-6 vseh pripadnikov skupaj 72.806 114.506 572 od članov je telovadcev . 9.672 14 937 54 4 od članic je telovadk . 2.635 3.789 43 9 od telovadcev in telovadk skupaj je mož in žen. prednjaštva t izpito!« 500 5o6 Irl brez izpila . 1.492 2.138 43-3 Sokolskih domov ... 74 95 28-4 Dalje nas zanima — ker vemo, da je uspeh ln napredek sokolstva odvisen le od dobrega >■ zadosti številnega prodnjaštva, ki edino vrši sokolsko vžgejo — v koliki meri je to napredovalo. Iz razpredelnice se vidi, da je bilo vsega telovadnega osebja skupaj v letu 1929. 4£ ^>, leta 1930. pa že 66.601, in je naraslo za 65 5%. Medtem pa je naraslo število izprašanega prednjačiva le za 11-2% oz. neizprašanega za 43-3%, kar gotovo ni v baš ugodnem in srečnem razmerju. Iz tega sledi, da se bo moralo posvetiti vzgoji predivjaštva več pažnje, da bo moglo slediti v koraku z naraščanjem telovadečega osobja. Že preje, oz. sploh vedno je sokolstvu primanjkovalo prednjažtva. Najidealnejše bi seveda bilo, da bi prišel za vsakih 6 telovadcev (—dk) in »a vsakih 20 naraščaja in dece po on prednjak. Potem bi zahtevalo telovadeče (mo-8ko in žensko) članstvo, ki ga je danes skupaj 18.720, približno 3120 prednjašlva, naraSčaj in deca pa, ki ga je skupaj 47.775 še 2400, kar bi dalo potem skupaj vsega potrebnega prednja-Stva 5520. Danes imauio izprašanega le 556, ne-izprašanega 2138 ali skupaj 2694 prednjašlva, kar je več kot polovico premalo, ker pride na približno 25 telovadečih oseb samo en prednjak (oz. prednjakinja). Ali če vzamemo za bazo 700 društev s po 6 oddelki da to 4200 prednjašlva. Savezno načelstvo je vprašanju prednjaštva posvečalo vedno najvežjo pašnjo, kakor tudi večina župnih in nekaj društvenih načelstev. Tako se je vršilo vsako leto po več tečajev za prednjaštvo v savezu, župah in večjih društvih. V manjših društvih je to vprašanje najbolj pereče; saj je mnogo društev, kjer nimajo sploh nobenega prednjaka. V mnogih društvih leži vse vzgojno delo na poedinih, često celo na enem samem prednjaku, ki mora zbog tega voditi vse oddelke in kar pomeni, da se mora s trudapolnim poslom muditi dnevno po več ur v telovadnici oz. na telovadišču. Zato ni čuda, če potem prednjak one-more, ker mu odpovedo živci in društvo je na tleh. Naj zato nikdo ne 6praSuje, kako to, saj je uprava ostala ista, pa letos ni napredka. Mnogo lažje je biti deset let v upravi in vršiti vse funkcije, kakor pa deset let — poleg dela za svoj obstoj in takrat ko je človek najbolj potreben razvedrila in počitka — po tri ali več ur voditi vadbo številne in ukaželjne mladine in članstva. Savczna točaja za prednjake v Mariboru in za prednjakinje v Ljubljani, ki 6e pričneta 10. januarja 1931., bosta tu napravila velik korak naprej, ker bo 80 tečajnikov po odpravljenem šest mesečnem tečaju prirejalo v svojih župah župne in društvene tečaje tako, da bo število prednjaštva koncem leta 1931. znatno višje. Naša želja je, da bi rodila ta tečaja Sm največji uspeh. Drugo težko vprašanje je vpraSanje telovadnic in telovadišč. Tudi tu bi bilo najidealnejše,, da bi vseh 695 društev imelo svojo telovadnico in letno telovadišče, poleg tega pa še priliko za kopanje in plavanje ter v bližini teren pripraven za letno taborjenje in zimsko telovadbo kakor smučanje, drsanje itd. Tako pa imamo le 95 sokolskih domov s telovadnicami in morda komaj toliko telovadišč. Nekaj društev telovadi po šolah, nekaj v privatnih lokalih, ki vedno niso primerni, mnogo društev pa sploh nima ne telovadnice niti telovadišča in to so talio-rekoč sezonska društva, ki se pečajo s telovadbo le v letnem času. Iz tega eledii, da se z malenkostno članarino po približno Din 36-— na leto in na člana zbere povprečno na društvo Dan 3450, kar je za vzdrževanje in redno poslovanje mnogo premalo. Poleg vse požrtvovalnosti članstva in naklonjenega radodarnega občinstva tiče mnogo naša društva še v dolgovih, ki ovirajo redno delo in ogrožajo celo obstoj posameznih društev. Brez večjih podpor od občin, banovin in državo se kakor šole tudi sokolstvo, ki ni pridobitno podjetje, ne bo moglo razvijati tako kakor želimo. Stati nam bodo morale ob strani, kakor tudi mi stojimo njim v izvrševanju Tyrševih nalog in želja Njegovega Veličanstva kralja, vlade in vsega naroda. Od 55.473 članov in 11.258 članic se redno udeležuje telovadbe in s tem sokolske vzgoje le 14.937 članov in 8789 ali 269% oz. 33-7% ali slaba tretjina. Brezpogojno se bo morati spoštovati povsod § 6. društvenih pravil, kjer se zahteva od vsakega člana udeleževanje redne telovadbe do izpolnjenega 26. leta. Poleg tega pa bo v starih društvih, ki so si vzgojila generacijo telovadcev, kaj lahko pričeti s telovadbo starejših bratov in sester, ki naj bodo mlajšim vzor z navdušenjem do stvari same in v izpod-budo. S tem bi se znatno povečal odstotek telovadečega članstva in naši javni nastopi, izleti in telovadbe bi se gotovo odlikovale po večjem Številu nastopajočih, bili bi bolj prijetni, saj bi živahna in poskočna mladina in navdušeno etairejše članstvo tvorilo naj pestrejšo sliko, ki bi povsod vnemaia nova mlada in starejša srca. Zelja, ki naj nas spremlja v novem letu je: »pet korak naprej 1 Zdravo! Delovanje Sokolskega društva v Sodražici Sodražioa, 7. januarja. Dolgoletni starosta brat Jos. Oberster ki starost uje društvu že nad 20 let, ot varja tudi prvo glavno skupščino našega Sokola KJ. Pozdravlja navzoče članstvo, ki se je zbralo v naši novi dvorani, kakor tudi župnega delegata br. Rusa. V daljšem govoru .pojasni pomen sokolstva od ustanovitve do osnovanja SKJ. Med tem se tudi zahvali naši »Posojilnici« za zgraditev dvorane, nje vodstvu načelniku I. Kovačiču in ravnatelju M. Vrbiču. Spominja se pokojnega bivšega pod-starosta brata Al. Gnidica ln sestre Veselove, nakar navzoči počaste njiju spomin. Župni delegat brat Rus prinaša pozdrave župe, navdušuje v daljšem govoru članstvo za telovadbo in pripravo na zlet v Prago. Brat tajnik Vence Drobnič prečita -poslanico Saveza, nakar preide na svoje tajniško poročilo, katero funkcijo je prevzel po odpotovanju brata P. Oberstarja. Društvo šteje danes 88 članstva, 14 moškega in 12 ženskega naraščaja, 19 moške in 33 ženske dece. Dne 28. septembra se je vršil društveni izlet v Vel. Podjane, katerega se jo udeležil celokupni odbor in 80 Članstva, ki so na željo tamošnjega pripravljalnega odbora ustanovili odsek, katerega je sa-vea in župa potrdila. Odsek šteje danes nad 40 članov in Članic. Iz blagajniškega poročila br. Evg. Ivanca posnemamo, da Je imelo društvo tekom leta prejemkov Din 7414-75, stroškov Din 6387 95, skupnega promet z naloženim denarjem pa 19.141-95. Spomnili so se na nas bratje v Kanadi, ki so podprli društvo z znatnim zneskom 1118 Din, zato izreka bratu Perušku in Veselu iskreno bratsko zahvalo. Nato sledila lepi poročiM br. načelnika Fr. Fajdige in prosvetarja' br. Jos. Ivanca. Brat starosta je nato želel, da bi se naše vrste do prihodnje skuipščine pomnožile, kajti vse predpogoje za razmah imamo s pridobitvijo nove dvorane, kjer naj se vžgala naša mladina v sokolskem in nacionalnem duhu! Zdravo! Sokol Zg. šiška. Prva redna letna skupščina bo v nedeljo 11. t. m. ob 15-80 v dvorani društva Vodnik. Po božičnem premoru se prične redna telovadba vseh oddelkov 15. t. m. — Zdravo! ‘Radio Ljubljana, nedelja, 11. januarja: 8.00 Kmetijska ura. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje — P. dr. Roman Tominec. 10.20 I. Kaiser: Pregled evropskega gospodarskega trga. 11.00 Radio orkester. 12.00 Časovna napoved in poročila. 15.00 Plošče (Rezerv, za ev. prenos). 20.00 Prenos iz Prage: Svečan koncert ob smrti dirigenta in skladatelja Oskarja Nebdala. 