KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO FERDINAND SCHMIDT IN SLOVANSKI BIOLOGI ZMAGO BUFON Znani kranjski prirodoslovec se je ]. 1815 priselil v Ljubljano, kjer je ostal večinoma v Šiški do svoje smrti 1. 1878. Po poklicu je bil trgovec, po srcu pa goreč naravoslovec, zo- olog. Čeprav je dovršil samo osnovno šolo, je s svojo pridnostjo in nadarjenostjo zaslovel kot favnist po celi takratni Avstriji in še daleč čez. S svojimi dognanji o posebnostih zlasti podzemne kranjske favne pa je zelo povečal tudi popularnost naših krajev v svetu. Pri nas se je prav kmalu počutil do- mačina in razvil bogato dejavnost tudi na gospodarskem in humanitarnem področju, od katere sta imeli Ljubljana in dežela dosti koristi.' Spadal je med tiste (ne premnoge) Nemce, ki so naš narod spoštovali in ga ce- nili. Takega je poznal tudi njegov prijatelj Prešeren, ki mu je napisal znani epigram: Ni mi prijetno nemško ime; srčno pa ljubim kranjsko srce. Schmidt je bil priča narodnostnega pre- bujanja Slovencev, tudi je osebno poznal mnoge predstavnike našega kulturnega živ- ljenja. Čeprav ni bil političen talent, je s svojim tankim čutom za pravičnost in trez- nim razumom gotovo spoznal, da bodo tudi Slovenci prej ali slej uveljavili svoje narod- nostne pravice. K Schmidtovi »kranjski« orientaciji pa je gotovo vsaj nekoliko prispevala tudi njegova poroka s Slovenko, Ljubljančanko Frančiška Urbas. Ena izmed prič pri tej poroki je bil prvi ljubljanski magistralni svetnik Jožef Urbas, doma v Planini na Notranjskem. Ta- krat je bil kandidat za ljubljanskega župana, in je tudi začasno opravljal županske posle.* Morda je prav zato v knjigi porok franči- škanske župnije v Ljubljani ob omenjeni pri- ložnosti označen kot župan.^ Verjetno pa je bil bližnji sorodnik Schmidtove žene. Iz te dobe poznamo v Ljubljani in na bivšem Kranjskem še več Urbasov, ki so imeli v ta- kratni družbi precej ugledne položaje. Dva nosivca tega priimka sta za nas bolj ali manj važna tudi v naravoslovnem oziru. Anton Urbas, ki je bil doma v Idriji, 1847-8 pa v Planini za kaplana,* je preiskoval tam- kajšnje kraške jame, o čemer je objavil čla- nek v reviji »Illyrisches Blatt«.? Rudarski in- ženir Leopold Urbas pa je vreden omembe, ker je nekako pred sto leti (točen datum ni znan) daroval ljubljanskemu muzeju okanie- nele ostanke ščinkovca iz miocenskih plasti pri Radoboju v Hrvatskem Zagorju.^ (Tega dragocenega primerka že davno ni več v na- šem muzeju. Kdaj in kako je izginil, tudi ni več mogoče ugotoviti, ker manjka o tem vsaka sled. Vemo samo, da ga ni niti v Za- grebu, kjer bi ga morda pričakovali glede na najdišče.) Prav mogoče, celo verjetno je, da so si bili navedeni Urbasi v rodu. Ce je ta domneva pravilna, so nam še bolj jasni Schmidtovi tesni istiki z muzejem, ki ga je večkrat bogato olidaroval (največ z insekti, pa tudi s konhilijami). Dolgo časa je bil tudi odbornik Muzejskega društva za Kranjsko in njegov marljivi predavatelj. Ker je Schmidt preživel med našim ljud- stvom več kot šestdeset let, je seveda znal tudi naš jezik, čeprav samo v ljubljanskem narečju. Znan je en sam primer Sclimidto- vega slovenskega teksta, to je pismo Franu Levstiku, iz katerega veje užaljenost. Bil je prepričau, da je šaljivo črtico o Šnakšnep- skovskem (ki je izhajala v Slovenskem Glas- niku 1.1858 in merila na Schmidtovo strast 60 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA za zbiranje jamskih hroščev) napisal Levstik, čeprav se je njihov resnični avtor Erjavec pod njimi podpisal. Levstik mu je kratko odgovoril, da s to zadevo nima nobenega opravka.' Prav tako vemo samo za en pri- mer, ko je Schmidt v slovenskem jeziku jav- no govoril. Bilo je to na ljubljanskem magi- stratu, ko je ob 45-letnici svoje poroke 19. oktobra 1864 delil vestnim pestunjam na- grade iz sklada, ki ga je ustanovil 1. 