Iz Jugoslaviie. — Naše pravice in plače. Zakon o naših plačah je že izveden, ni pa s tem delo še končano, ker je še potreba urediti vprašanje odškodnine za stanovanja in kurivo, ki učiteljstvu no tem zakonu pripada. Najprej je potreba dati stanovanja, ki jih ima sedaj učiteljstvo v šoli, uradno preceniti. Potem se naj nastavi mesto stanovanj statlarina, od katere se vrednost naturalnega stanovanja odšteje. V tem ni dvoma, da bo učiteljstvo soglasno zahtevalo izvedbo zakona v tem oziru, dokler niso plače popolnoma izenačene z ostalim državnim uradništvom. Drugače je z vprašanjem kuriva, in bodo v tem oziru okrajna učiteljska društva morda zavzela drugačno stališče ter se opirala na tq, da noče učiteljstvo nikakih predj)ravic pred drugim uradništvom, pač vse "udobnosti, ki jih ima ono. — Nerešeno je pa tudi še vprašanje uvrstitve meščanskega učiteljstva, ki bo imelo izgubo vkljub temu, četudi dobi izplačan zaostanek razlik za nazaj. Gorje pa, če stopijo Poviški v vcljavo še!e tedai. ko izide naredba o tem. Vsak dan zamude ie izguba za učiteljstvo. ker vrednost denarja šo > vedno pada. živil in blaga pa neznansko narašča. Orsranizaciia ie v tem oziru storila svojo dolžnost, nai io še drusri. da ne bomo zopet čakali in čakali! — A tudi prr draginiskih dokladah ie bilo učitelistvo Drikraišano pri sedanji uvrstitvi. Vsemu učitelistvu so bile draeiniske doklade odtneriene take, kakor so jih preiemali preci 1. dec. 1919. Mnosro učiteliev ie s 1. dec. Drišlo v višio plačilno stopnio in mnogim se je izpremenilo stanie po 1. dec Vse ts se je uvrstilo v vi.šje plačilne stopnie in se iim dohodke prav odmerilo, draginjske •ipklade se iim pa ni analogno zvišalo. Juridične podlage za to pač ne bo. s čemer bi se dalo to postopanje utemeliiti. — Na višjcni šolskem svetu leži sedai čimhi- trejša rešitev teh vprašanj! — Kaste. Imamo že društvo slov. učiteljic, društvo upokojenega učiteljstva, organizacijo učiteljstva na obrtno-nadalj. šolah, snuje se organizacija meščanskošolskega učiteijstva, osnovati bo še potreba: organizacijo glavnih učiteljev, vadniških učiteljev, profesorjev samo po naslovu, organizacijo učiteljic ženskih ročnih del, otroških vrtnaric; tudi okrajni šolski nadzorniki, in višji posebej, se bodo morali medsebojno organizirati. — V.organizaciji bi moral prevladovati čut, da se bo skupna organizacija pravično pctezala za pravice in koristi vseli ter pravično urejala razmerje enega dela do drugega tako, da se pravičnemu in deinokratičnernu stališču ne bo mogel upirati ncben del v stanovski organizaciji. — Danes je n. pr. naravnost nesocialno, urejena uvrstitev upokojenega učiteljstva. Skupna organizacija bi morala smatrati upokojeno učiteljstvo kot svoj del ter se potezati  zanj, kot za aktivno učiteljstvo. Vendar je temu tudi upokoje.no učiteljstvo krivo samo, ker se pri upokojitvi povečini odtuji organizaciji; ustanovilo si je sedaj upokojeno učiteljstvo svoje društvo, namesto da bi se skušalo uveljaviti v skupni organizaciji ter prisiliti, da se skupna organizacija potegne tudi za nje. Hkrati z regulacijo učiteljskih plač bi se morale analogno zvišati tudi pokojnine, in za to bi se morala zavzeti — ne samo organizacija  upok. učiteljstva — temveč tudi organi zacija aktivncga učiteljstva. To nesocialno  in krivično razmerje se mora odpraviti!  — Na eni strani koristi diferenciacija or-  ganiziranja na podlagi skupin delovnega  polja, na drugi strani uvaja to v organiza cijo čut kast, nedemokratični čut več in  manj vrednosti, čut in domišljije višjih in  nižjih ljudi ter često zavist. Koristno pa je  združenje v svrho podrobnejšega in te meljitejšega obdelovanja delovnega polja  in koristi dotičnega dela učiteljstva, ker  se interesirani vedno bolj zanimajo za svoja vprašanja, kakor neprizadeti. Vendar je končno redakcijo prepustiti skupni organizaciji, da uredi vprašanie tudi z ozirom na celoto. — S tega ozira bi se dala društva za posamezne dele učiteljstva opravičiti, v_endar se mora v demokratični organizaciji delovati na to.da se obdrži enotnost, se odpravi predpravice in privilegije, da se postavi na pravično stalisče, da se duh kast odpravi in zatre ter se na njega mesto postavi in sroji — enakopravnost. —¦ Zdražbarji. Kdor je le površno prečital poročilo občnega zbora ,,Slom. Zveze" v zadnji številki ,,Slov. Učitelja", je prisel do prepričanja, da se ljudje, ki se zbirajo okoli tega lista, ne ravnajo po naukih svojega evangelija: praksa jim je daleč od teorije. To nam spričujejo zlasti resolucije, ki so jih bili sprejeli na svojem zadnjem zborovanju. Tretja izmed njih se namreč glasi: ,,Skupna stanovska orga- nizacija ne sme postati ^•'''""^ek kake druge organizacije ali politične stranke." Se to v teoriji res !epo sliši in bilo bi treba ta nauk tudi praktično izvesti. Modri nadstrankarji pri Slomškariji pa ravnajo ravno nasprotno. V isti sapi, ko kričijo, da ne sme biti stanovska organizacija privesek kake politične stranke, v isti sapi trobijo v svet poročila, katerih eden stavek (str. 33.) se glasi: ,,V zastopstvo VLS je bil odposlan tudi nredsednik Štrukelj, ki zastopa tam interese učiteljstva." Slomškarji, ki vam je toliko za interese učiteljstva: Zakaj ne odpošljete še v JDS, v NSS in v JSDS po enega svojih velmož, če hočete že biti res taki nadstrankarji —• pa se držite še danes kot nekdaj najbolj razupite stranke, ki eksistira na slovanskem jugu? Ali vas niso dogodki zadnjih let ničesar naučili? In če ste dalje res taki nadstrankarji, kaj iščejo s svojo zdražbarijo na vaših zborovanjih taki ptiči kakor so Odi? Ali značijo Gostinčarjeve besede: ,,Jugoslovanski klub stoji za vanii", vaše nadstrankarstvo? — Bodi pribito: Dokler postopa Slnmškarija tako zdražbarsko in nedosledno, tedaj nima sploh pravice ziniti o liberalnem značaju naših društev! Naša društva zastopajo stanovske interese vsega učiteljstva, katerih sadove uživate danes tudi vi, vam pa ne gre za drugo kakor za nadaljevanje pogubne klerikalne politike, ki hodi pota, katera vodijo ves narod v pogubo! — Nezadovoljni z nami. Nekdo okrog ,,Slovenca", ki čuti potrebo, da se zaletava s svojimi neslanostmi v vsako