ODMEVI
48 Tatjana Lukovnjak: Poročilo z bralnega posveta Branje za znanje
V petek, 8. septembra 2023, je na Filozofski fa-
kulteti Univerze v Ljubljani potekal celodnevni 
nacionalni posvet s področja bralne kulture in 
bralne pismenosti Bralnega društva Slovenije z 
naslovom Branje za znanje. 
Dr. Tina Bilban se je v uvodnem predavanju 
Brati znanost, brati svet dotaknila vprašanja 
terminologije (poučna, stvarna, znanstvena, 
poljudnoznanstvena literatura). Izpostavila je 
predvsem dva problema – manko medijske-
ga prostora za stvarno literaturo in premalo 
interdisciplinarnega povezovanja v šolskem 
kurikulu. Dr. Sašo Dolenc je opozoril na 
pomen zgodb (Moč zgodb: vpliv pripove-
dovanja na človeške možgane), dr. Samo 
Kreft pa je razmišljal o združljivosti pisanja 
poljudnoznanstvenih besedil in družbene 
angažiranosti (Pisanje poljudnoznanstve-
nih besedil in družbena angažiranost – je 
to dvoje združljivo?). Dr. Kozma Ahačič je 
v predavanju Branje neleposlovnih besedil 
in sodobni jezikovni pripomočki predstavil 
portala FRAN in FRANČEK ter opozoril na 
pomen neformalnega jezikovnega izobraže-
vanja (podnapisi na televiziji, napisi v okolici, 
digitalni aparati). Dr. Samo Rugelj (Izbiranje 
in izdajanje knjig: med vizijo, iluzijo in realno-
stjo) in mag. Emica Antončič (Ne(prepo)znana 
poljudna znanost) sta spregovorila o težavah 
založnikov pri izdajanju stvarne literature. 
Dr. Ana Slavec je opozorila na pomen stati-
stične pismenosti (Statistična pismenost). O 
pisanju in kakovosti slovenskih učbenikov 
sta razmišljala dr. Gregor Torkar (Izsledki in 
priporočila projekta za kakovost slovenskih 
lje študijskega srečanja seznanila z novostmi 
v Pravilniku o napredovanju v vzgoji in 
izobraževanju v nazive ter predstavila mož- 
nosti in ideje, ki jih šolski knjižničarji lahko 
uporabimo in udejanjamo pri svojem delu,
• Barbara Škrbić iz II. gimnazije Maribor pa 
je predstavila zelo uporabno orodje, ime-
novano lokator, ki uporabnika pripelje do 
police z gradivom. Svoj primer dobre prakse 
je poimenovala »Najdi knjigo sam«.
Pri razpravi smo veliko časa namenili umetni 
inteligenci in prihajajočemu novemu Pravil-
niku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in 
izobraževanju (v času izpeljave študijskega 
srečanja pravilnik še ni bil sprejet).
Srečanje je bilo zelo zanimivo in polno novosti. 
Iskrena zahvala Romani Fekonja za energijo, ki 
jo je vložila v izpeljavo dogodka. 
Tatjana Lukovnjak
Poročilo z bralnega posveta  
Branje za znanje

49 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 4, 49
Učenka 3. razreda: »Imate kakšno takšno zanimivo knjigo, kjer se nekaj zaplete, potem pa  
odplete?« 
Učenec 2. razreda, ki si izbere knjigo s 527 stranmi (Patrick Ness: Na begu): »Ta se mi pa zdi 
zanimiva.«
Knjižničarka: »Joj, ta knjiga bo pa še malo pretežka zate.«
Učenec: »Ne, poskusite, primite jo, je čisto lahka!«
Učenka 3. razreda: »Iščem knjigo z debelimi črkami za bratca.«
Knjižničarka: »Kateri razred pa obiskuje tvoj bratec?«
Učenka: »Prvi.«
Knjižničarka: »Ali morda potem potrebuješ knjigo z velikimi tiskanimi črkami?«
Učenka 2. razreda v knjižnici najde knjigo Pod medvedovim dežnikom in vsa navdušena reče: 
»Uvau, te knjige se pa spomnim še iz svojega otroštva!«
učbenikov) in dr. Marina Dermastia (Kako 
napisati najboljši evropski učbenik in druge 
zgodbe). Pomen kakovostnih ilustracij v stvarni 
literaturi je bil tema predavanj mag. Marije 
Nabernik (Ilustriranje strokovnih besedil) in 
mag. Klare Jan (Vešče, cumprnice in mrtalače 
– poljudnoznanstvena ilustracija v kontekstu 
interaktivne digitalne knjige). Primere dobrih 
praks so predstavili Rok Omahen (Prispevki na 
spletni strani MMC RTV Slovenija), mag. Tilka 
Jamnik (Branje glede na zanimanje) in mag. 
Darja Lavrenčič Vrabec (Kako rastejo in zorijo 
(poučne) zlate hruške?).
Dogodek je bil organiziran v okviru Nacional-
nega meseca skupnega branja, ki poteka pod 
častnim pokroviteljstvom predsednice Repub- 
like Slovenije dr. Nataše Pirc Musar. 
ISKRICE IZ KNJIŽNICE
 
Nina Kranjec
Anekdote iz šolske knjižnice  
Osnovne šole Grm