M 0)3 vprašanj ih In odgovorih. (Za krajnske sole.) Velja zvezan v usnatem herbtu 3 kr. C. M. . -•■sesest ^<3 s - la Dunaju 1854. V zalogi ces. kralj, bukvarnice za šole. //$ o 110071 V c. k* ljudskih šolah se smejo, ako ministerstvo uka in bogočastja izjeme ne do¬ voli, samo predpisane, s štempeljnam ceš. kralj, bukvarnice za šole zaznamvane bukve rabiti. Tudi ne smejo dražje biti, kakor je na pervem listu postavljeno. Pervo Poglavje. O Veri. Vprašanje. Kdo je vse vstvaril? Odgovor. Bog je vstvaril nebo, zemljo, ino vse, kar je. Vp. Kaj pomeni beseda: vstvariti? Od. Beseda vstvariti, pomeni, iz nič kaj storiti. Vp. Eter e stvari božje so nar imenitniši? Od. Nar imenitniši stvari božje so angeli ino ludje. Vp. Iz česa je človek ? Od. Človek je iz telesa ino iz neumerjoče duše. Vp. Kaj so angeli? Od. Angeli so zgol duhovi: imajo um in voljo, telčsa pa ne. Vp. Ktere lastnosti božje nam je sosebno vediti? Od. Te le lastnosti božje nam je sosebno včditi? Bog je zgol duh: ima popolnaraa um ino voljo, telesa pa ne. 4 Bog je všigamogočen, stvaril je nebo, ze mljo, in -vse kar je; nič mu ni nemogoče storiti. Bog je dobrotljiv svojim stvarem: vse dobro imamo od njega. Bog je vsigapričijoc;je povsod v nebe¬ sih ino na zemlji. Bog je vsigavedoč, znano mu je vse, pre¬ tečeno, zdajno ino prihodno, vč vse naše narskrivniši misli, ino torej ne more goljfan biti. Bog j c svet; hoče ino ljubi, kar je dobro, sovraži, kar je hudo. Bog je pravičin; plačuje, kar je dobro: kaznuje kar je hudo. Bog je milostiv; nam odpuša naše grehe. Bog je veče n ; je bil vselej, je, ino bo vselej. Vp. Kaj je Bog? Od. Bog je sam iz sebe nar popolniši duh, Vp. Po čigavi podobi je vstvarjena človeška duša? Od. Človčška duša je vstvarjena po hožji podobi. Vp. Čemu je Bog človeka vstvaril? Od. Bog je človčka vstvaril , de bi njega spoznal, častil, ljubil, molil, njemu služil, njemu pokorn ino zveličan bil. Vd. Je lil človek Bogu pokorn? Od. Ze perva človeka, Adam ino njegova žena Eva sta bila Bogu nepokorna. 5 Vp. S čim je bil pervi človek nepokorn? Od. Pervi človek je jedel v liaji sad, ki mu ga je bil Bog prepovedal, ino s tim je grešil. Vp. Je ta greh samo pervinm človeku škodoval? Od. Ta greh ni samo pervimu človeku škodo¬ val, temuč tudi nam, ki smo njegoviga rodu; ta greh nam je prinesel časno ino večno smert, in še več hudiga na telesu ino na duši. Vp. Je bil človek vekomaj zaver žen? Od. Človek ni bil včkomaj zaveržen. Vp. Kaj je Bog obljubil, de bi zavolj greha za- verženiga človeka rešil? Od. De bi človeka rešil, zavolj greha zaver- ženiga, je Bog obljubil odrešenika poslati, kterimu se tudi Mesija pravi. Vp. Kdo je ta odrešenik ali Mesija? Od. Jezus je človeški odrešenik. Vp. Je imel Jezus mater ? Od. Jezus, kakor človek, je imel mater, Mari¬ jo, presveto devico. Vp. Od koga je Marija Jezusa spočela? Od. Od svetigaDuha je Marija Jezusa spočela. Vp. Kjč je Marija Jezusa rodila? Od. V Betlehemu v hlevu je Marija Jezusa rodila. Vp. Je Jožef bil Jezusov oče ? Ob. Jožef je bil le rednik Jezusov. 