ARHIVI XX) 1998
O delu arhiviiv in zborovanji
107
h id i arhivsko gradivo v Lili ni ry o T Congress, Wn.sli, I). C, Congressional Research Service (CIS), kjer je gradivo National Security Archives. (V tej nslanovi se nisem uspela sestati z nikomer, saj inije za ab.sk v LC /manjkalo časa.)
3,	Glede na arliivsko gradivo varnismoobveščc valil h služb je pomembno gradivu se v RG 165. za nbdobje 1942-1947. za 1e-!o obstaja abecedni indeks po državah, osebah in zadevah. Prav lakti so indeksi [1o državah za RG 165 OPD 1942 1945. RG 319 Plans and Operations 1916- i950 m RG 218 Joined C bear o i StalT 1942-1961. V istih proslorih, to jc oddelek 2600, se nahajajo tudi indeksna kazala za RG 59 Central Dept. ffl' Slate RG S4 - prekoniiirske ambasade, in RG 273 National Security Conncil. Indeksna ka/.ala so pomembna tudi zato, ker vključujejo Midi kar dobre regeste (glede na slabo poznavanji-evropskih ezikov).
Tudi teli regestov še n.seni uspela pregledal: odbrali.
4.	Kol arhivski delavki so mi v Archives 11 tki volili ti id i vstop in ogled skladišča, kjer se nahaja pretežni del arhivskega gradiva, k si ga moramo pridobiti - to je skladisee si. 290, Seznanili so me tudi z načinom naročanja gradivu za čitaln cn. e Vaze ¡m še nisem uspela preverili.
Veliko arhivskega gradiva ji že posnetega na mikrofilme, še več pa ga ni, /ate e potrebno pregledati posamezne skupine dokument za dokumentom, kar pa utegne biti glede nu izjemen obseg gradiva zelo težavna in dolgotrajna naloga ob skromnih sredstvih, ki jih za evidentiranje arhivskega gradiva, pomembnega za našo državo, ministrstvo za kulturo Republike Slovenije lahko vsako lelo v okviru redne dejavnosti zagotavlja slovenskim arhivskim zavodom.
Milica
Odprtje stare samostanske knjr lice predstavitev prispevkov ?a kroniko - 13. aprila 1998 v Piranu
Minoritski samostan v Piranu jc po 40 letih znova odprl javnosti del obnovljenega samostana in :lru goccno knjižnico. Knjižnica .na na svojih knji-inih policah zbranih več kol 4000 knjig, ki so pr. d 4f)| li romale na podstrešja in v delovne prostore najete hiše.
Knjige so v obnovljenih prostorih samostana našle ne le cd i cen prostor, temveč tudi veščo roko in oko strokovnjaka z dušo. p. Marjana Vedrina.
Svcjilvrstno nasprotje so kovinske police. Morda nam sporočajo, da je nekega obclol t konec, da ie treba uporabili nove materiale, novo miselnost, da sc ohrani bogastvo preteklosti.
V sai HtaH so skozi stoletja nastajale knjige. Menihi so jih pisali, jih prepisovali, n tudi zdajšnji patri mmoriti delajo tako Na častnem mestu stare samostanske knjižnice bosta prav gotovo staii dve
sodobni knjigi k po formatu, materialu ; po vsebini pravzaprav ne sodita h knjigam pač pa prej k poli Run. Gre za Prispevke za kroniko samostana sv. Frančiška v Piranu iz leta 199.5 {98 str.) in za Nove prispevke za kroniko samostana sv. fnoieiška v Piranu iz leta 1998 (68 str.). Obe deli je zapisal p. Janez Šamperl, gvardian piranskega samostana.
Kroniki sta skupek sporočil medijev, arhivskega gradiva, fotografij, uradnih dopisov, odgovorov, ugovorov. ... o dogodkih zadnjih 40 let. Sta dragocen prispevek k poznavanju zgodovine m novejših dogodkov, pomemben tako za samostan kot /,;< mesto Piran in tudi za širši slovensko-italijanski prostor. Upamo, da bo samostan ob 700-lelmci leta 20U1 dobil še tretji zvezek Kronike.
