pO konjiški občini POČEZ IN POVPREK pa tvornost v nekaterih krajih konjiške občine je dokaz, da se ljudje ne vdajo v enoličnost uhajajo- ^gga časa, ker raje sami krojijo svoj bodoči dan. Kamorkoli smo prišli, smo začutili ta utrip, čeprav je [jil v Žicah konkretno pogojen s slabo voljo zaradi asfalta. Zakaj, bomo še povedali. Začudeni smo je ustavili ob gasilskem domu v Slovenskih Konjicah, ki je aprila meseca še vedno sameval v svoji prvotni podobi. Samo tri mesece je trajalo, da se je preoblekel. Nizali so se vtisi našega križkraža pO konjiški občini, ljudje so pripovedovali, kaj jih teži, mi pa smo si s filmsko naglico zabeležili vtise ip zapisali izjave ljudi. Y Slovediskih Konjicah se (J dni pripravljajo na svoj ^ praznik — 100. letnico ^tva. To je jubilej ki je fjeden pozornosti, za-to se mu ^0 Konjičani tudi dostojno jjjdolžili. Teden dni bodo tra­ jale proslave jubileju na čast. ^jbolj pa so konjiški gasil- ^ in ostali Konjičani ponosni jja obnovljeni gasilski dom. :o 100.000 di­ narjev. Lahko pa je plačal tisti, ki ima deset otrok! ASFALT SKOZI VAS JE NUJEN! Nobeno sadje ni bi­ lo uporabno in travo za svi­ nje smo morali prati. Tudi solata ni bila užitna. Zdaj nam manjka denarja. Dnevno pelje skozi vas p>o 140 kamio­ nov tn to tatre, ki vozijo po 4000 kubikov materiala. Vse to bo trajalo do avgusta- Po­ tem bo malo bolje.« Kmet JAKOB FINK pa se je ob asfaltu kar raznežU. »Veste, kaj pomeni to za nas? Že dva meseca so vozi­ li kamenje, zdaj pa je prišel zaželjeni trenutek. Jaz sem za cesto prispeval 25.000 starih dinarjev, ker sem malo odda­ ljen. Cestar je včasih stal tn štel kamione, štel je dolgo, potem je pa nehal. Tudi po 100 na dan jih je naštel- Uni­ čene imamo vse vrtove in sadje je neužitno.« Vaščani Žič so se zbirali ob asfaltni bazi, ki so jo po­ lagali delavci prvi dan in v veliko zadoščenje jim je bi­ lo, da so del prisp>evali tudi sami. V zraku pa je obviselo vprašanje, kje bodo dobili ostali denar, ki jim še pri­ manjkuje. Kje je solidarnost? * V Zrečah so ponosni na umetniško skulpturo iz želez­ nih okovkov, ki je delo celj­ skega umetnika ^/•aska Četko- viča. Želijo si še več takih del, ki bi plemenitila okolje. * V Vitanju so se v zadnjem tednu močno izkazali v krvo­ dajalski akciji, ki se ji je od­ zvalo preko 120 ljudi. Ude­ ležba je bUa zlasti presenet­ ljiva iz vrst kmetov in go­ spodinj. Sicer pa se v Vita­ nju že pripravljajo na prosla­ vo občinskega praznika, ki bo letos v njihovem kraju. •* Ob povratku domov, ko smo se vračali iz konjiške občine, se je pogled ustavil še na mogočnih razvalinah konjiškega gradu- K njim bodo prav te dni pristopih strokovnjaki iz Ljubljane, ki ga bodo izmerih povprek in počez ZDENKA STOPAR Dogodek dneva — polaganje asfalta v 2ičah turizeiti Turistično društvo Šempeter si je na križišču cest, kot nam kažejo napisi, omislilo zelo domiselni kažipot. Tako obiskovalcem podzemne jame Pekel ni težko priti do nje, saj je kažipot res nekaj nenavadnega in vsak se ob njem ustavi ter si ga ogleda. T. Tavčar RUDNO Zelo nazoren Stajnerjev kroki Celja m n,iegovega za­ ledja, priložen mah Orožnovi monografiji Celja z zaled­ jem, 1948 (označuje Rudnico kot pogorje s kotama 687 m in 619 m, v smeri jugozaliod — severovzhod nad Pod­ četrtkom. Z Bočem, Macljem in Sotlo omejuje Rudnica svet, imenovan Zgornje Sotlesko (Sore, Geografija neka­ terih delov celjske makroregije, 1969). Temu razgibanemu, s prostranimi, nekdaj graščinskimi gozdovi pokritemu hribovju, se posveča v planinsko-turističnem pogledu pre­ majhna pozornost. Tudi geografa bi lahko zamikala, kot so npr. Dobrovlje. (Natek, Zemlja in človek po Dobrovljah, Celjski zbornik 1962). — l'oda, pot pod noge! Iz Podčetrtka jo malmemo po cesti v kulturnozgodo­ vinsko Olimje, uradno pa kraj Sopote (3 km). Po ogledu si lahko za silo privežerno dušo v bivši gostilni Osojnik (Sopote 8). Nato zavijemo za markacijo pri h. š. 12 levo navzgor do presedljaja z veliko kmetijo, s presedljaja pa proti njeni zidanici in dalje po stezi za zidanico tn vino­ gradom do cerkvice sv. Andreja, k: jo Curkovo Topograf­ sko gradivo (1967) opisuje kot poznogotski sakralni spo­ menik iz konca 15. stoletja. Planinska markacija na njeni severni steni nas prepriča, da smo na pravi F>oti. To je namreč zadnja etapa planinske krožne poti rogaških pla­ nincev, imenovane »mala bratska transverzala«, odtod tudi sem in tja rdeča črka B. Sicer pa nas prijazna že- nička v hišici piri cerkvici natančno pouči o nadaljnji poti: mimo kapelice in manjše kmetije v listnat gozd, po njem malo navzdol do druge večje kmetije z znamenjem ob ogradu, naJcar sledi dobre pol ure dolga lepa gozdna pot, ki se konča p>od manjšo strmino na levi roki. še par minut navkreber in že smo — v celem po pol drugi uri hoje — v vasi Rudnica. Na koncu tega partizanskega, med vojno požganega naselja, pri posestniku Stanku Ko- šaku, se lahko vpišemo v spominsko knjigo, v legitimacijo pa odtisnemo štampUjko in seveda — osušeno grlo po- plaknemo z domačim vinom, F>opito kapljico pa zatak­ nemo z vogalom domačega belega hleba ... Kaj pa povratek? Pri Košaikovlh vedo sicer prepričljivo opisati p>ot dol skozi gorice v Virštajn ali pa na Vr«iski zob, nato čez Zaborovec in 6ez Malo Rudnico nazaj v Olimje ali v Podčetrtek. Vodič rogaških planincev" po »mah bratski transverzali« priF>oroča pot skozi gozdove Rudndce dol do ceste za Zgornje Tinsko, po cesta p>a v Sodno vas na železniško postajo. Toda, ka^j ko so o mar­ kaciji le še sledovi! Pot se npr. na Vranskem zobu zgubi v neprehodnem robidovju in pekočih koixrivah. Treba jo je pač pogurrmo ubrati čez dm in stm v smen, ki smo si jo izbrali, t. j. Podčetrtek, kjer bi našo današnjo pot kot klobaso zašpilili. Z Vrenskega zoba, dejansko najvišjega vrha Rudnioe (687 m), ki ga označuje 1«>1 s tablo, ki ve­ trovom ne bo več dolgo kljubovala, se torej spustimo v Zaborovec. Z majhnega sedla tik pod Vrenskim zobom je pot v levo navzdol v Loko pri žusmu, kamor hodijo tukajšnji domačina po špecerijo, toda mi se bomo ustavili pri prijazni Zolgarjevi domačiji (Sopote 47), tej je med NOB bila partizanska postojanka. Sedanji gospodar Jože žlender nam prip>oroči pot po »zidani cesti« do domačij Vinceka Žolgarja in Dravinca (pol ure) od tod pa po shojeni gozdni stezi navzdol še druge p>ol ure, prav pod