1 Leto XII. j Štev. 4 TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28.«7 POSTNI ČEKOVNI RAČUN U.M9 Maribor, 7. in 8. januarja 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Cena din 1'— Poljska se je vklonila Nemčiji Beck je v Berchtesgadnu in Monakovem obliubil, da bo Potiska opustila vsako nadaljnjo akcijo za tesnejše zbližan’e s sovjetsko Rusijo — Vsebina nemških želj — Veliko začudenje in razočaranje v Moskvi BERLIN. 7. januarja. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih se prisoja izredno velik pomen konferencam, ki Jih je imet poljski zunanji minister Beck v Berchtesgadnu in Monakovem z vodjo in kancelarjem Hitlerjem ter zunanjim ministrom von Ribbentropom. Rezultat teh konferenc je popolna opustitev vsakega nadaljnjega zbliževanja med Poljsko in sovjetsko Rusijo. Poljska se ie uklonila pod težo nemških argumentov, ki so bili navedeni proti vsaki taki novi orientaciji poljske zunanje politike. V glavnih potezah so bile določene vse smernice za vskladenje nemških in poljskih interesov v sedanjem položaju, do-čim se bodo podrobnosti reševale in določile po diplomatski poti in ob priliki obiska nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa v Varšavi, kamor bo prispel najbrže še tekom januarja. SESTANKI IN KONFERENCE BERLIN, 7. januarja. Poljski zunanji minister polkovnik Beck je bil sprejet pri Hitlerju v četrtek popoldne in razpravljal z njim o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Beck in Hitler sta konieriraia najprej popolnoma sama In šele nato je bil pritegnjen tudi nemški zunanji minister von Ribbentrop. Včeraj je imel Beck več konferenc z zunanjim ministrom von Ribbentropom. Zvečer je priredil von Ribbentrop Becku v »Hotelu štirih letnih časov« slavnostno večerjo, b kateri so bile razen Beckovega spremstva povabljene tudi razne visoke nemške politične osebnosti. Večerje so se udeležili med drugimi nemški poslanik v Varšavi grof Moltke, poljski poslanik v Berlinu Lipski in nemški državni namestnik von Epp. Poljski zunanji minister Beck se je pozno ponoči odpeljal iz Monakovega nazaj v Varšavo. PREDMETI RAZGOVOROV BERLIN, 7. januarja. O razgovorih med poljskim zunanjim ministrom Bek-kom, Hitlerjem in von Ribbentropom ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, ki bi pojasnjevalo javnosti, kakšen ie bil predmet konferenc, vendar zatrjujejo na poučenem mestu, da so se razprave nanašale v glavnem na vprašanje razmerja med Nemčijo in Poljsko na eni ter Poljsko in sovjetsko Rusijo na drugi strani. Beck, ki stoji še vedno na stališču, da mora Poljska doseči sporazum z Nemčijo in se izogniti potrebi po tesnejši naslonitvi na sovjetsko Rusijo, je skušal v Berchtesgadnu pri Hitlerju in v Monakovem pri von Ribbentropu Izvedeti v prvi vrsti, kakšno stališče namerava zavzeti uradna Nemčlia do ukrajinskega vprašanja Tako je bilo ukrajinsko vprašanje na teli konferencah najvažnejše. Razen tega se je pa razpravljalo še o vpT*SanHh položaja nemške narodne majšine na Poljskem, razmerju med Poljsko ja Ceško-Slovaško, razmerju med Poljsko In Madžarsko s posebnim ozirom aa Karpatsko Ukrajino in vprašani« Klaj-pede. NEMŠKE želje do poljske Kalsor se zatrjuje, je bilo Becku z nem-ske strani nasvetovano, na] Poljska vsaj v nekem oziru zadovolji ukrajinske tež-nje In naj ne pogiabIJa razd0ra mod Po. Ijakl in Ukrajinci. Razen tega naj opusti vsako nadaljnje Podpiranje madžarskih aspiracij na Karpatsko Ukrajino. Nemčija obljublja Poljski spoštovanje njenih Interesov. zahteva pa od nje, da opustj v8a. ko zbliževanje s sovjetsko Rusijo in celo podpre akcijo za osvoboditev Ukrajincev v sovjetski Rusiji. S Poljsko, ki bi bila kakor koli zvezara s sovjetsko Rusijo, Nemčija ne bi mogla več