novo številko ..Učit. Tovariša", izraža v ,,Slovencu" z dne 7. t .m. svojo splošno nezadovoljnost nad pisavo našega lista. Nobena reč mu ni dovolj modra in globokoumna. Odkar nas je bil očitno pohvalil ,,Slov. Učitelj" (str. 13.) s svojega visokega mesta: ,,Zasluga našega lista je, da se je ,,Tov." privadil na dostojnejše pisanje", smo mislili, da smo na pravi poti. ,,Slovencu" smo se namreč neizmerno zamerili, ker smo v 9. številki našega lista pripomniii pod črto, da v ljublj. učit. društvu ni klerikalcev. Ce pa ,,Slovenec'" resno misii, da so, pa naj bodo v božjem irnenu: Slomškarija bo toliko preje — zmrznila! — Tudi doslednost! ,,Slov. Učitelj" (str. 48) se huduje nad nami, ker smo ponatisnili svojčas iz ,,Dornovine" notico ,,Slomskarija zmrzuje" ter zaključuje svoje modrovanje tako-le: ,,Tudi Slomškova Zveza je nekoč grešila v svojo škodo, ker je preveč gledala na število, ki sedaj tako imponira ..Tovarišu" ia s katerim se vedno baha." Prijatelji okrog,,Slov. Učitelja" so res dosl.edni! Odpronaj islo številko svojega giasila, pa bodo videli, kako hoče Slomškova Zveza dru gim nauke dajati, pri tem pa dela sama grelie, katere hoče drugim natveziti! V  tajniškem poročilu (str. 36.) ,,gleda zopet  nekoliko preveč na število" ter našteva  72 članov več kakor bi jih smela. Ce bi  se hoteli mi pri svoji Zavezi pobahati s  številom svojih tovarišev-pristašev, ki bi vajo danes na zasedenem ozemlju, tedaj  bi narastlo število članstva naše Zaveze  za najmanj 500, reci petsto članov, t. j.  za število, ki ga Slomškova Zveza ne  spravi skupaj v celi Sloveniji, pa če se  na glavo postavi! Mi pa se s tujim perjem  ne maramo lišpati. Je to prvič neokusno,  in drugič nedopustno, ker tvorijo naši to variši iz zasedenega ozemlja svojo Zvezo.  Zato radi prepuščamo pavovo perje tistim  ki so bolj v potrebi, da ga rabijo. — Nam  se na vse to le čudno zdi, kako se morejo  gotovi ljudje čutiti razžaljene, če kje či-  tajo, da »Slomškariia zmrzuje"!  — »Kdo je večji avstrofil«. »Slove nec« je prevzel pod tem zaglavjem v 61.  Stevilki nehvaležno nalogo, ker hoče prati  od šušteršičijanskega blata umazanega  bivšega nadzornika Lavtižarja zaradi  neke notice v našem listu, ki dokazuje  Lavtižarju, da je denunciral Kalteneggerju dva ljubljanska učitelira, ker njih učencl  niso znali cesarske pesmi. Kot avtorja te  notice sumniči našega tovariša Jakoba  Dimnika, o katerem pa z moško besedo  potrdimo, da ni pisal omenjene notice "n  tudini ž njo v nobenem stiku; mi bi pa  lahko .s prstom pskazali na Slovenčevega  dopisnika (Lavtižarja tu ne mislimo). Cela  notica je grda politična pustolovščina.  Pisec se nam. zdi podoben tatu, ki vpije  v javnbst: »Primite tatu!« a v istini jc  ]">a aam kradel. »Slovenec« šteje danes  Dim.niku vvelik greh, kerje v neki mla dinski kniicri d.avno pred vojno pisal, da  so avstrijski vladarji vzgled. pobožnostl,  bojraboječnosti, pravičnosti iim pridnostl.  