Gospodarska preobrazba Indije
NikaJior ni naključje, da so najpirejnc sijc v Iivd ji prišle do 7..iltl>ui-ka, tla vvxJi edina možna pwt pospKCjiega raivoja gospodaar-stva skozi radikalno podruibOje* nje priMzvodnje. Na lo jjh jc na-vajaila sama praiisa v nku povoj-njh  lel.
Prv' poLietni plaa Iradije je osrodotočil invesricije Da kraccig-stvo. Tako smer gospxxiars4ie poli-tike je mogoče ratiomeli, ker ic bU potem, ko je tktbla Indaja leva 1948 n.eodvisnost, naijbclj . porež p-roWem sp'!ošno pomanjkanje hra-ne m laikota nulijanskih nuioiic preblva-lstva. S prviini petlemira pilanom so prav tako daločili pre-coj obsežne Invciitcije v indus-.ri-jo, vendar so ržčunala s tem, <la bo na>večji del sreJstev prišcil po zasebnih kanal h. Uipehj plana so bili g>lede povečanja kmctijske protz.v<Kln,je pomembtM. Ze leta 1954 io pkndcc nailoge gletle po-večasija proizvodnje žita- ne samo izpotln !i, teinveč tudi presegli. Ve-like :«ivestici.je držawe v mnoga namaiiaJna <Je!a in v ponjoč pri ii7vaj,vnju <lrugih agroteliničn h ukrepov so"se izkazaJe kot korist-ne.
Rezoltati t indusrrija pa nso biii enaki. Go^podarske veie, ki jih je i»spcšcva.la <iržava, šo po-kafzale pomemben poraist. Tega Pa n- b.ijo mogoče ugotoviti v ri-«ih veiah, ki so bile prepuščene zasebnj pobudi. Posebna komisi;a, ki je imda nalo&o raz:ska-.i V2ro-ke zaosrajanja zasebnih investicij, kakor so z D)imj raifunaJi po pla-nu, je ugotoviila, da je do leta !954 zaseiviii stkt&r vioži! ie 41 »dstotkov plani-rancga zneska in-vesticij. Kakor v dfupjh neraizvi-tih draavah se ie zasebna ptnbuda usmerjala predvsem prot: tistim podraiiem, ki dajo viscke dobič-ke in aguren zaslužek. Tako giba-n]e pa ni vodišlo k organskcmu razvoju nacioTialnega gospodar-stra. Naraven zaključek, k: je iz tega hh&jal, )e bil, <la mora dr-žava prevzeli na sebc vlogo kama-lizirajija akumuJaoiiic in ust-vairja-nia poKOJev za raz-voj razširjene rep«>dukc.:'je.
Ddo, ki je bilo zvezano z iade-iavo     Uxugega     petletnega   pllana
[ndije, je b:'lo z<iruženo z obsež-ninii raziskov.uij; in proučevanji. Ta so nepcsrcdno prispevaJa k prepri^anfu, da brez inlenzivnejše RriuHrve kliučnh mdiisitrjjskih 'vej ni mogoče pričaikovati hrcrejšesa dviga ekonomskega,    posebno    pa
jetjera ugodne kredite. Po drugi strani pa je bil uvedcn cel niz o-mejtev, Jti so usmer,ene k p^dre-;anju zasebnega kapkaia ekonom-ski po-lk&i vlade. Po do(c-.ian;ih. težnjah    je   mogote   siiler           oa
bodo :e omeiitvt č^Jal               ¦»>-
Natnakalni sistem . pretlstavlja v Indijj v posameznih pokra-jinah pogoj za obdelavo zemlje. Zato se indijska vlafla zPlo trudi, da bi zagolovila sistcm namakanja in da bi i raz-širitvijo mreže prekopov povefala obdelovalne povrSine. — Na sliki: Polaganje -evi, ki bodo dovcdle vodo na oddaljena lemljišča.
in>dustrijskesa potenciala države. Naravn! po^oji Indije za zgraidi-tev tež.ke uitlustrije so izredno u-godni. Po ndsatenh ocenab m sta-risijčnih prr.icrjavah je Indija gJede bo^astva in kakovosti i.e-iezoe iiide med prvimi državami na svetu. Ima tudi ve! ke rezerve premoga, na področu Oriz in Bi-haj pa so tudi v bližini bo^atih naha.jališč železne ru^e. Hdro-encrgeiskj viri so veijki in ugodai za  izkorščanje.
CediJje bolj ocita Irfja ind.ii-sfeega Ijuilstva, da izkoristi svo-fa bogastva in pospešuje svi>je so-spodars-vo, je preseftla okvire n možnosri, ki jih nudi zasebna pobuda. Res pa je, da nova go-sipodarsfca palitika ni uamerjcna proti zaviranju privatne pobiuide in zavlranju privalnega kap ta!a-Podvzcmajo eelo pomembne uire-cie za stimuli.ra.nje zascbnih invc-stid) v ¦jidustri.jska in druga pod-jetja. Država prav tako zagorav-Ija   zasebniin   goslpoda.rskim   pijJ-
scžne. Zdo pomembna so prvivta-ko prčaJevanja vlade, da postc»p-no vklručuje delavce v upravlia-nje po^ifcfj.
U&ifcovkeSi sisrem kanalizira-nja akumulac:ie je zahtevaJ reor-ganfeacijo bančn Jtva, nadonali-zacijo ban^nih sckrarev, r ka-crih so osredotoifa največii de! d-niž-bene akumuiacije (ImrpenaJne banke in nitnh podružmc ter nekateriti zavarovaJnih druib), spremembe v davčni oolitiki, osre-dotocenjc velAih sr&dstev v ro-kah države, v-solte proratua^ke invesncile i*.<J- Po dru^em perle<-nem ^lanu na«i b! znašale d: fav-ne tnvesticiie o^trog 43 m:liard rupij, s čimer bi presesli zasebne inve5t.oi')'e     za   pr»W.iŽ4io   d*va!', rat.
Na.ivaž.nejši sntotr! dmjge^a pct-lc-nega p^lama InJj:e so: 4,5 mjli-jona ton jekla. 60 mjliionov lon premo-ia, 12 miii:onov toci /"^iien-ta, oicnož 35 osol avi ' 'Si>t, tAjog 765.00C dvakoles jtd.
S. B.