paktlratl. Zato ie bila z nemške strani izražena tudi odločna žolla, naj Poljska obnovi dobro sosedstvo s CSR !n vse akcije, ki bi bile v korist madžarskih aspiracij. Glede položaja nemške narodne manjšine je bil stavljen konkreten nemški predlog, kako bi se moglo to vprašanje rešiti tako, da ne bi več kalilo razmerja med obema sosednima državama. Kakšni so tl konkretni predlogi, ni bik) mogoče izvedeti, ker se bodo o njih vodila še podrobna diplomatska pogajanja med Berlinom in Varšavo. POLJSKA OSTANE OB STRANI NEMČIJE Neka poučena osebnost je sinoči izjavila, da je bil v splošnem, t. j. v načelu, dosežen med Beckom In Hitlerjem, odnosno von Ribbentropom sporazum, po katerem se bodo skušale nemške in poljske težnje spraviti v sklad vsaj na podlagi začasnega provizorija in se je Beck PRAGA, 7. januarja. V noči od četrtka na petek, ko so praznovali karpatski Ukrajinci, tako uniati kakor pravoslavni Sveti večer, je ob 3.35 vdrla pri vasi Rosvegovo večja skupina uniiormiranlh in celo s strojnicami oboroženih Madžarov čez novo madžarsko-karpatsko-ukra-jlrisko mejo in napadla orožniško patruljo. Napadena patrulja, od katere je bil neki narednik ranjen, je obvestila o vdoru obmejne straže in vojaško poveljstvo, ki je poslalo na kraj vdora Madžarov oborožene čete. Madžari so medtem nadaljevali pohod v Karpatsko Ukrajino, a so biti po prihodu češko-slovašklh čet in ukrajinskih gardistov zaustavljeni in prisiljeni, umakniti se nazaj čez mejo. Pri spopadu so se razvili ostri boji. Ker so se Madžari utrdili na sami meji in streljali na ukrajinsko ozemlje, so jih obrambne čete vrgle tudi iz teh postojank. Pri zasledovanju so prodrle čez madžarsko mejo na 200 metrov pred mestno mejo Mukačeva. Ta incident, katerega skušajo Madžari prikazati popolnoma lažnivo kot vpad češko-slovašklh in ukrajinskih čet na Madžarsko z namenom osvojitve LONDON, 7. januarja. Po vesteh bur-goške vlade so čete generala Franca zavzele novo ozemlje na južni in tudi severni katalonski fronti. Na jugu so zavzeli Borias Blaucas in prišli na 38 km do morja. Republikanska poročila pa ne vedo ničesar povedati o teh zmagah generala Franca, pač pa pravijo, da so re- obvezal, da bo opustil vsako nadaljnje paktiranje s sovjetsko Rusijo. Zaradi tega bo odpovedan tudi nameravani obisk sovjetskega zunanjega ministra Litvino-va v Varšavi. Tako se je Poljska v dilemi med Nemčijo In sovjetsko Rusijo vsaj za enkrat odločila zopet za Nemčijo. LONDONSKE INFORMACIJE LONDON, 7. januarja. Po iniormacijah, ki so jih dobili v tukajšnjih diplomatskih krogih iz Monakovega, je rodil Beckov obisk pri Hitlerju in von Ribbentropu pozitiven rezultat. Zagotovljeno je nadaljnje sodelovanje med Poljsko in Nemčijo in sovjetska Rusija je doživela nov, hud diplomatski udarec. Monakovski sporazum med Nemčijo in Poljsko pomeni velik uspeh nemške politične taktike nasproti sovjetski Rusiji. Po vesteh Iz Mo-skve je monakovski sestanek izzval tam veliko nezadovoljstvo in razočaranje. Akcija Litvlnova za pridobitev Poljske je s tem doživela polom. Obisk Litvlnova v Varšavi je postal sedaj nemogoč in bo najprej odgoden, nato pa sploh odpovedan. Namesto Litvlnova bo pa obiskal Varšavo že v prihodnjih tednih nemški zunanji minister von Ribbentrop. Podrobnost: ozsulja te nenadne poljske pre-orlenfacije v Lobdonu še niso znane. Mukačeva, je vzbudil po vsej ČSR in tudi po ostali Evropi veliko vznemirjenje. Madžarska in češko-slovaška vlada sta vsaka s svoje strani obvestili o teh dogodkih vlade velesil. Madžarska vlada je poslala v Prago nujno protestno noto, Praga i>a je isto tako protestirala v Budimpešti. Rezultat obojestranskih not je ta, da je določena posebna častniška komisija ČSR in Madžarske, ki naj preišče na