6 Vp. Kaj posibniga se je godilo po rojstvu Jezusa Kristusa ? Od. Rojstvo Jezusa Kristusa je bilo oznanjeno. Vp. Kdo je oznanil rojstvo Jezusa Kristusa? Od. Rojstvo Jezusa Kristusa so oznanili. 1. Angel pastirjem; 2. Zvezda modrim v jutrovi deželi; 3. Modri Herodežu ino pismencam; 4. Simeon ino Ana ljudem v templji. Vp. Kaj se je zgodilo po oznanilu rojstva Jezu- soviga? Od. Po oznanilu Jezusoviga rojstva so: 1. Pastirji gledat prihiteli, kar jim je Angel oznanil. 2. Kristus je bil osmi dan obrezan po zapo¬ vedi postave, ino Jezus imenovan. 3. Modri iz jutrove dežele so ga molili, ino> mu zlata, kadila ino mire v dar prinesli. 4. On je grozovitnosti Rerodeževi v Egipt ubdžal. 5. Od tod je bil po Herodeževi smerti v Nazaret nazaj pripeljan ino v tem mestu izrejen. Vp. Kaj zlasti posebniga vemo od Jezusove mla¬ dosti? Od. Od Jezusove mladosti vdmo to zlasti po¬ sebniga : 1. Jezus, dvanajst l6t star, je prišel v Jeru¬ zalem k prazniku s svojimi stariši. 2. Je v Jeruzalemu ostal; ees tri dni so ga starisi v templji našli, med pismenci se- 7 deti, ki jih je poslušal ino izpraševal, tako, de so se vsi nad njegovim urnam ino nad njegovimi odgovori čudili. 3. Se je spet v Nazaret vernil, ino je ondi ostal. 4. Je svojim starišem pokorn bil. 5. Je rastel v starosti, modrosti, ino prijet¬ nosti pri Bogu ino pri ljudeh. Vp. Kaj sosebnigu vemo od Jezusa, preden je li¬ čiti začel? Od. Nar sosebniši od Jezusa, preden je učiti začel, je to: 1. Janez je pričal, de Jezus je jagnje božje, ktero grehe sveta odjemlje. 2. Jezus se je Janezu kerstiti dal v reki Jordanu. 3. Sveti Duh se je v podobi goloba na-nj prikazal. 4. Bog Oče se je oglasil s tčmi besedami: Ta je moj ljubi sin, ki imam dopadajenje nad njim. 5. Duh je peljal Jezusa v pušavo, tam se je štirdeset dni iuo noči postil, potlej ga je hudič skušal, ino po tem so mu angeli, stregli. Vp. Kdaj je začel Jezus učiti ? Od. Jezus je začel učiti v tridesetim Ičtu svoje starosti. Vp. Kaj sosebniga vemo od Jezusa, kadar je učiti začel? Od. Kar sosčbniga od Jezusa vemo, kadar je učiti začel, je to: 8 1. Jezus je posvoji domači deželi hodil od kraja do kraja. 2. Si je učencov zbral, ino zmed njih izvolil dvanajst aposteljnov. 3. Je govoril ino oznanoval postavo milosti, razodeval resnice, ki nam jih je verovati, ino učil čednosti, ki nam jih je v djanji dopolniti. 4. Je svaril nevero ino pregrehe, razdeval pomote Judov, pismejev, ino farizejev. 5. Je poterdoval svoj uk z besedami svetiga pisma, s čudeži ino z lastnimi zgledi. 6. Je prihodne reči prerokoval. 