Zaka.j pa »Slovenec« teh vladarjev ni  pravočasno razkrinkal, zakaj se je pa va lial pred in med vfojno v prahu pred njimi in zakai se je tako hlapčevsko ponižno plazjl med vojno po njih črevih? »Slo vencu«, oziroma njegovemu dopisunu  (Lavtižar.ia tu zopet ne mislimio) tudi ni v.šeč. ker ie Dimnik vzbujal v mladini čut domoljubja in požrtvovalne ljubezni do domovine. Bržkone bi bilo ljudem Šušter.šičevejra kalibra danes Ijubše, ko bi učitelistvo hujskalo mladiino in ljudstvo proti vladariu in se ogrevalo za slovensko republiko; tejra pri naprednem učitelfstvtt r;e bo nihče dosegel. Pa tudi v »avstrofilska« letna poročila Dimnikova se je Slovenčev dopisun že trikrat zagnai, dasi so v njih nanizana zgolj zgodovinska fakta, ki sestavitelju gotovo piso prihajala iz srca, ampak so bila plsa-na pod pritiskom avstrijskega biča, ki sta ?.a Kalteneeerer in njegov oprod-a vihtela nad1 Dimnikovo glavo in sploh nad naprednim učiteljstvom. Prosimo, kai na je nreiel Dimnik od avstriiske vlade za očitano tnu »avstrofilstvo« ? Ali je dobil kak pohvalni dekret kakor Lavtižar? Ali je d.obil za »avstrofilstvo« od avstrijske vlade naslov solskejra ravnatelja kakor dvaiset let mlajši Lavtižar? Ali ie bil morda odlikovan z zaslužnim križcem kakor I.avtižar? Ne, ničesar mu ni dala avstrijska vlada. pač pa ga je za »avstrof'lr.tvo« ppstavila med vojino na cenzurno Hsto in pod poli<"i"'sko nadzorstvn. Tudi disciplinamo preiskavo je uvedel Kaltenegper med vcino proti Dimrriku, ker ie imd v telovadnici obešeno sliko- župana Ivana Hribaria v sokolskem kroju. Važneiša kot očitano »avstrofilstvo« ie pa drup^a stran zcforaj prispodobljenega tatu. Tu prihaia v prvi vrsti v poštev tisto avstriiisko b!?to, ki so ga nametali Šissteršičiianci v Slovencu med vojno na naše 3t«naške brate Srbe. Hic Rhodus! Za to gre in to mora priti na dan, ne pa »avstrofilstvo«. katere?a očitka je raoral biti pod PToznim ptitiskom avstrijske vlade koUkortoliko deležen vsak odvisen človek, posebno pa še ljud.-š. učitelj pod Šušteršičevo vlado. Kar se pa tiče gonje proti Dimniku kot zastopniku staršev v viš.iem šolskem svetu, ie več kot gotovo. da bo Lavtižo.r prej sfrčal iz te korporacije, ker ie staršem liubši piošten napreden učite!] kakor pa kak samopašni šušteršičijanec. — Veliko manifestacijsko zborovanje se vrši v Ljubljani v nedeljo, 21. t. m. ob priliki ustanovitve Jugoslovanske Matice. Po zborovanju v ,,Unionu" se vrši obhod po mestu. Obhoda se udeleže vse kulturne, strokovne in politične organizacije brez razlike "politične pripadnosti. Ljubljanske tovariše in tovarišice vabimo, da se udeleže zborovanja v čim večjem številu. Podrobnosti bodo objavljene v ljubljanskih dnevnikih. — Od ,,Samopcir,oči" (,,SeIbsthi!fe" der Lehrerschaft Steiermarks) sem prejel dne 13. sušca iz Gaishorna z dnem 8. sušca 1920 datirano pismo, ki ga navajam ^tu dobesedno in neprevedeno, da bo izključeno vsako nesporazumljenje: ,,In einem meiner letzten Briefe habe ich meine Meinung lhnen gegeniiber ausgesprochen, daB wir die kiinftigen Untersttitzungsbetrage in jugoslavischer Kronenwahrung zur Auszahlung bringen verden. Sie haben diese meine Meinung auch im Učit. Tovaris veroffentlicht, was fiir mich vvohl etwas unangenehm war. Ich habe namlich diesbezliglich erst nachtraglich die Meinung der Herren AusschuBmitglieder eingeholt. Diese Herren waren aber in dieser Angelegenheit nicht meiner Meinung, sondern sprachen sich gerade im gegenteiligen Sinne aus. Sie sagten: Wir zahlen, wie bisher, die Unterstiitzungsbetriige nur in Osterreichischen  Kronen ans. Wiirden wir anders tun, so \viirde unser Verein dadurch geschiidigt.  