22.00 Časovna napoved in porodila. 22.15 Hawal-jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, ponedeljek, 12. januarja: 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 čas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester: Trobenta solo. 18.30 Dr. Anton Bajec: Italijanščina. 19.00 Prof. Tine Debel jak: Poljščina. 19.30 Ing. Kern: 0 mamilih. 20.00 Rezervirano za event. prenos. 22.00 Poročila in časovna napoved programa r.a naal-ednji dan. Ljubljana, torek, 18. januarja: 12.15 Plošče (Jugosiov. in orkestralna glasba). 12.4fi Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester: Saxofon duet. 18.30 Prof. Fr. Pengov: Solnce v luči znanosti. 19.00 Mladinska ura: Schaup Sergej: Razvoj orožja. 19.30 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. 20,00 Prenos iz Zagreba (cerkvena glasba). 22.00 Poročila in časovna napoved. 22.15 Lahka glasiba. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, nedelja 11 januarja: 11.30 Dopoldanski koncert. 12.00 Zvooenje. 12.06 Koncert. 12 30 Kuhinja. 17.00 Komorna glasba (kvartet). 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos iz Prage. 22.10 Novice. 22.00 Lahka glasba. Zagreb ponedeljek. 12. januarja: 12.20 Kuhinja. 12.90 Plošče. 13 30 Novice. 17.00 Zvočni tlim. 18.90 Novice. 20.00 Knjižna ura. 20.15 Po- ročila. 20.30 Koncertni večer. 21.50 Novice. 22.06 Po tujih postajah. Zagreb, torek, 13. januarja: 12.20 Kuhinja. 12.90 Pdošče. 13.30 Novice. 17.00 Prenos iz kavarne. 18.30 Novice. 19.45 Poročila. 20.00 Cerkveni večer. 2100 Novice. 22.00 Lahka večerna glasba. Beograd, nedelja, 11. januarja. 0.00 Prenos iz Saborne cerkve. 10.30 Poljedelstvo. 11.00 Plošče. 12.30 Radio-orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Zdravstveno predavanje. 17.80 Narodni napevi. 18.00 Narodne pesmi s kitaro. 19.30 Oaze v Sahari. 20.00 Jugoslovanske pesmi. 20.30 »Vsiljivec«, drama. 21.15 Klavir. 21.45 Novice. 22.05 Plošče. 22.85 Po Evropi. Beograd, ponedeljek, 12. januarja: 11.25 Plošče. 12.46 Radio-orkester. 13.30 Novice. 15.30 Otroška ura. 16.00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Narodni napevi. 18.00 Plošče. 19.80 Fran-ooščina. 20.00 Poslovilni koncert ge. TA. Djundje-nac, članice beograjske opere (operne arije). 21.(H) Radio-orkester. 22.00 Novice. Beograd, torek, 13. Januarja: 11.25 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 17.00 Radio orkester. 16.00 Plošče. 18.00 Narodne pesmi (petje). 19.30 Nemščina. 20.00 Klavir. 20.30 Koncert zbora »Marinkoviče. 21.80 Koncert tamburic. 22.30 Novice. 22.50 Silvestrovanje v Beogradu. Šah Dr. Aljehinova turneja se bliža koncu. Točno bilanco vse tumeje bomo prinesli prihodnjič, vendar pa je popolnoma gotovo, da boljšega rezultata od Zagreba ne bo doseglo nobeno mesto več. Z zagrebške simultanke prinašamo partijo, katere lina strategija dokazuje, da si je dr. Aljehin kakor povsod tudi v Zagrebu vzel na piko »kanone«. Borkovič je namreč eden prvorazrednih igralcev Zagreba. Španska partija. Beli: dr. Aljehin Črni: Borkovii 1. e2—e4 e7—e5 18. Sc3—bi Ld7—e6 2. Sgl—13 Sb8—c6 19. Sbl-<12 Sf6-d7 3. Lil.- 20. Lb2Xg7 Kg8Xg7 4. d2—d4 e5Xd4 21. Dd3—c3+ f7—16 5. Sf8Xd4 Lc8—d7 22. Sd4—f3 Db7—b6+ 6. Sbl—c3 Sg8—f6 23. Kgl-b2 Db6-c5 7. 0—0 Lf8—e7 24. Dc3—b2 Le6-g8 8. b2—b3 0—0 25. c2—c4 d7—<15i 9. Lel—b2 Tf8—e8 26. Tel-e2 a7—a5 10. h2—h8 Le7—f8 27. c4Xd5 c6Xd5 11. Tfl—el g7—gfl 28. e4—e5 f6-f5 12. Lb5Xc6 b7Xc6 29. Sf3—<14 Db5-b6 13. Dd2—d3 Lf8-g7 30. e5—e6+ Sd7-f6 14. Tal—dl Dd8—c8‘ 31. Sd4Xf5! g6Xf5 15. Sd4-e2 Dc8-bl 82. Sg3Xf59 Kg7-g6 16. Se2-g3 Te8-e7 33. Sf5-e7+ Te8-e7 17. f2—f4 Ta8—e8 84. f4—f5+ črni se vda se vda. Opombe: 1 Doslej je črni igral često solidno pozicijsko. Poteza z damo pa je začetek slabega načrta, dr. Aljehin je sijajno izrabil odsotnost črne dame na kraljevem krilu. 3 Ta poteza izdatno oslabi črnega. * Še hitreje bi prišel konec na Sg3—h6+. Turnir v Hastingsu. Kakor vsako leto, tako se tudi letos vrši v Hastingsu božični turnir. Udeležba je ta: Capablanca, dr. Euwe Yates, Sultan-kan, Thomas, Menčikova, Colle, Taylor, Michel, Winter. Borba je postala ogorčena, ko je Sul-tan-kan porazil favorita Capablanco. Ta zmaga pa je samo člen sijajnega starta mladega Indijca. Po 6. kolu je namreč vodil s 5 točkami pred dr. Euwejem s 4 in pol in Capablanco s 4. Kakor v Ličge-u pa je Sultan-kan tudi tu izgubil v 8. kolu z dr. Euwejem, tako da je prišel na površje dr. Euwe s 6 in pol, sledita mu Sultan-kan in Capablanca s 5 in pol. V rezervnem turnirju je imel Flohr že v predzadnjem kolu c 2 točkama naskoka prvo mesto v rokah. Match Sultan-kan — dr. Tartakovver. Hotel Panhaus na Semmeringu bo priredil od 17. do 81. januarja match med zmagovalcema v Lifege-a na 12 partij. Oglašajte vedno v »Jugoslovanu«! Imeli boste uspeh! Ouida: Kneginja Zurova 30 Roman. Vila Nalagina je bila polna gostov in samo pet četrt ure daleč od Monaka. Vera ni bila niti trenutek sama z materjo, odkar jo je ta počastila s svojim obiskom ter se izprehajala s svojim rdečim solnčnikom ob obali in zapravljala na ruleti drugih denar. Dasi ni slišala od Vere ne ene tožbe ali očitanja, se je je vendar bala. Mislila je že, kako bi se Ji umaknila s poti. Vendar pa je ostala v Villafranca. Zakaj? Zato, ker je bilo moderno preživeti december ob Sredozemskem morju. S svojim bivanjem pri hčeri pa se je hotela tudi umakniti neprijetnim govoricam, ki so šle na njen račun. Tudi gospod Van der Decken je napravil v Villafranca kratek obisk, vračajoč se s svojega poslovnega potovanja, da vidi ženo in svojo srečno pastorko. Nekega dne je Zurov pri zajtrku povedal, da je kupil za Vero zgodovinski diamant, ki se je nekoč lesketal na neki kronani glavi. Vera se je zahvalila s kratkimi, mlačnimi besedami, kakor da ji je daroval šopek malovrednih trobentic. To je njeno mater tako ozlovoljilo, da je rekla gospe Nalagini: »Ali je prav nič na svetu ne zanima? Prejela je eden izmed največjih evropskih diamantov, pa se še zmeni ne zanj. Jeli to človeški! To je pač sad vzgoje — vzgoje, ki jo je bila deležna od svoje babice. Napravila jo je do-eela nezmožno za svet.c »Ubožica,« je odgovorila gospa Nalagina s po m«mbnim nasmeškom. »Pač nima vašega čudovitega daru, da bi se znašla v vsakem položaju. To je njena nesreča.« Knez Zurov je zategnil svoje bivanje na jugu daleč preko božiča. Gospod Van der Decken in lady Dolly sta se odpeljala. Za njima se je poslovil tudi mali Italijan ognjevitih oči, ki je dobil spomladi mesto na italijanskem poslaništvu v Londonu po zaslugi lady Dolly. Za ognjevite oči je bila še vedno sila dovzetna, zato ni čuda, da ga je gospod Van der Decken povabil v 6voj londonski hotel na trgu Chathamplatz. Se mnogi so odšli, nakar so prišli drugi, toda Zurov je ostal in igral v bližnjem Monaco, dokler se ni naveličal sreče pri igri. Je pač tako, da so včasih baš milijonarji srečni pri igri. Nato se mu je stožilo po svojem hotelu v Bois de Boulogne v Parizu. Od nekdaj mu je bil Pariz nekakšen paradiž. Tam je upal, da bo tudi zdaj popolnoma pozabil, da je poročen. Sklenil je, da se bo spomnil na to, samo kadar se bo hotel ponašati, da ima najlepšo ženo v Evropi. V nočnem vlaku, ki jo je vozil navzgor ob Seini, je Vera nepremično strmela v mimoletečo, Bneženo pokrajino. »Skušajte zaspati,« Ji Je svetoval mož nevoljno. »Cernu bulite v noč?« V sosednem kupeju sta dva zvesta služabnika čuvala njeno skrinjico z dragulji. Toda ona ni mislila na dragulje. Spomnila se je metulja in zvezde in tistega solnČnega jutra tam gori na kleči. Vlak je drvel skozi temno, mrzlo noč. Vsak trenutek je bila bliže možu, čigar molčeči pogled ji bo glasno zaklical: »Kako se je moglo to zgoditi?