Vabilo na odprtje knjižnice in predstavitev pubii-kacii ie v Piran pripeljalo obiskovalce z domala vse Slovenije, iz Italije. Hrvaške. Nizozemske Švicc, Avstrije, Nemčije in morda še od kod. Obiskovalci .¡o bili iz cerkvenih vrst. pa tudi arhivske, zgodovinske, restavratorske, pravne in še kakšne druge stroke. Gostje so napolnili cerkev in prisluhi' li - '.branim besedam gvardiana samostana, nagovorjeni skoraj vsak v svoj<:m je/ikn. K slovesnemu razpoloženju je pripomogel tndi program skupine SI o wind.
Koprski škor msgr. Meiod 1'irih in provindal slovenskih minnritov p. Slavko Strmsck sla blagoslovila prostore, čast odprtja knjižnice pi( jd pripadla državnemu sekretarju za kjllnro g. Silvestru Gabi šeku
Vse ie potekale n.irno, preprosto, sproščeno, a vendar prelmjeno, kot d k so bile vse stvari razum 1 jene, dogovor,^ne in dokončane žc v nekem ptej šnjem obdobin ali pa pripravljene za obdobje, ki šele pi de.
Tiid Pfijčani smo se odzvali vabilu - zaradi arhivskega sodelovanja, zaradi Skupnosti starih mest -Pirana, Škofi e I ^oke Plujn in zaradi gostiteljev nasi)- domačinov.
Česlitanio!
Kn 'Uua Šamperl Puri;
Simpozij "Arhivi, Knjižnice, muzeji", Poreč, 16 - 18. november 1998
V Porečn je v dndi od 16. do 18. novembra 1998 potekal simjKiz.i na temo "Arhi i, kn ■•■'.niče, in muzeji". To je bil drugi simpozij po vrsli. Prvi jc potekal leta 1997 na islo temo. Seminar :c bil orgati ran zaradi potrcoc po sodelovanju na področju globalne informacijske infrastrukture med arhivi, kmižiiicami in muzeji. Nastal je iz ideje o nujnosti odprtja knjižnic do sorodnih ustanov i iz k e je, kako bi uporabnik lahko dobil čim bolj popoln in čim bolj točen odgovor na svoje vprašanje. Zc prv simpozij jc bil izraz vpliva sodobne informacijske tehnologije na arhive, knjižnice in muzeje kot ustanove k so pri-
122
O delu arhivov in /porovmijih^
ARHIV] XXI n?98
slojnc za zbiranje obdelavo in nporalio inforniacii, ki vse bolj naslajajo ali se obdelujejo in uporabljajo v elektronski obliki Ta drugi rimpozij. ki je b'l načrtovan za Rovinj, izveden pa v Porcču, jd pokazal potrebo za čim boli intenzivni in produktivni izmenjavi izkušenj in znanj, ki imajo odločilno vlogo pri odgovorih na .sodobno inforinaeijsk" tehnologijo. Sam simpozij je nakazal smernice za čim nolj usklajeno sodelovanje razvojnih dejavno;l arhivov, kniižnie in muzejev icr sorodnih u.sianov s eiljem, da sc čim hitreic napram i skupno in forume. sko okonc, ki bo temeljilo na zahtevah uporabnikov in potrebah posameznih dejavnosti. Prav tako ;c pokazal mo/.no.st za sodelovanje računalniških tehnologij, razvijanje stan dardov, uporabo informacijski') sistemov icr usklajevanje sioriicv in proizvodov posameznih strok Simpozij jc obenem skušal opozoril na inožnos' izvedbe projektov, ki se vodijo v vseh omenienil strokah, udeJcžcnci pa so imefi priložnost tudi spoznati najpomembnejša področja informacijske tehnologije v arhivih, knjižnicah in muzejih, vplive, ki jih ima le-ta na standardne postopke strokovnega dela, , zahteve, ki se postavljajo ptcd omenjene ustanove. Cilj simpozija jc bil dati tcoreticna razglabljanja za nadaljnje delo.
Na sinipcviju so predavali znati hrvaški strokovnjaki s področja arhivov, muzejev, knjižnic in računalniške tehnologije
Ivo Marocvič, profesor mnzcologijc na Filozofski fakulteti v Zagrebu, je opredelil problem 'fVnlifikacije .T ohdelave kulturnih informacij ' muzejih, knjižnicah in arhivih.