7. Je povsod dobrote skazoval. Vp. So vsi verovali v Jezusa? Od. Veliko jih je verovalo v Jezusa. Vdlka duhovšina, pismeji ino farizeji pa so ga sovražili zavolj njegoviga uka, ino iskali ga umoriti. Vp. Kaj so velka duhovšina, pismeji ino ljudski starašini počeli, de M Jezusa umorili? Od. Velka duhovšina , pismeji ino ljudski sta¬ rašini so tožili Jezusa pri Ponciu Pilatužu, rimskiga cesarja Tiberja oblastniku v Judeji. Vp. Zakaj so ga tožili? Ob. Tožili so ga zgol po sovraštvu ino iz nevo- šlivosti, djali so, de ljudi zapeljuje ino šunta. Vp. Kaj se je zgodilo po tožbi velke duhovšine, pismejev in ljudskih starašin? Od. Po tožbi včlke duhovšine, pismejev ino ljudskih starašin je bil Jezus Kristus križan. 9 Vp. Kje je bil Jezus Kristus križan, ino kje je umeri? Od. Na gori Kalvarji blizo Jeružalemskiga mčsta je bil Jezus Kristus križan, ino je na križu umeri. Vp. Kdo je pokopal telo Jezusa Kristusa ? Od. Jožef Arimatejc ino Nikodem sta telo Jezusa Kristusa pokopala. Vp. Kam je bilo pokopano telo Jezusa Kristusa ? Od. V nov iz skale izsekan grob, kamor še nihcer ni bil položen, je bilo telo Jezusa Kristusa djano. Vp. Je duša po smetil ostala sklenjena s telesam ? Od. Jezusova duša se je pri smerti ločila od telčsa. Vp. Kam je sla duša Jezusa Kristusa? Od. II peklu, to je v predpekel, kjer so bile duše umerših pravičnih, je bila šla duša Je¬ zusa Kristusa. Vp. Kdaj je Jezus po svoji smerti spet od mer- tvih vstal? Od. Tretji dan po svoji smerti je Jezus neu- merjoč ino častit od mertvih vstal. Vp. Kdaj je Jezus v nebesa šel? Od. Štirdeseti dan po svojem vstajenji je Je¬ zus pričo svojih učencov na oljski gori v nebesa šel. Vp. Bo Jezus spet prišel? Od. Na sodni dan se bo Jezus v oblakih na nebu prikazal z veliko mogočnostjo ino čast¬ jo, ino bo vse ljudi sodil. 10 Vp. Kdo je Jezus Kristus? Od. Jezus Kristus je: 1. Edinorojeni sin Boga Očeta. 2. Bog ino človek skup. 3. Naš gospod, zapoveanik ino učenik. Vp. Zakaj se je božji sin vč/ovečil? Od. Božji sin se je vclovečil, de nas je s smertjo na križu rešil ino zveličal. Vp. Zakaj se božjimu sinu Jezus, to je, zveličar pravi? Od. Siuu božjimu se Jezus ali zveličar pravi, ker nas je zveličal. Vp. Kaj sosebniga se je zgodilo deseti dan po Jezusovem odhodu v nebo? Od. Deseti dan po Jezusovem obhodu v nebo je sveti Duh v podobi gorečih jezikov prišel na učence, poterdit jih v veri, de bi jo sta¬ novitno pričali, ino po nji živeli. Sveti Duh jim je vdelil dar, mnoge jezike govoriti, de so vero povsod lahko oznanovali. Vp. Kdo je sveti Duh ? Od. Sveti Duh je tretja božja oseba ali peršona. Vp. Je več božjih oseb ali peršdn? Od. Tri osebe ali peršone božje so. Vp. Kako je ime trem božjim osebam? Od. Pervi božji osebi je ime Oče, drugi Sin, tretji sveti Duh. Vp. Je več Bogov? Od. Le en Bog je. — 11 — Vp. Kako se trem božjim osebam vsimkmalo pravi? Od. Tr6m božjim osebam vsimkmalo se pravi sveta Trojica. Vp. S čim terdi katolški kristjan sveto Trojico ? Od. Z znamnjem svetiga križa terdi katolški kristjan