vznožje strmine podčetrtkovega gradu. Kaj torej, da bo naša gozdnata Rudnica bolj dostopna in bolj prehodna? Prav In dobro markirajti že obstoječa pota, markirati še druga, na odcepišča in križišča pa na­ mestiti orientacijske tablice in smerokaze! Kdo se bo lotil te osnovne organizacije planinskega turizma? Sodeč po organizaciji drugih gospodarskih In družbenih dejav­ nosti pod streho imenitne podčetrtkove šole, bi njeni učen­ ci sodelovanja gotovo ne odpovedali. Košakov petošolec bi gotovo prednjačil, petdesetletnik Jože Žlender na Za- borovcu pa se že sam ukvarja z mislijo, da bi na svojem postavil »hohštand, ker se tako lepo vidi na Tinsko« ... ca ROMANA v v BRZIC Vroči dnem avgusta. Vsi z zlatorjavo barvo vra- ^^jo z dopustov. Skoraj ^sj. Med tistimi, ki dopust ^^eživijo doma, je tudi Ro­ mana, tajnica na osnovni šoli Žalec. Ko mi odpre vrata, za- slišim prijetno glasbo. Ta­ koj uganem: to je Gersh- win. Romana ga najraje posluša. Sicer pa pravi, da so ji všeč vse zvrsti glas­ be, samo, če je glasba do­ bra. Nekoč je tudi sama prepevala, zdaj jo na tisti čas vežejo najlepši spomi­ ni. Približno eno leto je prepevala z znanim celj­ skim orkestrom ŽABE. Bi­ la sem amater, saj je bilo Za šolanje poklicnega pev­ ca takrat malo možnosti. Tu ji glas skoraj utihne. Njen obraz se zresni. Spo- mini na tiste dni so nepo­ zabni. »S člani orkestra se srečujemo na ŽABJEM VEČERU. Življenje nas je razkropilo po svetu. Ka­ dar pa se srečamo obuja­ mo spomine. Za hip se vrne v vsakda­ njost. Oči se ji še vedno živahno iskrijo, ko prinese kavo. Med tem ko je bila v kuhinji, s pogledom ob- jamem knMžno omaro. Ve- liko dobrih knjig je tam. Ko opazi, kam gledam, pove: »Rada berem knji­ ge, ki prikažejo življenje, kot je v resnici. Sem rea­ list.« To je njen dopust: Glas­ ba in knjige. Medtem, ko melodija nežno sega v sr­ ce, pove, da je srečna, ker ima tako dobrega brata, da vzame na dopust tudi njeno hčerko. Ona si kot mati samohranilka tega ne more prirx)ščiti. Ob četrtkih zvečer sem jo srečevala, ko je mla­ dostna in športno obleče­ na hitela v telovadnico TVD Partizan. (Takoj v povojnih letih se je veliko ukvarjala z orodno telo­ vadbo; sodelovala je v ekipi mlajših članic II. razreda na republiškem in državnem prvenstvu). V Žalcu vadi članice. Žal ji je, da se mnoge premalo zanimajo za telesno vzgo­ jo. »Tempo življenja je prehiter, ljudje zvečer ra­ je sede ob televizorju, če­ prav bi jim bila telovadba nadvse potrebna, saj bi se sprostili po vsakdanjih naporih.« Romana ima rada tudi mladino. S hčerko Nives sta dobri prijateljici. Mor­ da prav zaradi nje tako razume današnjo mladino. Vesela je, da imajo mladi zdaj lepše pogoje za živ­ ljenje, spoštuje njihovo kritičnost in občuduje mladostno neugnanost. »Žal se starši premalo po­ svečajo otrokom, nudijo jim materialno udobje, premalo pa ljubezni in za­ vetja.« Romana ve, da je treba dajati in se razda­ jati. V tem je prava sreča. Glasba je že zdavnaj utihnila, knjige so urejeno stale v omari, le Nives, ki dopolnjuje ves ta svet, ni bilo doma. V tem svetu živi Romana. Včasih ji je težko, včasih lepo. V svoji skromnosti ne pričakuje več. dbfazk