Marijan Rastič jc obrazložil pravne temelje za razmeiitev dejavnosti meč arhivi, knjižnicami in mn-
zeji
Boris Zakošck iz Zgodovinskega arhiva na Reki je pojasnil ameriške standarde popisovanja arhivskega gradiva - iridimcnzionalnost arhivskega gradiva.
Tanja Bnzina je imela referat s področja bibliografskih zapisov
Markila Frannlič iz Muzejskega dokumentacijskega centra v Zagrebu jc govorila o vlogi MDC v informatizaciji muzejske dejavnosti.
Žarka Vujič s Filozofske fakultete v Zagrclni je opredelila strukture podatkov na področju muzejske dejavnosti.
Vcdrana Juričič jc govori.a o rokopi >nih glasbenih delih, ki sc nahajajo v arhivih, knjižnicah in muzejih, in o njihovem prenosn na računalniško bazo v Fran kfn rtu. Omenjeno je ponazorila na računalniku.
Mirna ViUcr iz Nacionalne in vscučihškc knpžnlce v ¿agrebu jc govorila o informacijskih zadevah, in
sicer o mednarodnih proieklili s področja t formalizacije (Dcsirc - Metadata). Referat jc temeljil na primerjavi referatov, povzetih po nternetii, k so se nanašali na "Metadata", to jc podatkih o podatkih.
Miroslav Milinovič iz Hrvaške akademske in raziskovalne mreže Carnct je, zelo obširno predstavil področja računalništva, interneta in oblikovanja hi ml" strani. Pojas.iil je, kako in s kakšnimi informacijami do novih informacij z vsemi možnimi iskale1. Njegovi prikazi so bih poleg teoretičnih tndi praktični, in sicer v računalniški delavnici Delavnico so namreč na aiiipoz i oblikovali /a udeležence, k, jih jc to zanimalo. Imela je neposredno povezavo z internetoni, tako da so lahko udeležcnci saiM "brskali po internem, prav tako je bilo iidcležencem nazorno p.ikazano oblikovanji "html" strani.
Toni i s hi v Šola jc razpravljal o delitvi kulturne dediščine na arhive, knjižnice i 1 miizeic na podlagi ameriškiu izknšenj Opredelil je pomen in gradivo, na katerem je| kulturna dediščina ustvarjena (papir, les itd ), razdelil na ustvarjalce (država, univerza itd.) ild.
StančiJ l-Fvoje jc govoril o digitalizaciji muzejev, arhivov in Hijmiic, to e o prenosu vseh podalkov na informacijsko mrežo.
Jo/o Ivanovie iz Hrvaškega državnega arhiva v Zagrelui jc teoretiziral o upiavljanju s podatki različnih uporabnikov.
Aleksandra Horvat s Filozofske fakultete v Zagrebu je obravnavala avtorske pravice. Pri tem je primerjala slovenski zakon o avtorskih pravicah in mednarodno zakonodajo z omenjenega področja. Pou darila je zahtci/o po novem hrvaškem zakonn o avtorskih pravicah.
Maja Cvila.š jc govorila o hibliotckarstvu v raču nalnršk obdelavi z vsemi normativnimi datotekami. Pri tem jc vzela za primer računalniško obdelavo del Ivana Mc.štroviča s konkretnim prikazom same oh delave na računalniku
Pomanjkljivost simpozija je bila v tem, da referati predhodno niso hih ohjavljeni v zborniku. Ohjava Ic-tega je napovedana za začetek prihodnjega leta. Tndi sama organizacija m bila na vrhuncu, saj sc jc pro gram spiei.iinjal od predavanja do predavanja. Sicer pa jt treh a poudari'1, da so bili predavatelji simpozija strokovno na zelo visoki ravni, da jc bilo njihovo teoretično znanje zelo veliko, da so bile tudi razprave na soki ravni. Vsekakor pa hi še omenil, da so se vsi p-, davalelji večinoma sklicevali na angleško m amc-rišk stroko ii. Ic-to prenašali na hrvaška tla. Pri tem ni hilo opazili nohenili vplivov strok iz drugih držav
Š/irk<> ilnihibl