sveto Trojico, ker križ delaje vsako treh božjih peršon imenuje. Vp. Kaj še terdi katolški kristjan z znamnjem svetiga križa. Od. Z znamnjem svetiga križa terdi še katolški kristjan, de Jezus Kristus na križu umerši je nas s svojo smertjo odrešil. Vp. Kdo je nauk Jezusov po njegovem nebohodu razglasoval? Od. Jezusovi učenci so razglasovali njegov nauk po njegovim odhodu v nebo. Vp. Kako tiste imenujemo, kteri v Jezusov nauk verujejo ? Od. Kristjane imenujemo tiste, kteri v Kristu¬ sov nauk verujejo. Vp. Kaj je sveta vesolna keršanska cerkev? Od. Sveta vesolna ali katolška keršanska cerkev je videni združek vsih pravovernih kristjanov pod eno videno glavo, rimskim papežem. Vp. Mora vsaki človek umreti? Od. Vsaki človek mora umrčti. Vp. Kaj je smert ? Od. Smert je ločenje duše od telčsa. 12 Vp. Po čem pride, de mora vsaki človek umreti? Od. Po grehu, kteriga je Adam v Raji storil, pride, de mora vsaki človek umreti. Vp. Uinerje tudi človeška duša? Od. Človeška duša ne umerje, ona večno živi. Vp. Kaj se zgodi človeški duši precej po smerti? Od. Precej po smerti sodi Jezus dušo sledniga človeka posebej. Vp. Kaj bo sodil Jezus pri vsakem človeku? Od. Misli, besčde ino djanje ho Jezus sodil pri vsakem človeku. Vp. Kakšno pomoč je Jezus grešnikam napravil? Od. Jezus je svoji cerkvi oblast dal tistim grehe odpušati, kteri se jih kesajo, čisto spovejo, ino ki imajo pravo voljo poboljšati se, ino resnično pokoro delati. Vp. Kam je duša obsojena pri posebni sodbi? Od. Duša je pri posebni sodbi obsojena ali v vice, ali v pekel, ali je pa v nebesa vzeta. Vp. Kaj so vice ? Od. Vice so mesto, kjer pravičnih duše terpč časno terplenje za grehe v življeni nespo- korjene. Vp. Kaj je pekel ? Od. Pekel je mesto, kjer pogubljeni večno terplenje imajo. Vp. Kaj so nebesa? Od. Nebesa so srečno srečno prebivališe svet¬ nikov. 13 Vp. Kaj se bo s človeškimi trupli ,zgodilo na sodni dan, kadar bo Jezus spet iz nebes sodit prišel? Od. Na sodni dan bo Jezus mertve obudil, ino vsi ludje bodo s svojim životam, to je, z ravno tistimi telesi vstali, ktere so v živlenji imeli. Vp. Po čem bo sodil Jezus ljudi na sodni dan ? Od. Po tistem, kar so dobriga ali hudiga sto¬ rili, bo Jezus ljudi na sodni dan sodil: pra¬ vične bo v nebesih plačal z večnim življe¬ njem , grčšnike pa v peklu z večnim terp- Ijenjem Vp. Kje je zlasti ohranjeno, 'kar ima katolški kri¬ stjan verovati? Od. V apostolski veri je zlasti ohranjeno kar ima katolški kristjan verovati. Vp. Kakšina je apostolska vera? Od. Apostolska vera je taka le: Včrujem v Boga, Očeta vsigamogočniga, stvarnika nebes ino zemlje. Ino v Jezusa Kristusa, sina njegoviga ediniga, gospoda našiga. Kteri je spočet od svetiga Duha, rojen iz Marije device. Terpel pod Poncijem Pilatužem, križan bil, umeri ino v grob po¬ ložen. Dol je šel pred pekel, tretji dan od mertvih vstal. Sel je v