1844 iz lastnih sredstev. Njegov govor pa ni bil na- menjen samo pestunjam, ampak tudi »vsem navzočim gospodom«, med katerimi je bil tudi župan Etbin Costa. Kot že večkrat, je Schmidt tudi ob tej priložnosti poudaril svojo veliko ljubezen do svoje nove domovine Kranjske in izrazil upanje, da bo nekoč po- čival v njeni zemlji.' Prav gotovo pa je bilo primerov Schmidtovih javnih govorov v slo- venskem jeziku več. Ko so namreč po revo- luciji 1. 1848 objavili volitve v državni zbor, so kmetje iz Št. Vida nad Ljubljano oklevali med kandidatoma Schmidtom in svojim žu- panom Sever jem? Izvoljen je bil sicer Sever, vendar si ne moremo misliti, da ne bi Schmidt v omenjenih okolnostih nikdar nagovoril svo- jih predvidenih volivcev.'*' Kako je Schmidt presojal pravice sloven- skega jezika na Kranjskem, najbolj spoznamo iz naslednjega primera: V istem burnem letu 1848 je prišlo do nemirov tudi na območju smleške graščine. Razburjene kmete je po- miril okrajni komisar in kasnejši ljubljanski župan Miha Ambrož, ki se je s tem uspehom pohvalil v poluradni Laibacher Zeitung}^ Tu je poudaril, da pride do izbruhov neza- dovoljstva med našim ljudstvom dostikrat tudi zato, ker uradniki, ki imajo z njim opravka, mnogokrat ne razumejo našega je- zika. Naglasil je, da je poslal v omenjeni za- devi in v korist kmetov na Dunaj spomenico v slovenskem jeziku in z nemškim prevodom. Pri tem pa je izrazil svoje mišljenje, da se zaradi slovenske vloge ne bodo na Dunaju niti približno toliko razburjali, kot bi se naši nemški prenapeteži. To Ambroževo poročilo je uporabil Schmidt za političen ekskurz v istem časniku; v povzetku se glasi takole: Dogodek, ki ga je opisal Ambrož, nudi po- poln dokaz, kako neobhodno potrebjio in ob- enem blagodejno je, da poslujejo z deželani na Kranjskem uradniki, ki so po rojstvu Kranjci, govorijo s kmeti v deželnem jeziku ter opravljajo vse službene in neslužbene zadeve v jeziku, ki ga kmet edino razume. To se izkaže toliko bolj koristno takrat, če so na odgovornih mestih možje, ki kakor resnično izobraženi in vestni Ambrož deželo in njene prebivavce ljubijo, pa tudi najpre- prostejšega dninarja spoštujejo kot svobod- nega človeka in brata. Nato se Schmidt čudi, kako je Ambrož sploh mogel soditi, da se bo kdorkoli, ki ima zdrav razum, spotikal nad dejstvom, da je Ambrož omenjeno vlogo na- pisal v slovenskem jeziku.'^ V tej luči so nam bolj jasni strokovni in prijateljski odnosi, ki jih je imel Schmidt tudi s slovenskimi naravoslovci. Od tistih, ki so delali v Ljubljani, je imel vodilno vlogo znani Karel Dežman, ki pa se je v kasnej- ših letih svojemu narodu odtujil. Manj znani so Schmidtovi stiki z župnikoma Matijo VrtoDcem in Simonom Robičem; oba sta bila presenetljivo dobro podkovana v naravo- slovju pa tudi goreča rodoljuba. Tako npr. povzema Vrtovec v predgovoru svoje Kme- tijske kemije zgodovinsko preteklost Sloven- cev in previdno, pa vendar dosti jasno kaže na krivice, ki so jih doživljali zlasti od sever- nih sosedov. Ta kemija je bila za tiste čase najsodobnejše delo, podano v razumljivi ob- liki in lepem, čistem jeziku.Z Vrtovcem se je seznanil Schmidt