Die Einzahlungen unserer slovenischen  Mitglieder werden \vir, sobald der Geldverkehr zwischen unsern Staaten wieder einmal ordnurtgsmaGig -eroffnet und die Wertverhaltnisse des Geldes auch geregelt sein vverden, genau nach den Werten berechneri und am Ende des Jahres den Rechnungsstand an die Mitglieder bekannt geben. Mehr konnen wir vodiiufig nicht tun. Hoffentlich muB ja der Wert unserer Krone auch wieder ein besserer werden oder, was auch moglich ist. wir bekommen eine neue Geldwahrung" Podpis: Johann Slana. — Toliko y Rrevdarek članom društva v Jugoslaviji, da me ne  zadene očitek, kakor bi jih bil v svoji zadnji notici v ,,Učit. Tovarišu" napačno informiral o tej važni zadevi. V Ljubljani, dne 14. sušca 1920. Fr. Suher. — Opomba uredništva: Prinašamo izjefnoma1 ta dopis v nemškem izvirniku, a principieino stojimo na stališču, da naj bodo dopisi v ..Uč. Tov." pisani vedno v slovenskem jeziku, zatorej prosimo v bodoče za prestavo. — Prizadeto učiteljstvo naj tudi skupno zavzame svoje stališče k štajerski ,,Samopomoči". — Slovensko učiteljstvo irna tudi svojo zavarovalnico za slučaj smrti, ki ima sedež v Ljubljani in se tudi imenuje ,,'Samopomoč". To društvo ima odločno premalo članov še in to kaže, da je ideja zavarovanja premalo pri nas ukoreniniena in je premalo agitacije. — Novi šolski knjigi. Poverjenistvo za uk in bogočastje je odobrilo učni knjigi:  Trgovsko računstvo za trg. nad. šole,  III. del, in trg. računstvo za dvorazredne trgovske šole, H. del, ki jih je spisal prof. Albert Sič. — Vsem tovarišicam in tovarišeni ki so maturirali 1. 1905 na ljubljaTiskem učiteljišču! Letos bo že 15 let, kar smo maturirali. Desetletnico nam je preprečila vojska. Kaj pa, če bi obhajali prav skromno 15-letnico mature in vsi skupaj — brez razlike pripadnosti stranke — malo vzbujali študentovske spomine? Tovarišice, tovariši! oglasite se s predlogi, ali pa nekaj tovarišev pooblastite, da napravijo primeren načrt! S tovariškim pozdravom! Egidrj Schiffrer, Jesenice na Gorenjskem. — Iz Maribora poročajo, da se nahaja učiteljiški ravnatelj g. Henrik Schreiner radi bolezni na dopustu. Nadomestuje ga prof. Vreže. Vrlemu šokiiku in znanemu prijatelju slovenskega učiteljstva želimo skorajšnjega okrevanja! — Tov. Ciril Pregeli nam pošilja .v ol>javo sledeoe: Na željo odbora cell. učit. društva se bo poskusilo, oživiti zo~ pet petje v tem društvu s posebnim ozlrom na neko društveno slavnost. ki se ima vršiti tekom leta. Na zadnjem zborovanju se je sklenilo, da naj posamezna vodstva in to čimpreje niaznanijo po dopisnici, kateri izmed tovarišev in tovarišic nameravajo sodelovati in