nebesa, sedi na des¬ nici Boga, Očeta vsigamogočniga. Od ondot bo prišel sodit žive ino mertve. Včrujem v svčtiga Duha. Eno sveto, katolško, keršansko cčrkev, občestvo svetnikov. Odpušanje gre¬ hov. Vstajenje života, ino vččno življenje. Amen. 14 Vp. Kaj je vsakimu človeku potrebno vediti ino verovati, kadar se svoje pameti zave, de bo zveličan ? Od. Vsakimu človčku, kadar se pameti zave, de bo zveličan, je potrebno vediti ino verovati: 1. De je en Bog; 2. De je Bog pravičen sodnik, ktčri plačuje, kar je dobro, ino kaznuje, kar je hudo; 3. De so tri božje peršone eniga bitstva ino ene natore: Oče, Sin ino sveti Duh. 4. De se je druga božja peršona včlovečila, nas s smertjo na križu rešit ino zveličat; 5. De človeška duša je neumerjoča; 6. De milost božja je k zveličanju potrebna; ino de človek brez milosti božje nič za večno življenje zaslužljiviga ne more storiti. Drugo Poglavje. O Upanji. Vp. Kaj je ker sansko upati? Od. Keršansko upati je, od Boga svčsto se nadjati, kar je obljubil. Vp. Zakaj upamo od Boga? Od. Zato upamo od Boga, ker je vsigamogo- čen, brez konza dobrotljiv, ino usmiljen; toraj zamore ino hoče dopolniti, kar je obljubil. 15 Vp. S čim se upanja vadimo? Od. Z molitvijo se vadimo upanja. Vp. Kaj je molitev ? Od. Molitev je povzdigovanje duše k Bogu. Vp. Cernu molimo? Od. Zato molimo, de Gospod Boga po dolžno¬ sti častimo, de ga za prejete dobrote za- hvalujemo, ino prihodnih potrebnih reci prosimo. Vp. Kdo nas je moliti učil? Od. Kristus naš Gospod nas je moliti učil. Vp. S čim nas je Jezus moliti učil ? Od. Z molitvijo Očenaša, ki se mu tudi gospo¬ dova molitev pravi, nas je Jezus učil moliti Vp. Kakšin je Očenaš? Od. Ocenaš je tak le: Oče naš, kteri si v nebesih. Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam dans naš vsakdanji kruh. Ino odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikam. Ino nas ne vpeljaj v skušnjavo. Temuč reši nas od zlega, Amen. Vp. Zakaj kličejo katolski kristjani v svetnike ? Od. Katolški kristjani kličejo v svetnike, ker so prijatli božji, mo ker za nas Boga prošijo. Vp. Kaj je angeljevo češenje ? Od. Angeljevo cešenje je molitev: s ktero posebno sveto devico Marijo, mater božjo, častimo, ino v njo kličemo. 16 — Vp. Kakšino je angeljevo češenje? Od. Angeljevo češenje je tako le: Češena v Marija, milosti polna; Gospod je s teboj. Zegnana si med ženami, ino žegnan je sad tvojiga telesa Jezus. Sveta Marija, mati božja, prosi za nas grčšnike zdaj ino našo smertno uro. Amen. Tretje Poglavje. O Ljubezni. Vp. Kaj je keršansko ljubiti? Od. Keršansko ljubiti je ljubiti Boga, ne¬ skončno dobroto, zavoljo njega samiga,ljubiti bližnjiga zavolj Boga, ino zavoljo Boga voljno storiti vse, kar nam zapoveduje. Vp. Kaj je bližnjiga ljubiti? Od. Bližnjiga ljubiti je bližnjimu dobro vošiti, mu vse storiti, kar mu je dobro ino koristno, vse opustiti, kar mu ni dobro, ino mu škodova. Vp. Kako skažemo ljubezen v Boga ino do bli¬ žnjiga, ? Od. Z dopolnjenjem desetih zapoved božjih skažemo ljubezen v Boga ino do bližnjiga. Vp. Ktere so deset zapovedi božje? Od. Deset zapovedi božje so tč: — 17 - 1. Veruj v čniga samiga Boga. 2. Ne imenuj po nemarnem imčria svojiga Boga. 3. Posvečuj praznik. 