po lastni navedbi poleti 1831 na zoološki ekskurziji po Vipavski do- lini. Robič se je kot neupogljiv narodnjak zapletel z Dežmanom v spor, ker je zahteval, da ta objavi njegov članek za glasilo Muzej- skega društva v slovenskem jeziku, kakor ga je napisal. Ta spor je odmeval tudi v časni- kih in po njih zašel v javnost, Robiču pa je povzročil razne nevšečnosti.Schmidta Ro- bič večkrat omenja v svojih pismihda sta bila osebno znana, dokazuje tudi dejstvo, da je Schmidt včlanil Robiča v Zoološko- botanično družbo na Dunaju. Posebno tesno prijateljstvo je vezalo Schmidta s slovečim sadjarjem Francem Pir- Fcrdinand Schmidt 61 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO cem, ki je kasneje odšel kot misijonar v Se- verno Ameriko. Schmidt, tudi sam izvrsten pomolog, mu je poslal tja poljedelsko orodje, peške sadnega drevja in kot dar Kmetijske družbe »Novice« in Vrtovčevo »Kmetijsko kemijo«. Koliko so pomenile te knjige Pircu, razbiramo iz njegove zahvale, ki so jo na- tisnile »Novice«: »Nikdar me še niso nobene l)ukve tako razveselile, kakor te; ne le za- radi njihovega zapopadka, temveč tudi za- radi jezika,... že tako omikanega,... da se temu ne morem dosti čuditi.« (IB 18%, str. 179; N 1851, str. 99 in 104-5). Doslej smo v Schmidtu gledali moža, ki je sicer razvijal javno dobrodelnost in praktič- no gospodarsko dejavnost med našim ljud- stvom, med katerim se je slučajno naselil, medtem ko je čisto znanstvene stike gojil le z nemškim kulturnim svetom, če izvzamemo nekaj primerov sodelovanja s »kranjskimi« naravoslovci, ki so bili Schmidtu tako rekoč pri roki. To se nam je zdelo popolnoma na- ravno glede na dobo. v kateri je živel in še posebno zato, ker je bil Schmidt pač Nemec. Zato nas toliko lx>lj preseneča dejstvo, da je Schmidt vzdrževal tesne znanstvene in celo prijateljske zveze tudi z nekaterimi odlič- nimi češkimi in ruskimi naravoslovci. Da so bila ta dejstva doslej prezrta, je vzrok v tem, da o njih poročajo le zelo skopi viri, skriti v morju literature o tem zanimivem možu. V svojem seznamu mehkužcev Kranjske navaja Schmidt pri vrsti Helix Preslii na- slednje: Odkril sem jo ob izviru Save Bo- hinjke v družbi splošno znanega in veleza- služnega gospoda profesorja dr. J. Soat. Prešla in jo poimenoval njemu na čast.*^ Originalne podatke o imenovanem Preslu (rojen 1791 v Pragi, umrl prav tam 1849) po- vzamem po takratni češki naravoslovni re- viji Ziva}^ Bil je zdravnik, profesor na medi- cinski fakulteti univerze v Pragi, ravnatelj naravoslovnega kabineta iste univerze, član Akademije znanosti na Dunaju, GeSke znan- stvene družbe, Češkega domovinskega mu- zeja, Odbora za češki jezik in literaturo, Zdravniškega društva na Dunaju itd., pa tudi avtor mnogih naravoslovnih elel. Prav tam piše, da. je bil Presl tudi član Kranjske kmetijske družbe (morda ravno s posredo- vanjem Schmidta, ki je bil dolgo časa njen zelo delavni odbornik) in da je (poleg mno- gih drugih jezikov) obvladal tudi »jugoslo- vansko narečje«. Kdaj in v kakšnih okol- nostih se je Schmidt seznanil s Preslom, ni- sem mogel ugotoviti. Pač pa je možno iz istih podatkov razbrati, ob kateri priliki sta se oba mudila im našem Gorenjskem. Pres] je namreč zaradi izpopolnjevanja zbirk ome- njenega kabineta potoval po Srednji in Juž- ni Evropi, Ogrski in Poljski; verjetno se je prav takrat mudil v Scliinidiovi družbi pri nas. Kranjska v (ein potovanju res ni izrecno navedena. Iz drugih virov pa vemo, da je Presl poleti 1834 obiskal