kraju spopada krivdo in dejanski po-ložaj. Komisija je že pričela poslovati. Vesti, da ie ČSR zaradi tega spopada odredila delno mobilizacijo svojih čet, niso resnične. BUDIMPEŠTA, 7. januarja. Madžarsko poročilo o spopadu pri Mukačevu pravi, da so čete CSR vdrle tik do mestne meje in pričele obstreljevati Muka-čevo celo s topovi. Granate so po tem poročilu zadele več poslopij, med drugim tudi gledališče, neki hotel in neki kino. Boji so se bili še ves včerajšnji dan do popoldne. Pri teh bojih je bilo ubitih več madžarskih častnikov in vojakov, oddelki ČSR pa so pustili na bojišču pet mrtvih in oklopni avtomobil. publikanske čete izvršile v Estramaduri nenaden napad — za katerega sicer pravi Burgos, da je bil odbit — ter južno od Madrida zavzele več vasi, prerezale važno železniško zvezo ter zasedle okoli 180 kvadratnih kilometrov ozemlja. Ta republikanski uspeh priznava tudi burgoška vlada. Zagiski Helgoland se utrdili Že dolgo vrsto let so na nemškem otoku Helgoland prirejali tekme jaht. Za letos pa so že odpovedane. Vzrok odpovedi leži v tem, da so zgradili Nemci na Helgolandu velike utrdbe in nočejo pustiti blizu internacionalne publike, ki se ob priliki tekem jaht zbira na takih prireditvah. Poslanec Kundt o čeiko-slo-vaiko-nemškem razmerju V svoji novoletni poslanici Nemcem v ČSR pravi poslanec Kundt, da mora nemštvo v svoji polni kulturni sili postati posrednik med dvema narodoma v srcu Evrope. Prejšnja nasprotja med obema narodoma so prinašala le nesrečo njima samima, kakor tudi vsej Evropi. V sodelovanju obeh narodov pa so bile ustvarjene kulturne vrednote, na katere so Čehi in Nemci še danes lahko ponosni. Omenimo naj samo stare stavbarske spomenike Prage, Brna in drugih mest, kakor tudi dobe skupne obrambe kulture pred barbari z vzhoda. Nemce čakajo sicer še mnoge težkoče, ker še niso vsi prebivalci tega ozemlja doumeli zgodovinskega preobrata 1938., mi pa, ki razumemo svoj čas, se ne bomo ravnali po nepoboljšljivo malodušnih. Hočemo biti tako veliki kakor naši predniki. Hočemo izpolniti naše zgodovinsko poslanstvo, ki nam ga nalaga pripadnost k velikemu nemškemu narodu pod vodstvom Adolfa Hitlerja. — Češki listi pripominjajo k tem Kundtovrm besedam: Vsak iskren Čeh in Slovak mora priznati, da je vsako sodelovanje Čehov in Nemcev na vseli področjih javnega udejstvovanja rodilo vedno uspehe. Mimo in stvarno skupno delo je vedno vodilo k. pomembnim rezultatom. Tako je brez dvoma lahko tudi zdaj po novi ureditvi češko-slovaško-nemških odnošajev. Sprava med Chamberlainom in Edenom? Po nekaterih londonskih vesteh se zdi, da pride prav kmalu do pomirjenja med ministrskim predsednikom Chamberlainom in bivšim zunanjim ministrom Edenom. Sicer še ne bo Eden kmalu vstopil v vlado, dejstvo pa, da Eden pogosto poseca zunanje ministrstvo, zlasti po svojem obisku v USA, priča, da vrši Eden nekako neuradno poslanstvo v imenu britanske vlade. V angleških političnih krogih poudarjajo vedno bolj, da se Eden ne razlikuje od Chamberlaina v nazorih o ciljih angleške politike, temveč le o njenih metodah. Anglija upa v spodoben anilus Klajpede Nedavno sta vložila pri nemški vladi prijateljsko demaršo angleški chargč d’ alfaires in francoski veleposlanik ter izrazila upanje, da bo Nemčija spoštovala klajpedski statut. Po londonski informaciji »New York Heralda« je šlo zgolj za formalnosti, kajti niti Francija niti Anglija nista z ničimer branili Litve, podobno kakor nista branili Avstrije in češko-Slo-vaške. Anglija upa samo, da se bo pripojitev Klajpede izvršila v dostojni obliki. — Nemo propheta in patria ... V bivšem ceško-slovaškem ozemlju, ki ga je zasedla Nemčija, smejo viseti po zidovih poleg predstaviteljev današnje Nemčije tudi slike