4. Spoštuj oečta ino mater, de boš dolgo živel, ino de ti bo dobro na zemlji. 5. Ne obijaj. 6. Ne počenjaj nečistosti. 7. Ne kradi. ' 8. Ne pričaj po krivem zoper svojiga bližnjiga. 9. Ne želi svojiga bližnjiga žene. 10. Ne želi svojiga bližnjiga blaga. Vp. Kaj ukazuje četerta zapoved? Od. četerta zapoved ukazuje otrokam stariše ljubiti, spoštovati, jim strčči, pokornim biti, ino zanje moliti. Vp. Kaj je otrokam odljubljeno, kteri to zapoved spolnijo ? Od. Dolgo življenje ino dobri dnevi so obljub¬ ljeni otrokam, kteri to zapoved spolnijo. Vp. Kaj se je bati otrokam, kUri te zapovedi ne dopolnijo ? Od. Hudih šib, časnih ino vččnih se je bati otrokam, ktčri te zapovedi ne dopolnijo. Vp. Zadeva četerta zapoved tudi druge ljudi, ne samo otrok im starišev? Od. Četerta zapoved ne zadeva samo otr6k ino starišev, ampak tudi vse podložne, ino vse njih duhovske ino deželske gosposke, tudi Mali Katekizem (krajn.) 2 — 18 — vse učenike, ino tudi vse tiste, ki so zavolj svoje starosti ali imenitnosti časti vredni. Vp. Kaj so podložni svojim poglavarjem ino gospbs- kam dolžni? Od. Podložni so dolžni do svojih poglavarjev ino gospdsk, do dobrih ino hudih, zader- žali se, kakor se otroci do starišev zaderžč. Vp. lije najdemo o kratkem zapopddik asih de¬ setih zopoved. božjih? Od. V dveh zapovedih o ljubezni je ob kratkem zapopadenih vsih deset zapoved božjih. Vp. Ktera je perva zopoved o ljubezni? Od. Perva zapoved o ljubezni je: Ljubi Go¬ spoda svojiga Boga iz celiga svojiga serca, iz cele svoje duše, iz cele svoje pameti, ino po vsi svoji moči. Vp. Ktera je druga zapoved o ljubezni ? Od, Druga zapoved o ljubezni je: Ljubi svojiga bližnjiga, kakor sam sebe. Vp. Kako je Kristus za/poved, bližnjiga ljubiti, razložil? Od. Kristus je zapoved, bližnjiga ljubiti, s temi besedami razložil: Storite drugim vse, kar želite, de bi oni vam storili; ker v tem obstoji ys:> postava ino preroki. itf — Četerto Poglavje. O Zakramenti h. J p. Koliko je Zakramentov ? Od. Zakramentov je sedem. Vp. Kako imenujemo sedem Zakramentov ? Od. Sedem Zakramentov imenujemo: 1. Kerst. 2. Birma. 3. Sveto rešnje Telo. 4. Pokora. 5. Poslednje olje. 6. Mašnikov posvečenje (zegnovanje). 7. Zakon. 