« Prispeli so v Pariz naslednega dne okrog sedme. Čakala jih je kočija. Vera in gospa Nalagina sta prvi vstopili, za njima knez Zurov. Voz je peljal mimo opere, pred katero se je gnetla tisočglava množica. Na močno razsvetljenih tablah je jasno brala: »Faust — Corrfeze.« Vera se je naslonila na naslon voza. Gospa Nalagina se je zasmejala. »Pariški ljubljenec je Corrfeze, ki se ga občinstvo nikdar.ne naveliča. Ali ga poznate? St» ga že slišali?« Vera se je obotavljala. »V gledališču nikoli,« je odgovorila, »ne.« »Zares,« je dejala gospa Nalagina, »zapustil je Rusijo nenadoma, ravno ko ste vi tja prišli.« Ostro je motrila pri teh besedah svakinjo. Skozi pozlačena omrežna vrata so zavozili v hišo Zurova. Veri se je zdelo, da so jo zvlekli v novo zlato ječo. Stopala je po velikanskem stopnišču navzgor. Ko je prišla v svoje sobe, je prosila, da bi jo pustili samo, da se razjoče. Nenadoma je zaslišala soprogov glas za vrati svojega buduarja. »Naglo »e opravite,« je rekel, »v desetih minutah je večerja. Pojdemo v opero, da se pokažem z vami.« Vstala je na mestu, kjer je klečala. »Utrujena sem od dolge poti,« je rekla. »Ostanemo prav malo,« je odgovoril knez, toliko, da vas vidijo; torej podvizajte se.« Te besede so bile zapoved, zatorej je bilo vsako upiranje zaman. Cez deset minut je sedela z možem za mizo. Bila sta sama, kneginja Nalagina je bila trudna in je legla k počitku. Knez je malo jedel vkljub dobri kuhinji, zato pa je več pil. »Tudi vi nimate teka,« je rekel med jedjo. »Torej pojdiva rajši. Danes ste videti zdrava in lepa.« Včasih jo je pogledal. »Ali »te se našminkali?« jo je vprašal orez ovinkov. »Ne.« Službene objave Razglasi osrednje vlade Razglas o kurzih listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, za mesec Januar 1931. Da ba se pravilno pobarale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenj«, je gospod minister za limanoe glede na dejstva, da se menjava vrednost listin, iadaniti na zlato ali inozemsko valuto, proti dinarju, določil z odločbo br. U. 165.160 z dne 28. decembra 1930. nastopne kurze, po katerih ee morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, kd se glasč na zlato ali inozemsko valuto, ter se morajo po tem znesku pobirati takse po zakonu o taksah in sicer: 1 napoleondor......................Din 218-60 1 turška zlata lira . a • • » » 249’— 1 angleški funt.....................> 274-20 1 dolar.............................» 5635 1 kanadski dolar....................> 56 05 1 nemška zlata marka .... > 13-45 1 zlat zlot.............................> 6 33 1 avstrijski šiling...................> 795 1 betg................... . . > . > 7-88 1 pengo ..............................» 988 1 braziljski midreis ..... > 5 20 1 egiptovski funt ....,, » 281-20 1 uruguajski pezos ...................> 43-— 1 argentinski pezos...................... 18'70 1 turška papirnata liira . . . . » 26’70 100 turških piastrov .....................> 26 70 100 zlatih francoskih frankov . . > 1095'90 100 francoskih frankov................> 221-70 100 švicarskih frankov................> 109590 100 italijanskih lir..................> 295-40 100 nizozemskih goldinarjev . . > 2269 — 100 romunstaili lejev . . . , . » 33-50 100 bolgarskih levov . . . . . » 40-88 100 danskih kron > 1506-70 100 švedskih kron ........................» 1512-70 100 norveških kron....................> 1506-70 100 pezet................................ » 601’— 100 drahem........................ . . » 78-— 100 češkoslovaških kron . . > > > 167-55 100 finskih mark .........................» 142-— 100 letonskih lat ........................» 1083-50 Ti kurzi veljajo za Jas od dne 1. do dne 81. januarja 1931. ter se morajo uporabljati tudi v nastopnih primerih: 1. ko se sprejema kovano zlato — napoleon-dori in alate turške Mre — pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov; 2. Uo se pobirajo luške takse, o čemer iada oddelek za davke potrebna navodila: 8. kot obračtunavalni tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1930./1931. pri vseh državnih izplačilih v tujiih valutah; in 4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7%no in 8%no Blaire & Comp. m 7% Državne hipotekarne banke, emitiranih v New Yorku, m preračunavanje dolarjev v dinarje. Iz oddelka ra državno ražunovodstro in proračun ministrstva za finance r Beogradu, . 23. decembra 1930. br. II—165.160. Razglasi kraljevske banske uprave II. — No 33402 50 Razpust društva. Društvo »Vinarsko društvo za sodna okraja Krško in Kostanjevica v Krškem« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obMoj. Kraljevska banska uprava dravske banovine, Ljubljana, 29. decembra 1930. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka i dr. Stare e. r. I. No. 11286 33—8—e Razpis. Na temelju § 18. »Uredbe o službenem razmerju idravnikov združenih zdravstvenih občin v Dravski banovini« (Službeni list z dm« 20. XII. 1930 Štev. 44) se razpisujejo mesta zdravnikov v združenih zdravstvenih občinah in sicer: Srez Brežiee: 1. v združ. zdravstveni občini Bizeljsko a sedežem na Bizeljskem, 2. v združ. zdravstveni občini Brežice • sedežem v Brežicah, 3. v združ. zdravstveni občini Planina s sedežem v Planini, 4. v združ. zdravstveni občini Rajhen-hurg s sedežem v Rajhenburgu, 5. v združ. zdravstveni občini Sevnica • sedežem v Sevnici. V srezu Celje: 6. v združ. zdravstveni občini Polzela • sedežem na Polželi, 7. v združ. zdravstveni občini St. Jurij ob juž. železn. s sedežem v Št. Jurju ob j. ž. 8. v združ. zdravstveni občini Sv. Pavel pri Preboldu s sedežem v Sv. Pavel pri Preboldu, 9. v združ. zdravstveni občini Teharje, b sedežem v Teharjih, 10. v združ. zdravstveni občini Vojnik, s sedežem v Vojniku, 11. v združ. zdravstveni občini Vransko, s sedežem na Vranskem, 12. v združ. zdravstveni občini Žalec, s sedežem v Žalcu. V srezu Čabar: 13. v združ. zdravstveni občini Čabar, s sedežem v Čabru. V srezu Dolnja Lendava: 14. v združ. zdravstveni občini Beltinci, b sedežem v Beltincih, 15. v združ. zdravstveni občini Dobrovnik, s sedežem v Dobrovniku, 16. v združ. zdravstveni občini Dolnja Lendava, s sedežem v Dol. Lendavi. V srezu Gornjigrad: 17. v združ. zdravstv. občini Gornjigrad, s sedežem v Gor. Gradu, 18. v združ. zdravstv. občini Ljubno, 8 9edežem v Ljubnem, 19. v združ. zdravstv. občini Mozirje, 8 sedežem v Mozirju. V srezu Kamnik: 20. v združ. zdravstveni občini Domžale, s sedežem v Domžalah, 21. v združ. zdravstveni občini Kamnik, s sedežem v Kamniku, 22. v združ. zdravstveni občini Brdo, s sedežem v Lukovici. V srezu Kočevje: 23. v združ. zdravstveni občini Fara pri Kostelu, s sedežem v Fari pri Kostelu, 24. v združ. zdravstveni občini Kočevje, e sedežem v Kočevju; 25. v združ. zdravstveni občini Ribnica, 8 sedežem v Ribnici, 26. v združ. zdravstveni občini Sodražica, s sedežem v Sodražici, 27. v združ. zdravstveni občini Velike Lašče, s sedežem v Vel. Laščah. V srezu Konjice: 28. v združ. zdravstveni občini Konjice s sedežem v Konjicah, 29. v združ. zdravstveni občini Loče, s sedežem v Ločah, 30. v združ. zdravstveni občini Oplotnica, s sedežem v Oplotnici, 81. v združ. zdravstveni občini Vitanje, s sedežem v Vitanju. V srezu Kranj: 32. v združ. zdravstveni občini Cerklje, e sedežem v Cerkljah, 33. v združ. zdravstveni občini Kranj, b sedežem v Kranju, 34. v združ. zdravstveni občini Preddvor, s sedežem v Preddvoru, 35. z združ. zdravstveni občini Škofja Loka, s sedežem v Škofji Loki, 36. v združ. zdravstveni občini Trata nad Šk. Loko, s sedežem v Škofji Loki, 37. v združ. zdravstveni občini