kateri glas pojejo- in sicer na naslov šolskega vodstva mestne osnovne šoie y Celju. nakar dobe takoj po Rošti sekirice. Dolžnost vsakega pevca (pevke) pa je, da se svojega parta dobro priuči, da bo šla skupna va.ia, ki bo pol ure pred začetkom prihodnjega zborovanja, hitro izpod rok. Vsem tovarišem pevcem in pevkam pevski pozdrav! — Razois učiteljskih služb. Na javniH mestnih Ijudskih šolah Ijubljanskih se razpisu.ieta za šolsko leto 1920./21. v stalno ponolnitev dve nanovo sistemizirani učni mesti, in sicer mesto stalnega suplenta in tnesto stalne suplentke z vsemi pravica- ml stalnega učiteljstva. Stalni suplent bo prideljen I. mestni deški, stalna suplentka pa I. mestni dekliški šoli. Prošnje je vlagati do 30. aprila t. 1. po predpisani službeni poti pri mestnem šolskem svetu v Ljubliani. — Na trirazredni Ijudski šoli v Seidh *n na dvorazredni ljudski šoli v Javorjah je razpisano po eno učno mesto v stalno names-tltev. Prošnje naj se vlože do 30. aprila t. L pri okrajnem šol. svetu i Kranju. — Šmarsko-rogaško učitelisko driu štvo jo nabralo pri občnem zboru za deJegate, ki gredo letos v Beograd, znesek 180 K. Priporočamo ta lepi zgled vsem društvom v posnemanje! — GeoinetrHski modeli. Marijivi učitelj priredi za pouk sam marsikate-ro učilo — posebno sedaj, ko ie vse tako drago. V ta nameti služi tudi »Navod k početnemu risanju in oblikoslovju. Sestavil J. B. Izdalo ,,Pedagoško društvo" y Krškem 1. 1890. — Iz tega navodila se |e najvažnejše preneslo tudi v učno knjieo »Geometrljsko oblikoslovio za dekliške meščanske šole«. Opomniti ie pa treba, da učltelj namesto otllh teles od pločevlne lahko napravi take iz lepenke, potem pa rabi namesto vode — pesck. Tu pa podamo Se lažje umliiv način, kako izračunati kroglino površino in prostornina Ako načrtamo na papir največji ftrog krogle. t. l meridijan. ali ekvator, ter ga proti središču narežemo na o-zke trikotnike, pote-m pa potisnemo na krogio druze?:a enako vclikega In ravno tako narezanega oa na nasprotnto stran krogle, vidJimo, da še veliko krogline ploskve ni pokrlte s papirjem. Ako hočemo še ostali del pokriti. potrebujemo še dva taka kroga, skupno tedaj štiri in ker je ploščina kroga •*•¦•», je> površina cele krogte4r 2». Vzamemo li otel stožec. čegar višina je enaka premern in otlo polkro-arlo, ki mia s stožcem enak premer ter napolnimo polkroglo z dfob-nim peskom, potem tra pretresemo v stoiec, tedaj smo pa napolbJH tud{ tega. Prostornino stožca izraču- ¦ v ., 0-v r*n.2r Bimo po že znanem pravilu =¦=-*- = ——- =_¦ 2r9» 3 3 •=¦ ~a"" tn to pravilo velja tudi za po!- kroglo. kar Je z natančrdmi računi popolnoma dokazano. Prostornina cde krogle 2ra« 4r3« ted-aj znaža 2. -— = —— alf v drugi obHki T7"8^ -1- 1 — Prifatella Cmagolu. V sicer pre- I več laskavi oceni mojega delca »Za staro pravdo« protestira prijatel/j Črnagoi na ves glas proti osemurnemu delavnlku v kmetijstvu m pravi, da je taka zahteva — nonsens. Pritrjujem mu v polnem obsegu |az in z menctf prav vsak socijalistkSen zagovornik osemurnega delavnlka, ker mora biti vsakemu otroku