20 Juterna molitev. V imenu Boga Očeta j*, ino Sina f, ino svetiga Duha f. Amen. V imenu svojiga križaniga gospoda Jezusa Kristusa vstanem, ki me je rešil s svojo drago kervijo; on me varovaj vsiga hudiga, ino me ohrani na telesu ino duši; on mi vse daj, kar mi vtčgne k vsimu dobrimu pomagati, ino me k večnima življenju pripeljati. Amen. Večerna molitev. Zahvalim te, moj nebčški Oče, ki si me ta dan s svojo milostjo vsiga hudiga obvaroval. Prosim te, odpusti mi vse moje grehe, s kterimi sim te dans raz¬ žalil. Svoje telo ino svojo dušo izročim v tvoje roke; tvoj sveti Angelj bodi z menoj, de hudčba nima moči do mene. Amen. Jezus! tebi živim; Jezus! tebi umer¬ jeni; Jezus! tvoj sim mertev ino živ. Amen. 21 Molitev k angeljevimu češenj u. Kadar zvoni zjutraj ino zvečer. 1. Angel Gospodov je Marii oznanil, ino ona je spočela od svetiga Duha. Češena Marija itd. 2. Glej, dekla sim Gospodova, zgčdi se mi po tvoji besedi. Češena Marija itd. 3. Ino beseda je meso postala, ino je med nami prebivala. Češena Marija itd. Molitev pred jedjo. Vsih oči so v te obernjene, Gospod! ino ti jim daš jed ino pijačo o pravem času j svojo milo roko odperaš, ino vse, kar živi, z dobrotami nasitiš. Amen. Oče naš itd. češena Marija itd. Gospod nebeški Oče, blagoslčvi nas no te svoje dari, ki jih iz tvoje usmi¬ ljene roke zavžijemo, po Jezusu Kri¬ stusu gospodu našem. Amen. n — Molitev po jedi. Hvaljen bodi gospod nebeški Oče, ki si nam telo našito ino napojil s svojimi d arini,- napolni nam serce s svojo milo¬ stljivo pomočjo, de v vsili dobrih delih obilno porastemo, ino de ne pridemo v sramoto pred tvojim obličjem. Amen. Oče naš itd. Cešena, Marija itd. Zahvalimo te Gospod, nebeški Oče, po Jezusu Kristusu, tvojem ljubem Sinu, gospodu našem, za vse tvoje darove ino dobrote, ki živiš ino kraljuješ ve¬ komaj. Amen. Molitev pred šolo zjutraj. Pridi svčti Duh, napolni serca svojih vernih, ino vžgi v njih ogenj svoje ljubezni, kteri si ljudi vsih jezikov v edino vero združil, Bog! kteri si serca svojih vernih po svetem Duhu razsvetlil ino uči!, daj nam po ravno tem Duhu, kar je prav, umeti, ino si vselej njegove tolažbe s vesti m biti; po Jezusu Kristusu go¬ spodu našem. Amen. Oče naš itd. Cešena Marija itd. — 23 Molitev po šoli predpoldne. Hvala bodi tebi, gospod nebeški Oče, za vse dobro, s kterim nas tukej soznanuješ. Prosimo te, naj bode k čas- nimu ino večnimu pridu, kar smo se naučili. Prosimo te tudi, de blagosloviš našiga cesarja, naše stariše, učenike ino dobrotnike, de jim obilno poverneš vse dobro, h ktčrimu nas napeljujejo. Daj njim ino vsim ljudem dobro za to; po Jezusu Kristusu gospodu našem. Amen. Molitev pred šolo popoldne. Sveti Duh! O dej razliti V nas daritev svojih luč; Boljši boljši vsak dan biti, Vsih dolžnost nas ti naiič’, Daj veselje nam se učiti, Daj, de uk ostane v nas, V djanj' pomagaj ga spolniti, V dobrem pa odverni mras. Oče naš itd. Češena Marija itd. 24 Molitev po šoli popoldne. Žegnaj, Oče, kar učili Smo se lepiga dozdaj; De bi v dobro obernili, Tebi v čast, to Bog nam daj Vtisni nauk nam v serce, De po njem bi hrepeneli, In po njem sveto živeli, Kakor Jezus zapove. Oče naš itd. Cešena Marija itd. Natisnil L. Grund