Tržič, e sedežem v Tržiču, 38. v združ. zdravstveni občini Železniki, 8 sedežem v Železnikih. V sreiu Krško: 39. v združ. zdravstveni občini Kostanjevica, s sedežem v Kostanjevici, 40. v združ. zdravstveni občini Krško, B sedežem v Krškrn, 41. v združ. zdravstveni občini Mokronog, s sedežem v Mokronogu, 42. v združ. zdravstveni občini Radeče, 8 sedežem v Radečeh, 43. v združ. zdravstveni občini Raka, b sedežem v Raki. V sre*u Laško: 44. v adruž. zdravstveni občini Laško, s sedežem v Laškem. V srenu Litija: 45. V idruž. zdravstveni občini Litij1, ■ sedežem v Litiji, 46. v združ. zdravstveni občini Višnjago-ra, s sedežem v Višnji gori, 47. t združ. zdravstveni občini Zagorje, 8 sedežem v Zagorju, V srezu Logatec: 48. V združ. zdravstveni občini Cerknica, s sedežem v Cerknici, 49. v združ. zdravstveni občini Logatec, 8 sedežem v Logatcu, 50. v združ. zdravstveni občini Lož, s se-dežetn v Ložu, V sreiu Ljubljana • okolica: 51. v združ. zdravstveni občini Dobrova, s sedežem v Dobrovi, 52. v združ. zdravstveni občini Dobrunje, s sedežem v Vevčah, 53. v združ. zdravstveni občini Zdr. Barjanske občine, s sedežem na Igu, 54. v združ. zdravstveni občini Grosuplje, s sedežem v Grosupljah, 55. v združ. zdravstveni občini Št. Vid nad Ljubljano, 8 sedežem v Št. Vidu, 56. v združ. zdravstveni obdizd Vrhnika, * sedežem na Vrhniki. V srezu Ljutomer: 67. v združ. zdravstveni občini Apače, b sedežem v Apačah, 58. v združ. zdravstveni občini Križevci, b sedežem v Križevcih, 59. v združ. zdravstveni občini Ljutomer, s sedežem v Ljutomeru, 60. v združ. zdravstveni občini Radenci, a sedežem v Radencih, 61. v združ. zdravstveni občini Sv. Jurij ob Ščavnici, s sedežem v Sv. Juriju ob Ščavnici. V srezu Maribor - desni breg: 62. v združ. zdravstveni občini Maribor -okol, d. br., s sedežem v Mariboru, 63. v združ. zdravstveni občini Poljčane, s sedežem v ^oljčanah, 64. v združ. zdravstveni občini Pragersko, s sedežem na Pragerskem, 65. v združ. zdravstveni občini Ruše, s sedežem v Rušah, 66. v združ. zdravstveni občini Slov. Bistrica. s sedežem v Slov. Bistrici, 67. v združ. zdravstveni občini Sv. Lovrenc na Pohorju, s sedežem v Sv. Lovrencu, 68. v združ. zdravstveni občini Fram, 8 sedežem v Framu. V srezu Maribor - levi breg: 69. v združ. zdravstveni občini Maribor -okolica, levi breg, s sedežem v Mariboru, 70. v združ. zdravstveni občini Sv. Jurij ob Pesnici, s 6edežem pri Sv. Juriju, 71. v združ. zdravstveni občini Sv. Lenart v Slov. goricah, s sedežem v Sv. Lenartu, 72. v združ. zdravstveni občini Sv. Trojica v Slov. goricah, s sedežem pri Sv. Trojici, 73. v združ. zdravstveni občini Št. Ilj v Slov. goricah, s sedežem v Št. liju, 74. v združ. zdravstveni občini Velka, b sedežem pri Mariji Snežni. V Srezu Murska Sobota: 75. v združ. zdravstveni občini Cankova, s sedežem v Cankovi, 76. v združ. zdravstveni občini Gornja Lendava, s sedežem v Gor. Lendavi, 77. v združ. zdravstveni občini Križevci, s sedežem v Križevcih, 78. v združ. zdravstveni občini Murska Sobota, s sedežem v Murski Soboti. V srezu Novo mesto: 79. v združ. zdravstveni občini Novo me-sto-okolica, s sedežem v Novem mestu, 80. v združ. zdravstveni občini Toplice, s sedežem v Toplicah, 81. v združ. zdravstveni občini Žužemberk, s sedežem v Žužemberku. V srezu Prevalje: 82. v združ. zdravstveni občini Orna, s sedežem v trni, 83. v združ. zdravstveni občini Dravograd, s sedežem v Dravogradu, 84. v združ. zdravstveni občini Maren-berg, s sedežem v Marenbergu, 85. v združ. zdravstveni občini Gustanj, s sedežem v Guštanju, 86. v združ. zdravstveni občini Ribnica na Pohorju, s sedežem v Ribnici, 87. v združ. zdravstveni občini Vuzenica, s sedežem v Vuzenici. V sreiu Ptuj: 88. v združ. zdravstveni občini Breg pri Ptuju, s sedežem Breg pTi Ptuju, 89. v združ. zdravstveni občini Muretinci, s sedežem v Muretincih, 90. v združ. zdravstveni občini Ormož, vzhodni del, s sedežem v Ormožu, 91. v adruž. zdravstveni občini Ormož, zah. del, s sedežem v Ormožu, 92. v združ. zdravstveni občini Ptuj, -okolica, s sedežem v Ptuju, 93. v združ. zdravstveni občini Ptujska gora, s sedežem na Ptujski goTi, 94. v združ. zdrav, občini Središče, a sedežem v Središču, 95. v adruž. zdravstveni občini Sv. Urban, a sedežem pri Sv. Urbanu. V sreiu Radovljica: 96. v združ. zdravstveni občini Bled, b sedečem na Bledu, 97. v združ. zdravstveni občini Boh. Bistrica, a sedežem v Boh. Bistrici, 98. v idruž. zdravstveni občini Kranjska gora, 8 sedežem v Kranjski gori, 99. v združ. zdravstveni občini Radovljica, a aedežem v Radovljici. V »rezu Slovenjgrades: 100. v adruž. zdravstveni o’.5Ini Mislinje, s sedežem v Mislinjah, 101. v združ zdravstveni občini Slovenj-gradec, b sedežem v Slovenjgradcu. 102. v združ. zdravstveni občini Šoštanj, s sedežem v Šoštanju, 103. v združ. zdravstveni občini Velenje, s sedežem v Velenju. V sreiu Šmarje pri Jelšah: - v združ. zdravstveni občini Kozje, ■ sedežem v Kozjem, 106. v zdriz, zdravstveni občini Podčetrtek, s sedežem v Podčetrtku. 106. v združ. zdrav, občini Rogaška Slatina, s sedežem v Rogaški Slatini. 107. v združ. zdravstveni občini Rogatec, b sedežem v Rogatcu, 108. v združ. zdravstveni občini Sv. Peter pod Sv. Gorami, b sedežem v Sv. Petru, <. \ združ. zdravstveni občini P ? pri Jelšah, s sedežem v Šmarju pri Jelšah. Prosilci naj vlože svoje po določilih čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in § 18. uredbe o službenem razmerju zdravnikov združenih zdravstvenih občin — opremljene prošnje najkesneje do 1. februarja 1931. pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. decembra 1930. * VI. No. 27.391. 69 Sprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Škerjanc Srečko, zasebni zdravnik v Mali Nedelji, p. Ljutomer, dr. Varl Valentin, v. d. šefa državnega protituberkuloz-nega dispanzerja v Mariboru, in dr. Pečan Josip, vodja centralnega' antitrahomskega ambulatorija v Murski Soboti, so bili vpisani v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 2. januarja 1931. Po odredbi bana zdravstveni inšpektor: Dr. Mayer, s. r. •je VI. No. 26.751/30. 70 Spremembe v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Herkov Božidara, zdravnica na Golniku, je bila črtana iz imenika zdravniške zlx>mice za Dravsko banovino radi preselitve v Ogulin. Kralj, banska uprava Dravske banovine r Ljubljani, dne 2. januarja 1931. Po odredbi bana zdravstveni inšpektori Dr. Mayer, s. r. Razglasi sodišč in sodnih oblastev A VI 574/30—8. Oklic 73 s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Kvas Edvard, Studenci pri Mariboru, Aleksandrova 35, je umrl dne 26. novembra 1930. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se poživljajo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 11. februarja 1931. ob 16. uri v sobi št. 4 ustmeno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 5. januarja 1931. A 180/30—2 * 61-3—2 Oglas dediču neznanega bivališča. Breznik Jakob, prevžitkar v Karnid št. 31, je dne 30. oktobra 1930 umrl. Poslednja volja se ni našla. Zapustnikova sinovi Breznik Franc in Breznik Janez, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivata, da se v teku enega leta od danes naprej zglasita pri tem souišču. Po preteku tega roka ee bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in s gospodom Jelenc Josipom, sodnim služite-ljem v Gornjem gradu, ki se je postavil za skrbnika odsotnima Breznik Francu to Janezu. Okrajno sodišče v Gornjem grada, odd. I., dne 19. decembra 1930. T V 40/30—2. 