Ljubljano (Kidrič, Prešeren 11, str. CCLXXI); morda se je ravno tedaj seznanil s Schmidtom, nakar sta se od- pravila na favnistične izlete po naši domo- vini. Splošno je znano, da segajo začetki zbliže- vanja Slovencev s Cehi v konec XVIII. sto- letja, toda v tej vzajemnosti je bilo doslej najmanj poudarjeno ravno področje naravo- slovja. In vendar so se naši predniki tudi v tem oziru znatno okoriščali z bogatejšo in starejšo tradicijo Cehov. Naj samo omenim, da je prva avstrijska srednješolska učbenika za zoologijo in bo- taniko napisal (prvotno v nemškem jeziku) Ceh Alojz Pokorny. Prevedli so ju v skoraj vse jezike takratne avstrijske države; sloven- ski prevod sta oskrbela Erjavec in Tušek. Prvi izdaji teh knjig, ki sta bili sprejeti s pravim zmagoslavjem, sta imeli znaten kul- turno-politični pomen; Slovenci so z njima dokazovali sposobnost svojega jezika za znanstveno izražanje in na tej podlagi zahte- vali poslovenjenje svojih srednjih šol.'^ Tudi soraatologijo za učiteljske šole je Erjavec po- slovenil po izvirniku Ceha /. Voldficha. Od Cehov smo takrat prevzeli tudi nekatere na- ravoslovne izraze, npr. »priroda«, »prirodo- pis« in »ločba« (tj. kemija, kar pa je bilo kmalu opuščeno). Vredno je tudi omeniti, da je bilo med prvimi knjigami, ki jih je pre- jela Slovenska Matica od slovanskih orga- nizacij, deset letnikov »Žive«, dar Matice Ceške.2« Iz obravnavane dobe je ohranjen tudi skop, toda izredno zauimiv dokument o bivanju (hell drugih prvakov češkega jmravoslovja v Ljubljajii, ki je spet v zvezi s Schmidtom. V vpisni knjigi ljubljanske Kazine^' je na strani 127 in z datumom 24. IV. 1851 lastno- ročno vpisan obisk iz Prage: Jan Čermak in E. Purkyne; s Schmidtovo pisavo je pri- pisano, da ju je sem privedel on. Jan Cermak (1828—73), nazadnje profesor fiziologije na univerzi v Leipzigu, je bil zelo upoštevan strokovnjak, čeprav ga je pri delu močno ovirala sladkorna bolezen, ki ji je tudi pod- legel.^^ Še dosti bolj se je s svojimi dognanji s področja fiziologije proslavil svetovno zna- ni Purkyne. »Njegovo ime smemo brez pri- držka postaviti v vrsto z imenom Darwiua, Pasteur ja in Mendla.«-^ Vsi viri pa poudar- jajo tudi goreče češko rodoljub je in široko slovansko orientacijo tako Prešla kot tudi 62 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Purkynja. Ta moža nista samo odlično pred- stavljala češko in sploh slovansko znanost v svetil, temveč sta bila tudi med glavnimi stebri češkega narodnega preporoda. S svo- jim zgledom sta močno i)odprla podobna stremljenja manjših slovanskih narodov. O vsem tem je bil razgledani Schmidt gotovo dobro obveščen. Saj je npr. Prešla celo naš »Illyrisches Blatia, v katerem je tudi Schmidt priobčeval svoje članke, predstavil kot ene- ga najbolj vnetih gojiteljev češkega jezika in avtorja odličnih naravoslovnih del v istem jeziku.O svečani proslavi osemdesetletnice Pnrkynja v Pragi je poročal Slovenski Glas- nik,^ ki je leto prej objavil Purkyiijev članek »Življenje pod vodo« v prevodu Fr. Mama. Te proslave se Slovenci uradno niso udele- žili. Pač pa je slovenski narod dostojno po- častil tega velikana znanosti in enega najza- služnejših Slovanov, ko ga je Slovenska Ma- tica ob isti priliki izvolila za svojega čast- nega Na žalosit nd več mogoče uigoitoviti, po' kakš- nih opravkih sta prišla takrat Purkyne in Cermak v Ljubljano. Posebno vprašanje pa je, od kod njuno znanstvo s Schmidtom. Ker že vemo za Schmidtove odnose s Preslom, o tesnem sodelovanju Prešla