jasno, da so produkcijske panoge, kjer osemumega delavnika enostavno ni mogoče uvesti, in kmetijstvo }e že ena izmed njih. Vsakemu socijalno čute-5emu mora biti pa obenetn tudi jasno, da je treba tudi za kmetske delavce in posle uvesti neko zakonito regulacijo delavnega časa, ki tratta danes marsikie po 16 in še več ur na dan In protl tetrm se obračajo moia tozadcvna izvaianja. — Fran Erjavec. — »Društvo za čuvanie narodnega adravia« v Beogradu izdaia že 10. leto mesečnik »Zdravje«, kl objavlja izpod peres najbolj-ših srbskih zdravnikov poUudne članke v vseh panogah tjudskega zdravstva; urednik je sloveči srbski hlgijenik prof. dr. Jovanovič-Batut. Sedaj izhaja »Zdravje« tudl v slovenskem \zdanju in Je prva številloa pravkar izšla. Poljudno znanstvenega medicinskega časoplsa Slovencl dosedaj nismo imeli, zato z radoščenjem lahko beležlmo na tem polju velik napredek. To pa še daleko nl dovolj. Da bode listu, ki Ima nalogo Čuvati narodno zdravje, mogoče ta vzvišeni namen tudi resnično doseči, mu je treba vsestranske podporo. Odpreti se mu mora pred vsem pot v vse sta-nove in v vse hi§e. E)olžnost vseh teobražencev !e, da šlrijo list med najširšimi plastmi na-5ega maroda. Vsaj ie tudi nam usekaia dolgoletna svetovna vojna rane. iz katcrfh bodo še pozni rodovi krvaveli, ako ne preskrbimo za naglo odpomoč. Najstrožje uradne od-redbe pa bodo iluzorne, ako ne bodemo naix>d)a prav vzgorjili NafttoIiSe sredstvo za to pa je dobro in poučno čiivo. Prva žtevilka »Zdravja« obravnava razna važna poglavja iz ljudske higljene, prina&i zlasti nujna navodila doječim materam, opozarfa iavnost na nevarnost jetičnih bolnlkov, ki trosl]o kali ttiberkuk>ze med zdravimi lrjudmi, dokazuje 9 sVarilnimi zgledi pogubnost alkoholizma itd. Zdravstveni odsek za Slovenifo In Istro v LJuMlani. ki je prevzel redokctjo slovenskega izdanja. in kamor naJ se po§lHa tudi naročnina, (24 K za ceio leto), se obrača m vse vzgofitelje slovenskega aaroda, na vsa pr^vetna tn telovadna društva, na vse stanovske organizadje, zlasti delavske, da širido list v svojem krogu. Po možnosti se bodo vpoštevale tudi vse upravičene želie in nasveti glede vsebine in oblike tcr poročalo o njih osrednjemu društvu v Beogradu. Zlasti pa prosimo slovenske zdravnike. nai ne od~ rečejo listu podpor in naj se odzovejo tudi s peresoni. Vsaka misel in vsak najmanjši prispevek, ki služi koristim ljudskega zdravja, bo dobrodošel. Posnemajmo požrtvovalno delo bratov Sfbov. Sanitetni šef: Dr. Ivan Oražen. — Clanarina In darlla za učiteljskl konvikt h"an Michler, učitelj na Vrhniki, 10 K. — Josip Trobiš in Tlnca Trobiševa, oba s Kala prl St Janžu na Dolenjskem, 13 K. — Ivan Benedičič in iMarija Benedlčičeva, oba iz Skocijana na Doknjskem, 20 K. — Katlnka Drolova iz Zasipa prf Bledu, 10 K. — Hugon Plhak 20 K, Angelika Jakličeva 20 K hi Ivanka Straškova 20 kron, vsi s Sladke gore prl Jelšah. — Oregorič Maksa Iz Podblice nad Škofjo Loko 5 K. — Purkhard Josip iz Laboda 10 K. — Janko Župančič iz Rateč na (lorenjskem, 4 K. — Hvalal ŽivUI naslednikl! — Jakob Dlmnlk, blagainik.