52—8—2 Amortizacija. Na prošnjo Alojza Obrovnika, posestnice moža v Razborci štev. 21, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poživlja, da uveljavi v teku šestih mesecev, počenši 29. decembra 1930, svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Ozna menilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica okrajne hranilnice v Slovenjgradcu št. 26606 z vlogo 8009 Din 92 para. Okrožno sodišče v Celja, odd. V., dne 29. decembra 1930 Stran 14 JIJ GOS LOV A h Nedelja, 11 januarja 1931. E 712/30—28 28 Dražbeni oklic. Dne 9. februarja 193 1. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Vid, vi. št. 39. Cenilna vrednost: 157.906’25 Din; vrednost pritikline: 12.515'— Din; najmanjši ponudek: 105.27084 Din. 'ravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Marenbergu, dne 19. decembra 1900. H* E 904/30-7 60 Dražbeni oklic. Dne 9. februarja 19 31 ob devetih foo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Go-tobinjek, vi. St. 106, 107. Cenilna vrednost: 50.042 Din; najmanjši ponudek: 40.028 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Novo mesto, dne 24. decembra 1930. j|C E IV 2659/30—8 62 Dražbeni oklic. Dne 11. lebruarja 1931 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Hotinja vas, vi. št. 200, stavbišče in ena zemljiška parcela. Cenilna vrednost: 1969-50 Din; najmanjši ponudek: 1314 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 2. januarja 1931. E 3714/30-17. 38 Dražbeni oklic. Dne 27. Iebruarjal931. ob desetih bo pri ipodpisanem sodišču v sobi štev. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Stara vas, vi. št. 181, obstoječa iz njive (pairc. št. 1098), gozda (paro. št. 1124) in gozda (pare. št. 1126). Cenilna vrednost: 7484-— Din; najmanjši ponudek: 4988’— Din. Pravice, katere hi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beoiem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 15. decembra 1930* * E IX 4389/30 64 Dražbeni oklic Dne 2. marca 1931 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga g. o. Gorica, vi. št. 343. Cenilna vrednost: 3808'10 Din; najmanjši ponudek: 2538'74 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, j. priglasiti sodišču mjpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki Je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki Je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče t Mariboru, odd. IX. dne 29. decembra 1930. $ Kps 80/30-24. 69 Oklic. S pravnomočno sodbo okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 29. decembra 1930. Kps 80/30—23 se je prepovedalo posečanje krčem za dobo enega leta počenši z dnem 3. januarja 1931. do 2. januarja 1932. Omahen Francetu, dne 24. avgusta 1875. v Stranjah rojenemu, t Vel. Loko, srez Novo mesto, pristojnemu, posestniku, v Korenit ki štev. 7 stanujočemu. Okrajno sodišče t Trebnjem, odd. II., dne 2. januarja 1931. L I 10/30-8 65 Preklic. S t i g e r Gustav, veletrgovec v Celju, rojen dne 22. septembra 1904 v Celju in tja pristojen, se zaradi zapravljivosti omejeno prekliče. Pomočnikom se mu imenuje g. inž. Ton-nies Gustav, stavbenik v Ljubljani, Dvorakova ulica št. 3. Stroške preklicnega postopanja mora plačati preklicana. Okrajno sodišče v Celju, oddelek I. dne 11. decembra 1930. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne za-zadruga: 914. Sedež: Duplica. Dan vpisa: 20. deoembra 1930. BesedUo: Gradbena tadruga na Duplici, registrovana zadruga i omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi članov s tem, da postavlja na Duplici zgradbe gospodarskega značaja, ki bi služile gospodarskim koristim vseh .članov, predvsem kolodvorsko poslopje. Zadružna pogodba (statut) z dne 15. novembra 1930. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa s petkratnim zneskom istega. Oznanila se izvršujejo po nabitju na razglasno desko zadruge v njenem uradnem prostoru, lahko pa poleg tega še tudi na druge načine. Načelstvo obstoji iz 5 zadružnikov, člani načelstva: Vavpetič Alojzij, posestnik, šmarca, Klemenc Franc, kovaški mojster, Šmarca. ing. Remec Vladimir, tovarnar, Duplica, štercin Ivan, posestnik, Kaplja vas 35, in Naglič Peter, posestnik, šmarca. Pravicoe zastopati ima: Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelstvo na ta način, da se podpišeta pod tvrdko, katera naj bo pisana ali s pečatom, da se podpišeta pod tvrdko, katera naj bo pisana ali s pečatom odtisnjena, po dva uda načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. decembra 1930. (Firm. 2101/30. — Zadr. IX. 223/1.) Izbrisala se je nastopna zadruga: 915. Sedež: Zgornja Siska. Dan izbrisa: 20. decembra 1930. Besedilo: Električna strojna zadruga v Zgornji Šiški, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. Izbrisala se je po končani likvidaciji. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. decembra 1930. (Firm. 2092/30. — Zadr. VI. 157/41.) * 916. Sedež: Št. Vid nad Ljubljano. Dan izbrisa: 20. decembra 1930. Besedilo lirme: Lipa, zadruga mizarjev v st. Vidu nad Ljubljano, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. Izbrisala se je po končani likvidaciji. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. decembra 1930. (Firm. 2103/30. - Zadr. VII. 203/19.) * Nc I. 8/31. 66 Proglasitev za mrtve. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi vedel kaj o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa poživlja sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Tak. II. Ime, rojstni dan, stan in bivališča pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ima In blTalliit skrbnika, ki J« bil postavljen pogreionca Dan in opr. št. oklica Oklical rok potaia 1 Unterlechner Matija, rojen 2. februarja 1892., viničarski sin v Doklecih. Odšel leta 1914. z 87. pešpolkom na gali-ško bojišče, se udeležil 30. novembra 1. 1914. bitke pri Jasislu, od tedaj pomešan. Sestra Ana Unterlechner 27. IX. 1930. T 42/30-5 15. julija 1931 2 Kamenik Mihael, rojen 5. januarja 1887., posestnikov sin v Smrečnem. Odšel leta 1914. s strelskim polkom št. 4 na gališko bojišče. Meseca septembra 1. 1914. se je nahajal na bojišču pri Gro-deku. Od tedaj naprej neizvesten. Sestra Lopič Cecilija 30. IX. 1930. T 57/30—8 16. julija 1931 3 Erbus Alojz, rojen 21. maja 1898., posestnikov sin v Grajenščaku. Odšel leta 1916. k 26. domobranskem pešpolku v Maribor, odtod pa na italijansko (tirolsko) fronto, vojna pošta 217, odkoder meseca novembra 1916. ali 1917. zad-njokrat pisal, od tedaj naprej pogrešan. Sestra Horvat Liza 24. IX. 1930. T 64/30-2 15. jnlija 1931 4 Vojko Iran, rojen 21. maja 1880., posestnik v Lupovcih št. 67. Odšel leta 1914. s 20. honvedskim pešpolkom na rusko bojišče. Zadnjič pisal meseca novembra 1914. Od tedaj naprej pogrešan. 2 ena Vučko Marija 26. IX. 1930. T 65/30-2 15. julija 1931 5 Drvarič Štefan, rojen 13. novembra 1896., posestnik v Bodoncih. Odšel meseca oktobra 1917 s 83. pešpolkom na italijansko bojišče. Od tam je leta 1918 zadnjikrat pisal. Od tedaj pogrešan. Svak Rondi Stefan 7. X. 1930. T 67/30-2 15. julija 1931 6 Je* Ivan, rojen 21. oktobra 1887., posestnik v Jurjevskem dolu. Odrinil leta 1914. s 47. pešpolkom na rusko bojišče, od koder meseca maja 1. 1915. zadnjokrat pisal. Od tedaj pogrešan. Hči Jež Jožefa 7. X. 1930. T 68/30-2 15. julija 1931 7 Pak Anton, rojen 28. maja 1877., lelar-ski sin v Kozjaku. Odšel leta 1914. k 47. pešpolku v Maribor. Zadnjokrat pisal meseca avgusta 1. 1918. iz Maribora. Od tedaj naprej pogrešan. Sestra Šauperl Liza 30. XI. 1930. T 69/30—5 15. jnlija 1931 8 Bilkvič Josip, rojen 28. junija 1897., posestnik v Tešanovcih. Odšel leta 1914. s 18. pešpolkom na gališko bojišče, tain prišel v rusko ujetništvo. Zadnjokrat pisal leta 1917., od tedaj pogrešan. Zena BOkvič Ida Koplč Franc, višji sodni ofieijal v Mariboru 30. XI. 1930. T 70/30-4 15. julija 1931 9 Kosi Iran, rojen 10. julija 1889., posestnikov sin v Koračicah št. 1. Odšel leta 1914. k vojakom v vojno službovanje, prišel na razna bojišča, nazadnje na francosko fronto. Zadnjokrat pisal pod naslovom »k. u. k. Gebirgsarti-lerie, Abt. I., Batterie II., Feldpost Nr. 521.