s Purkyjem pa poroča npr. Wurzbach,^'' domnevam, da je v tem primeru posredoval Presl (seveda pred letom 1849, ko je umrl). Zdi se torej, da je imel Schmidt dosti več opraviti s češkimi naravoslovci, kot moremo to neposredno do- kazati. K temu mišljenju nas navaja tudi dejstvo, da je bil Schmidt izvoljen za čast- nega člana Fiziokratske družbe v Pragi, kot to sam pove v avtobiografiji. Od dveh ruskih naravoslovcev, ki sta imela zveze s Schmidtom, omenjam najprej Roberta Romanoviča v. Osten-Sackena. Bil je iz rodo- vine baltskih Nemcev, ki so v XVIIL sto- letju stopili v rusko službo. (Dmitrij v. O.-S. se je npr. udeležil krinusike vojne kot ruski general.) Robert Romanovič se je rodil 1. 1828 v Petrogradu, tam obiskoval gimnazijo in univerzo ter 1. 1849 stopil v službo ministr- stva zunanjih zadev. Nekaj časa je bil ruski poslanik v ZDA, vendar se je državni službi kmalu odpovedal, ker ga je največ privlače- valo naravoslovje. Napisal je več entomolo- ških del v ruskem in angleškem jeziku. Glasilo Zool.-botan. družbe na Dunaju po- roča, da je (najbrž nekaj po letu 1850) ob- iskal Postojnsko jamo in v njej našel neko pršico, »prav na tistem mestu, kjer je našel primerek te vrste tudi gospod Schmidt iz Šiške«.Ta navedba sama po sebi še ne do- kazuje osebnega znanstva obeh mož. Glede na ugotovitve v začetku tega članka in na dejstvo, da so se oglašali pri Schmidtu v Ši- ški domala vsi tuji obiskovalci našega Krasa, pa se zdi gornja predpostavka več kot ver- jetna. Izpričan Schmidtov prijatelj s slovanskega vzhoda pa je bil Viktor loanovič Močulskij. V moskovski naravoslovni reviji je objavil Močulskij 1. 1850 in 1851 poročilo^" o svojem naravoslovnem jjotovanju po zahodni Evropi, na katerem je obiskal tudi jugoslovansko obalno področje, še več pa gorate predele Slovenije. Na tem zelo uspešnem entomolo- škem potovanju se je Močulskij dalje časa mudil v okolici Ljubljane, preiskal Ljubljan- ski grad. Postojnsko jamo, Predjamo, Hru- šico, Vipavsko dolino, jamo Veternico, Kum, Veliko planino, Krvavec, Dolgo njivo in Ko- šuto. S tem se je torej Močulskij uvrstil med naše favniste, naše prve jamarje in gornike. V naštevanju omenjenih krajev in žuželk, ki jih je tam našel, pa navaja tudi Schmidta kot svojega spremljevavca. Schmidt je Mo- čulskega tudi včlanil v Zool.-botan. družbo na Dunaju.'' Imenovani je bil v tem času ruski polkovnik in ravnatelj muzeja za upo- rabno naravoslovje v tedanjem Petrogradu. Ob tej priliki je podaril družbi več svojih naravoslovnih del.'^ Kot kaže, je ohranil svoje prijateljstvo s Schmidtom tudi kasneje. V publikaciji ljubljanskega muzeja iz leta 1858 je namreč navedeno, da je Schmidt da- roval muzeju knjigo: Viktor Močulskij, O boleznih gruš i drugih rastenij v Rossiji, v 1854. godu. St. Petersburg 1855.88 Očitno je bil to avtorjev dar Schmidtu. (Prirodoslovni muzej v Ljubljani hrani šest del istega av- torja iz Schmidtove zapuščine; navedenega dela pa med njimi ni.) V glasilu že večkrat Jan. Ev. Purkynß 65 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO navedene Zool.-botan. družbe na Dunaju je objavil Schmidt 1. I860 članek z naslovom »Drei neue Hölilenkäfer aus Krain«. Enemu od tu ojirsanili treh novih vrst jamskih hro- ščev Kranjske, ki jih je odkril Schmidt, je dal avtor ime Anophthalmus Motschulskyi, »po mojem spoštovanem jirijatelju Močul- skem, ki je za časa tukajšnjega bivanja z menoj obiskal jamo«.-'" (Čudno, da je tu Sclimidt pozabil omeniti, za katero jamo je šlo.) H koncu pa še to: V (francasko pisanem) glasilu ruskih naravoslovcev iz leta 1843 je natisnjeno: »Gospod Schmidt iz Ljubljane, član naše dru/.be (podčrtal Z.B.), nam je po- slal sliko, zelo lepo sestavljeno iz žuželk favne Ilirije.« Ta dar je bil objavljen na od- borovi seji te družbe dne 17. decembra 1842. Tosporočilo torej dokazuje Schmidtovo član- stvo v tej ugledni slovanski naravoslovni or- ganizaciji, po drugi strani pa tudi, da so bile njegove zveze z ruskimi naravoslovci stare in prisrčne. Zgornji skromni podatki kažejo, da je pri- seljeni Schmidt bolj kot marsikateri naš rojak tistega časa vzdrževal zvezo Slovenije s slovanskim svetom. S stališča naše kul- turne zgodovine, posebej še zgodovine naše biologije pa obžalujemo, da se nam ni ohra- nila Schmidtova korespondenca, ki bi uteg- nila dopolniti marsikatero nevšečno praznino na tem področju. OPOMBE 1. Schmidtova avtobiografija, DAS. — 2. Fab- jančič, Ljubljanski sodniki in župani III, 936-7. Rokopis v Ljublj. mest. arhivu. — 3. Knjiga po- rok III; datum: 19. oktober 1819. — 4. Arko, Zgo- dovina Idnije. Gorica 1931, str. 248. — 5. Acta carsologica 1/1955, str. 11. — Die Grotten und» Abgründe bei Planina. IB 1849, št. 32, 34, 37. —i 6. Mittlieilungen des Musealvereines für Krain I, j 1866, str. 270. — 7. Slodnjak, Frana Erjavca Zbra-, no delo L, str. 23-5. — 8. Novice 1864, št. 43. — 9. Novice 1848, št. 38. — 10. Apih, Slovenci in; 1848. leto. Ljubljana 1888. Str. 151. — 11. Laiba-' dier Zeitung. 1848, št. 72. Mal. Zgodovina sloven- i skega naroda, str. 666-7. — 12. Laibacher Zeitnng ; 1848, št. 74. — 13. Matija Vrtovec, Kmetijska ke-i niijn. Ljubljana 1847. — 14. Glasnik Muzejskega »| društva za Slovenijo IV/V/VI B, str. 70. — /5. Ib.,^ str. 72. — 16. Verhandlungen des zoologisch-bota- sj nischen Vereines in Wien 1858/VlII, str. 94. —j 17. Systematisches Verzeichnis der in der Provinz j Krain vorkommenden Land- u. Süsswasser-Con- ij chylien. Von Ferd. J. Schmidt, Lb. 1847. Str. lt.! — 18. Ziva. Časopis pfirodnicky. Redaktorove: prof. dr. Jan Purkyne a Jan Krejči. Ročnik prvni., V Fraze. 1853. Str. 22-7. — 19. Novice 1864, št. 26." Slovenski Glasnik 1864, str. 227. — 20, Letopis' Slovenske Matice za leto 1867, str. 46. — 21. Ge- j denkbuch der Casino-Gesellschaft in Laibach, j NUK. ~ 22. Allgemeine deutsche Biographie. Bd. i IV, str. 672-3. — 23. Seliškar, Jan Ev. Purkyne. ' Proteus IV/1937, str. 191. — 24. IB 1838, str. 79. — j 25. SG 1868, str. 39. — 26. Narodni koledar, Spo-^ ročOo in Letopis SM za leto 1869, str. 20. — 27.\ Wurzbach, 23. zvezek, str. 96. ~ 28. Enciklopedi-1 českij slovar. Tom XXII. S. Peterburg 1897, str. j 334-5 (cirdica). — 29. Verhandlungen 1853/III, j Sitzungsberichte, str. 58. — 30. Povzetek tega po- ] ročda je natisnjen v knjigi: Bericht über die ^ österr. Literatur der Zoologie, Botanik und Pa-1 laeontologie in den Jahren 1850, 1851, 1852, 1855. ' Wien 1855. Str. 22-3. — 3/. Verhandlungen 1855/V, \ Sitzungsberichte, str. 81. — 32. Ib., str. 96. — i 33. Zweites Jahresheft des Vereines des kraini-i sehen Landes-Museums. Lb. 1858. Str. 163. — 34.i Verhandlungen 1860/X, str. 672. — 35. Bulletin de; la Societe Imperiale des Naturalistes de Moscou. Tome XVI. Annee 1843. No. 1. Moscou 1843, Str. 166. " Tiskano in izdano v Ljubljani 1%5 — Tisk tibkarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Klišeje izdelala klišarna >Ljudske pravice-i v Ljubljani Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja dr. Jože Som 64