« — Od tedaj naprej pogrešan. Mati Kosi Gera 30. XI. 1930. T 72/30-3 16. julija 1931 10 Kosi Martin, rojen 25. oktobra 1882., posestnik v Koračicah. Odrinil leta 1915. k vojakom v vojno službovanje, prišel potem na gališko bojišče in tam dne 17. oktobra 1916. v rutnunsko ujetništvo. Od tedaj naprej pogrešan. Mati Kosi Gera 30. XI. 1930. T 73/30—5 15. julija 1931 11 Sukič Mihael, rojen 31. marca 1883., posestnik v Salovcih 140. Odšel leta 1914. s 18. honvedskim pešpolkom na rusko bojišče, kjer je prišel v rusko ujetništvo. Iz ujetništva pisal meseca oktobra 1914., od tedaj naprej pogrešan. Varga Terezija, posestnica v Salovcih 30. XI. 1930. T 74/30—4 15. julija 1931 12 Tiradar Štefan, rojen 21. julija 1882., želar v Crenšovcih. Odšel*leta 1914. s 48. pešpolkom na rusko bojišče, od koder meseca aprila 1915. zadnjokrat pisal. Od tedaj pogrešan. Zena Tivadar Treza 30. XI. 1930. T 76/30-3 15. julija 1931 13 Kunstek Simon, rojen 6. oktobra 1881., posestnik v Smolincih. Prišel med vojno kot vojak 47. pešpolka v romunsko vjetništvo, od koder je leta 1916 zadnjikrat pisal. Od tedaj naprej pogrešan. Žena Kunstek Marija 80. XII. 1930. T 75/30—5 V 14 Pečovnik Frane, rojen 19. avgusta L 1891.. kmečki delavec v Sp. Kapli št 151. Odšel leta 1915. s 26. domobranskim polkom na poljsko bojišče, tam baje prišel še istega leta v rusko ujetništvo. Od tedaj naprej pogrešan. Mati Pečovnik Terezija 30. XII. 1930. T 77/30-3 15. julija 1931 15 Pnh Frane, rojen 14. septembra 1895., posestniški sin v Skrbijah št. 2. Odšel leta 1915. z 6. stotnijo, 15. pešpolka na gališko bojišče; od koder meseca maja 1915. zadnjokrat pisal. Od tedaj naprej pogrešan. Mati Puh Neža 30. XII. 1930. T 78/30—3 15. julija 1931 16 Engler Ivan, rojen 14. julija 1885., rudar v Fohnsdorfu. Odrinil leta 1914. k 4. domobranskem polku v Celovec, od tam pa na rusko bojišče. Od tedaj pogrešan. Brat Engler Mirko oO. XII. 1930. T 80/30-4 15. julija 1931 17 Mravljak Janez, rojen 21. oktobra 1871., Vurmat št S. Prišel med vojno leta 1915. s 87. pešpolkom na tirolsko fronto, od koder leta 1917. zadnjokrat pisal. Od tedaj naprej pogrešan. Sin Mravljak Karol 30. XII. 1930. T 84/30—2 “iff* 18 Gra« Jošef, rojen 17. marca 1847., prs-viitkar v Obrežu. Odšel »pomladi leta 1920. na Hrvatsko in m ni več vrnil, od tedaj pogrešan. Borko Ivan, posestnik v Obrežu 30. XII. 1930. T 85/30-2 15. julija 1931 Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV, dne 3. januarja 1931. Konkurzni razglasi Sa 7/30-3. 39 on. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini tvornice zamaškov >Veha«, družbe z o. z. v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 8, registro*'ane pod firmo: tvomdca zamaškov »Veha«, družba z o. z. v Logatcu. Poravnalni sodnik dr. Stojkovič Gašo, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravitelj dr. Ažman Josip, odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 10. f e b r u-arja 1931 ob desetih. Rok za ogiasitev do 5. februarja 1931. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. ITT , dne 2. januarja 1931. Sa 17/30-2. ’ 11 918. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vinii Stegmtiller Antona, trgovca v Muti. Poravnalni sodnik Cerček Ivan, starešina okrajnega sodišča v Marinbergu. Poravnalni upravnik dr. Winterhalter Iv., odvetnik v Marenbergu. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču dne 16. februarja 19 31. ob devetih. Rok za zglasitev 12. februarja 1931 okrajnega sodišča v Marenbergu. Okrožno sodišče y Mariboru, odd. III., dne 31. decembra 1930. •g* Sa 14/30-2. 12 819. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vmi tvrdke »Stavbeno podjetje Accetto in drugovi, družba z omejeno zavezo v Mari-boru<. Poravnalni sodnik dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravnik dr. Vavhnik Miloš, odvetnik v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču soba št. 84 dne 18. februarja 1931. ob devetih. Rok za zglasitev do 10. februarja 1931. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 31. decembra 1930. * 33 Sa 15/30—2. 920. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini Pollak Josipa, trgovca v Dol. Lendavi, registrovanega pod firmo Lazar Pollak v Dolnji Lendavi. Poravnalni sodnik dr. Fabiani Friderik, sodnik okrajnega sodišča v Dol. Lendavi. Poravnalni upravitelj dr. Černe Ferdo, advokat v Dolnji Lendavi. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču dne 16. februarja 19 3 1. ob devetih. Rok za zglasitev do 10. februarja 19 31. pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 31. decembra 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev 49 Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Stanje * dne 31. decembra 1930. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga .... 236,112.823-97 Posojila.................... 1.637,156.254-85 Račun za odkup kronskih novcanic................... 897,799.723-06 Račun začasne zamene . 126,263.238-53 Dolg države................ 2.996,842.941'92 Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdanje novčanic.................. 2.138,377.163-— Saldo raznih računov . . 676,880.879-49 8.709,433.024-82 Pasiva. Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano.................. Rezervni fond ...*.* Novčanice v obtoku . . . Državni račun začasne zamene ....................... Terjatve države po raznih računih ...... Razne obveznosti . . . Terjatve države za zastavljene domene .... 2.138,377.163-— Nadavek za kupovanje zlata za glavnioo in fonde 83.055.870-— 30,000.000-— 12,964.099-10 5.396,532.715-— 126,263.238-53 59,385.654-38 862,854.284-81 8.709,433.024-82 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 di- narjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, švicarski in francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem srebru za 1 dinar itd. Obrestna mera po cskontu menic 5Vfe% na leto. Obrestna mera za posojila na zastavo 7% na leto. * 5 Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Od. 21. januara 1931 godine Narodna banka pusta u opticaj svoje novčanice od Din. 100 stalnog izdanja, koje se razlikuju od sadašnjih puštenih u tečaj 1 januara 1925 godine samo u nazivu države, datumu izdanja i potpisima. Kod ovih novčanica glase: Naziv države — Kraljevina-Jugoslavija. Datum izdanja — 1 decembar 1929. Potpisi: Guverner Ignjat J. Bajloni; član uprave Andrija Radovič. Detaljan opis novčanice od Din. 100 stal-nog izdanja objavljen je u »Službenim no-vinama« 27 decembra 1924 god. i 10 i 20 januara 1925 godine. Beograd, 26 decembra 1930 godine, Br. 158803/a. UPRAVA NARODNE BANKE KRALJEVINE JUGOSLAVIJE * 5 Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Od. 21. januara 1931 godine Narodna banka pušta u opticaj svoje novčanice od Din. 10 stalnog II izdanja, koje se razlikuju od sadašnjih puštenih u tečaj 25 juna 1928 godine samo u nazivu države, datumu izdanja i potpisima. Kod ovih novčanica glase: Naziv države — Kraljevina Jugoslavija. Datum izdanja — 1 decembar 1929. Potpisi: Guverner Ignjat J. Bajloni; član uprave Andrija Radovič. Detaljan opis novčanice od Din. 10 stalnog II izdanja objavljen je u »Službenim novinama« 20, 23 i 25 juna 1928 godine. Beograd, 26 decembra 1930 godine, Br. 158803. UPRAVA NARODNE BANKE KRALJEVINE JUGOSLAVIJE * 85 Razglas Direkcija šum v Ljubljani razpisuje v verskozakladnih gozdih v področju kr. šum-ske uprave v Kostanjevici prvo licitacijsko prodajo okoli 2.400 plma v režiji izdelanega buikovega porabnega lesa in okoli 1.500 plm* bukovih drv. Ponudbe pisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweiso-va cesta št. 1. je vložiti do 16. februarja 1931. do 11. ure dopoldne pri isti direkciji, kjer se bo tega dne vršila licitacija. Vsa predmetna pojasnila daje direkcija šum v Ljubljani in šumska uprava v Kostanjevici. Direkcija šum v Ljubljani, dne 9. januarja 1931. * Razglas o ofertalri licitaciji. Ker I. licitacija za dobavo in montažo kompletno vzidane sterilizacijske naprave in za dobavo opreme za operacijske prostore ni uspela, razpisuje uprava Banovinske ženske bolnice v Ljubljani na podlagi odloka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljni z dne 15. oktobra 1930 VI No. 21820 po zakonu o državnem računovodstvu (člen 86—105, odd. B.: Pogodbe in nabave) II. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 24. januarja 1931. ob 11. uri v pisarni uprave Banovinske ženske bolnice v Ljubljani, Stara pot št. 3. Podrobnejša pojasnila in podatke ter dražbene in dobavne pogoje dobe interesenti med uradnimi urami pri upravi Banovinske ženske bolnice v Ljubljani. Vsak ponudnik se mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na dražbene in dobavne pogoje, ter mora v smislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu položiti predpisano kavcijo, in sicer domačini 5%, oziroma tuji državljani 10% ponu-dene vsote. Kavcija se mora položiti pri blagajni uprave Banovinske ženske bolnice v Ljubljani najkesneje do 10. ure na dan licitacije. Uprava Banovinske ženske bolnice v Ljubljani, dne 3. januarja 1931. * Ad mgšt. 38211 in 47923/30. 86 Razglas o prvi pismeni ofertalni licitaciji ^ za napravo ccntralne kurjave v novi carinarnici v Ljubljani. Uprava občine ljubljanske razpisuje po odobrenju ministrstva za gradbe z dne 30. septembra 1930., A. br. 36514/30 in odloku istega ministrstva z dne 11. decembra 1930., br. 90691/30 ter na podstavi čl. 86. do vštevšega čl. 98. zakona o državnem ra- čunovodstvu z dne 6. marca 1910., odnosno njegovih sprememb in dopolnitev, prvo javno pismeno ofertalno licitacijo za prevzem in izvršitev centralne kurjave v novi carinarnici v Ljubljani, za kar je bila odobrena revidovana proračunska suma Din 269.913—. Licitacija se vrši v 40-dnevnem roku v četrtek, dne 19. februarja 1931. ob 11. uri dopoldne v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, soba štev. 5, Šolski drevored št. 2. Načrti, proračuni in pogoji za razpisana dela so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih mestnega gradbenega urada od dne 7. januarja 1931. dalje, oziroma se tamkaj lahko dobijo ofertni pripomočki proti plačilu Din 100—. Ponudbe se morajo predložiti v obliki splošnega popusta v procentih na celokupni proračun. Zapečatene ponudbe, opremljene s kole-kom za Din 100-—, priloge pa s kolekom za Din 2-—, morajo ponudniki ali njih pooblaščenci izročiti na dan licitacije z označbo: »Ponudba za zgradbo carinskih objektov v Ljubljani od ponudnika N. N.< neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Na poznejše ali nepravilno opremljene ter telegrafske ponudbe se ne bo oziralo. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in specijalne pogoje ter mora vložiti kavcijo: domačini Din 27.000-—, tuji državljani Din 54 000-— pri občinski blagajni v Ljubljani, Šolski drevored 2, bodisi v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih, oziroma garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. Pogodbe in nabave« zakona o državnem računovodstvu. O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, ter potrdilo pristojne Zbornice za TOI o sposobnosti, mora ponudnik odprte predložiti predsedniku licitacijske komisije obenem z zapečateno oferto. Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 (šestdeset) dni po licitaciji. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 30. decembra 1930. * St. E.r. 932/30, 999/30, 1056/30, 1091 30, 1147/30, 1252/30, 1253/30, 1332 30, 1375'30, 1441 '30, 1462/30, 1521 30, 1523 30, 1533/30, 1552 30, 1679 30, 1739 30, 1755/?0, 1783 30, 1797/30, 1798 TO, 1814'30, 1821/30, 1827 30, 1830'30. 1900/30, 192«'30. 1958'30, 1953/30, 1959 30, 1964/30, 1969'30, 1996/30. Razglas Po § 106 zakona z dne 26. oktobra 1887, dež. tak. kranj. št. 2 iz leta 1888, se razglasa s tem zaključek postopanja, zadevajoč nadrobno delitev skupnega sveta, ki je vpisan: 1.) v vi št. 86 k. o. Stojanski vrh, sod. okraj kostanje viški; 2.) v vi. št. 89 k. o. Polom, sodni okraj kočevska ; 3.) v vi. št. 533 k. a Borovnica in 176 k. o. Sabočevo, sod. okraj vrhniški; 4.) v vi. št. 244 k. o. Gradišče, sodni okraj kostanjevima; 5.) v vi. št. 2 k. o. Bakek, 110 in 111 k. o. Dolenja Planina, s. o. cerkniški in logaški; 6.) v vi. št. 383 k. o. Stožice, sodni okraj ljubljanski ; 7.) v vi. št. 377 k. o. Stožiice, sodni okraj ljubljanski; 8.) v vi. 5t 29 k. o. Studenec, godni okraj ložki; 9.) v vi. št. 69 in 73 k. o. Stožice, sodni okraj ljubljanski; 10.) v vi. št. 28, 15 in 80 k. o. Ravne, sodni okraj cerkniški; 11.) v vi št. 7, 9, 90, 45 k. o. Horjul, sodni okraj vrhniški; 12.) v vi. št. 85, 133, 184 in 185 k. o. Unec, sodni okraj cerkniški; 13.) v vi. št. 78 k. o. Otok I., sodni okraj ložki; 14.) v vi. št., in sicer v neanamku XVIII. javne imovine k. o. Jablanica, sodni okraj litijski (pare. št. 1678); 15.) v vi. št. 352 k. o. Kamnik, sodni okraj vrhniški; 16.) v vi. št. 76 k. o. Hrib in vi. št. 87 k. o. Bukovagora, sodni okraj kočevski; 17.) v vi. št. 89 k. o. Reber, sodni okraj žu-žemberški; 18.) v vi št. 383 k. o. Smolenjavas, ter pare. št. 2141, vpisane v seznamu I. kot javna last k. o. Smolenjavas, sodni okraj novomeški; 19.) v vi št. 28, 11 k. o. Velike Bloke, in sicer pare. št. 812, 1008/1, 1008/2 in 1100, sodni okraj ložki; 20) v vi. št. 88 in 89 k. o. Dolenja planina, in sicer pare. št. 797, sodni okraj logaški; 21.) v vi. St. 139 in 541 k. o. Unec, sodni okraj cerkniški; 22.) v vi. št. 132 in 466 k. o. Borovnica, ter vi. M. 111 in 112 k. o. Sabočevo, sodni okraj vrhniški; 23.) v vi. št. »48 in 349 k. o. Kamnik, sodni okraj vrhniški: 24.) v vi. št. 10, 13, 15 im 65 k. o. Studeno, sodni okraj ložki; 25.) v vi. št. 20 k. o. Radi ek, sodni okraj ložki; 26.) v vi. št. 314, 424 in 460 k. o. Stara Vrhnika, ter pare. št. 1373/3 in 1373/4, vpisane pod vL št. 430 k. o. Stara Vrhnika, sodni okraj vrhniški ; 27.) v vl. št. 23 k. o. Otave, sodni okraj cerkniški; 28.) v vl. št. 48.217 k. o. Borovnica, sodni okraj vrhniški; 29.) v vl. št. 59, 79 k. o. Gorenja Planina in v vl. št. 140 k. o. Unec, sodni okraj logaški; 80.) v vl. št 7, 616, 48, 261, 132. 779. 86 in 138 k. o. Borovnica, sodni okraf vrhniški; 81.) v vl. št. 66, 97 in 435 k. o. Studenec, in sicer pare. št. 804, sodni okrai ljubljanski; 82.) v vl. št. 52. 53, 54 in K k. o. Zaklanec, sodni okraj vrhniški; 33.) v vl. št. 84 k. o. in 200 ter 411 k. o. Velika Ligojna, sodni okraj vrhniški, ke- so te operacije popolnoma izvršene. Z dnevom, ko se objavi ta razglas, prestane glede teh agrarnih operacij pristojnost agrarnih oblasti, tako, da ostanek) le-te odslej pristojne samo še za raz®ojevanie zahtev, omenienih v § 99 in 100 zakona z dne 26. oktobra 1887. kranj. dež. zak št. 2 iz leta 1888. Komisija za agrarne operaciie v Ljubljani, dne 5. januarja 1930. Stev. E. r. 1890/30. * Razglas. Po § 111 zakona z dne 7. novembra 1900, kranj. dež. zak. št. 28, oziroma dopolnitve k temu zaikjou z dne 15. novembra 1910. kranj. dež. zak. št. 37 in § 149 ministrskega ukaza z dne 18. julija 1915, kranj. dež. zak. št. 38, se s tem razglaša zaključek postopanja, tikajočega se zložbe poljedelskih zemljišč, in sicer parcel, ki so vpisane pod vl. št. 240, 190, 172, 229, 188, 205, 257, 225, 189, 306, 444, 476, k. o. Log, sodni okraj ljubljanski, ker je popolnoma izvržena ta agrarna operacija. Z dnevom, ko se objavi ta razglas, prestane glede teh agrarnih operacij pristojnost agrarnih oblasti, tako, da ostanejo le-te odslej pristojne samo še za razsojevanje v § 106 zakona z dne 26. oktobra 1887, dež. zak. št. 2 iz 1. 1888 omenjenih zahtev. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani, dne 5. januarja 1930. * St. E. r 1465/30, 1474/30, 1492730, 1810/80, 1828. Razglas. Po § 130 zakona z dne 26. maja 1909, Staj. dež. zak. št. 44 se s tem razglaša zaključek po-stomanja, zadevajoč nadrobne delitve skupnega sveita, ki je vpisan: 1.) v vl. št. 148 k. o. Prihova, sodni okraj gornjegrajski; 2.) v vl. št. 164 k. o. Gorjane, sodni okraj kozji; 3.) v vl. št. 52 k. o. Hrastje, sodni okraj kozji; 4.) v vl. št. 102 k. o. Vransko, sodni okraj vranski; 5.) v vl. £. 114 k. o. Podvin, sodni okraj vranski — er so popolnoma izvršene te affar-ne operacije. Z dnevom, ko se objavi ta razglas, prestane glede teh agrarnih operacij pristojno?1 gramih oblasti, tako, da ostanejo le-te odslej pristojne samo še za razsojevanje v § 99 in 100 zakona z dne 26. maja 1900. frtaj. dež. zak. št. 44 omenjenih zahtev. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani, dne 5. januarja 1990. Razne objave 41 Objava. »Tvrdka Ljudevit Marx, tovarna lakov d. d. Domžale s sedežem v Ljubljani je imela dne 9. decembra 1930 svoj 5. redni občni zbor, pri katerem se je odobril bilančni račun ter račun o dobičku in izgubi. Tv. Ljudevit Marx, tovarna lakov d. d. v Ljubljani. Bilančni račun z dne 31. decembra 1929. Aktiva: Blagajna Din 12.888-86, Poštna hranilnica Din 31.914-32, debitorji Din 1,727.64506, blago Din 990.928-31, embalaža Din 179.646-20, komisijsko blago Din 50.205-40, vrednostni papirji Din 16.132-—, rimese Din 100.000-—, naprave 2,250.436-15 Din. Skupna vsota aktiv: Din 5,359.796-30. Pasiva: Delniški kapital 4,000.000-— Din, banke Din 547.901-26, kreditorji Din 420.229-62, trate Din 103.836, davčna rezerva Din 35.000-—, splošni rezervni fond Din 147.285 40, posebni rezervni fond za dub. terjatve Din 33.489-59, nedvignjene dividende Din 35.452-—, dobiček vklj. prenos iz 1. 1928 Din 36.602-06. Skupna vsota pa-siv: Din 5,359-796-30. Račun o dobičku in izgubi. Debet: Splošni 9troški Din 712.855-32, odpisi Dm 387.246-21, dobiček vklj. prenos iz 1. 1928 Din 36.602-06. Skupna vsota: Din 1,136.703-59. Kredit: Prenos dobička iz 1. 1928 Din 17.480-90. bruto dobiček na blagu Din 1,119.222 69. Skupna vsota Din 1,136 703.59. Uprava. * 84 Objava. Izgubil sem šolsko i/.pustnico drž. osn. Sole v Št. Vidu pri Lukovzci na ime Bevc Mihael, rodom Im°VcV^eveHo Lukovici. Pro8l«5»» J" “ Pozor, ljubitelji f zimskega športa« Pred nakupom zimskošportnih predmetov si oglejte veliko zalogo smučk, navadnih kakor Hiekorj, vseh vrst vezav in palic, maže, drsalk ter vseh za zimski šport potrebnih predmetov pri tvrdki: J. GOREČ nasl. AUERHAMMER ogrin družba * o. z. Miklošičeva cesta štev. 30. trgovina s kolesi, šivalnimi stroji, avtoinobilnim priborom, pnevmatiko in zimskošportnimi predmeti, kjer se Vam nudi velika Izbira po najnižjih cenah. Smučarski klubi. Sokolska druStva poseben popusti 411 1 Radi povečanja centralne kurjave ■pvcdLamo nizkotlačni parn/ kotel sistema »Strebel«, tipa Ecune, 8 17-5 m’ gorilne ploskve, za kurjenje s koksom ali rjavim premogom, s pripadajočimi deli, in sicer: membranskim regulatorjem, manometrom, vodokazom, dimnim zasunom, vodostojno varnostno cevjo itd. Kotel se lahko vsak dan ogleda v tiskarni ftlevkuv V LJUBLJANI, GREGORČIČEVA UL. 23 kjer je dobiti pri ravnateljstvu vsa potrebna pojasnila. Najmodernejše vzorce ZAVES in PERILA namiznih in kuhinjskih garnitur veze najfineje in najceneje tvrdka Matek & MikeS liubiiana, Dalmatinova 13 Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj. Štajerska jabolka molančki prodaja farska zveza Ljubljana 905 um Od dobrega najboliše je le 423 griizijep^^cilcr šivalni slvcj in belo Elegantna izvedba najboljši materijal! uMmtm pisalni stroj v 3 velikostih l ,||j| Novosti Šivalni slro/ kot, damska pisalna miza Le pri J os, $*eielinc Ljubljana za vodo, blizu Prešernovega spomonika Zmerne cene tudi na obrokel Tel. int. 2913 ,':.C ***/. . . • . j vi Razširjajte Jugoslovana! 4G4 „J*IGRAD ■ JUGOSLOVANSKA GRADBENA IN KREDITNA ZADRUGA R.Z.ZO.Z. LJUBLJANA WOLFOVA ULICA 10/1. daje svojim članom brezobrestna posojila za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih Uradne ure: 8—12 14—18 Kolporterje (prodajalce časopisa) pridne in vesfae sprejme v službo naša uprava Tovarna poMštva IVAN MATHIAN arhitekt za interiere LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 14, priporoča svojo veliko zalogo najmodernejšega pohištva a priznano prvovrstno izdelavo, kakor tudi vsa tapetniška dela po naj-nižiih cenah. Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«! KLIŠE) E vse/l vrs£ por •folog rafij ah^ oli risbah. im m/© n aj scrlidn Qj£e kš €B ST *D E U L1UB LIANA DALMATINOVA 13 Sanatorij v Mariboru, Gosposka ul. 49 Telefon 2358 Lastnik in vodja: primarij doldor Černič, specialist za kirurgijo Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; diater-mijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico „hala“ za revmatična in druga boleča vnetja; „enterocleaner“-jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Cene zmerne. s A. Gasiraun Ljubljana PreSernova allea 41 Tvornica dežnikov In solnč-nlkov — Sprejemalo se popravila In preobleke OGLEDALA vseh vrst, velikosti in oblik STEKLO zrcalno 6—3 mm, masinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster Itd. SPECTRE6M D. D. LJUBLJANA VII — Telef. 23-48 ZAGREB CELOVŠKA 31 OSIJEK Kmetijska družba v Ljubljani Turjaški trg it. 3 je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini in šteje nad 380 kmet. podružnic in okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 30 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list » KMETOVALEC « Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. ©59 Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščino. Vsak kmet mora biti dan Kmetijske družbe 1 459 Prodam usnjarno z vsem potrebnim materijalom za vsakovrstno izdelavo kož kakor tudi že z dobljenim delom po zefio ugodni ceni. Podjetje je zelo dobro vpeljano 45o in slovi kot zelo solidno. Reflektanti se naj obrnejo na gosp. N. Jurlaševil ml., Središče ob Dravi Prodajalke išče za svoje nove podružnice v Zagrebu, Beogradu, Splitu in Skoplju ljubljanska tovarna. Reflektiramo na agilne in ambiciozne gospodične z znanjem srbohrvaščine in po možnosti tudi nemščine. Ponudbe, opremljene z vsemi podatki o izobrazbi, znanju in dosedanjem službovanju, je vposlati do 15. f. m. na „Društvo industrijcev in veletrgovcev" v Ljubljani, Trgovski dom, pod značko „Prodajalka V“. 448 Civilni geometer v Ljubljani JOSIP SIRK se je preselil na* Miklošičevo cesto 14/1 1. MIKUŠ Ljubljana - Mestni trg 15 s Telefon štev. 2282 Ustanovljeno 1839 Na malo! Na veliko! 421 ALOJZ VODIŠEK SEDLARSTVO IN TAPETNIŠTVO V ZAGORJU ob SAVI se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo otomanov, žimnic, modrocev in konjskih vpreg po najnižjih cenah. Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar MiMlek. - Urednik Milan Zadnok. — Za inaeratni del odgovarja Avgust Koiman. — Vsi v Ljubljani