T. G. Masaryka. (»Ven-kovc.) Moderna ljubezen Pa&st ljubi svoje sosede — toda p pridržki. (B. Mussolini.) Krvavi boji pri Mukačevu Madiari jrdrtl na ozemlje Karpatske Ukrajine, od koder so Jih Sete CSR pregnale In zasledovale čez mejo do Mukačeva — Uradne preiskave Republikanska ofenziva v Estramaduri V KATALONIJI NAPREDUJEJO NACIONALISTI, V ŠPANIJI PRI MADRIDU PA PRODIRAJO REPUBLIKANCI. Maribor, 7. januarja. V naši, deloma pa tudi širši svetovni javnosti prevladuje zmotno mnenje, da je vse, kar ni demokracija ali boljševizem — fašizem. Tako moremo slišati dan za dnem o fašizmu v Romuniji, na Poljskem, na Grškem itd. Ako hočemo pravilno razločevati pravi fašizem od raznih sistemov, ki kažejo neke fašizmu podobne zunanje znake, so pa brez fašistične vsebine, se moramo najprej vglobiti v vprašanje: kako so pravi fa-šizmi nastali, kako so prišli do oblasti in na čem sloni njihova moč? Rojstna država pravega fašizma je Italija. Gibanje, ki ga je pričel bivši socialistični časnikar Benito Mussolini takoj po svetovni vojni, je zrastlo iz prvotno majhne skupine somišljenikov od spodaj navzgor, se razširilo z veliko naglico po vsej Italiji in vprizorilo 1. 1922. zmagoslavni pohod na Rim, ki je uspel seveda zaradi raznih posebnih okolnosti in pasivnega zadržanja faktorjev, ki bi gabili lahko onemogočili ali zaustavili. Na podoben način je nastal tudi nemški fašizem, ki se uradno imenuje nacionalni socializem. Zraste! je iz male skupine Adolfa Hitlerja in se po raznih neuspelih revolucionarnih akcijah razrastel v gibanje, ki je zajelo večino nemškili volivcev in prišlo potom demokratičnih sredstev na čelo države. Oba resnična fašizma, italijanski in nemški, sta torej dve od spodaj navzgor nastali gibanji, ki sta si zgradili svojo Ideologijo, organizacijo in hierarhijo. Na te tri činitelje se obe gibanji naslanjati tudi še sedaj. Na njih gradita svoj program in z njihovo pomočjo ga uresničujeta. Naj sodimo sicer o njima karkoli, naj bomo pristaši ali nasprotniki, v objektivnem presojanju moramo priznati, da sta do neke mere res zasidrani v narodu. Vsi ostali evropski in drugi totalitarni sistemi, ki jih površno presojajoči ljudje cesto istijo s fašrzmom, pa nimajo v resnici s tema dvema res fašističnima režimoma nobenega opravka, kakor kvečjemu to, da skušajo kopirati zunanje znake fašizma, toda brez poprejšnjega, spontanega 'gibanja v narodu; ustanovljeni so bili torej v popolnoma nasprotni smeri: od zgoraj navzdol! Neka vladajoča osebnost, ali klika, ali v najboljšem primeru stranka, je preprosto ukinila demokratične svoboščine in uvedla diktaturo, včasih tudi samo despotijo, da bi si na ta način zagotovila trajno oblast. To se je zgodilo večinoma zaradi zavesti, da nima v narodu zaslombe in zaupanja. To svoje početje je maskirala s frazo o •narodnih« in »državnih« potrebah, o »nujnosti položaja« itd. In šele tedaj, ko je bila diktatura ali despotija že uvedena, se je vladajoča osebnost, klika ali stranka obrnila na narod in mu z dekretom predpisala, da se mora organizirati v stranko, ki naj mu služi kot opora in kritje. Taki, tako nastaH totalitarni režimi nimajo v resnici nikogar za seboj, pa če pri razniih »plebiscitih« tudi res pridobe na videz še tako velike večine. V tistem trenutku, ko se tak režim iz kakršnega koli vzroka zruši, se poruši tudi vsa po njem od zgoraj navzdol z dekretom organizirana garda. Prejšnji podpiratelji in pristaši« se porazgube brez sledu in se navadno še sramujejo spomina na svojo nekdanjo »pripadnost«. Ti sistemi torej nimajo in ne morejo nikoli imeti resnične zaslombe v narodu, so brez trdne ideologije m brez programa. Vse, kar počenjajo, je le kopiranje tistega, kar je pri resničnem fašfomu zunanja lupina, zato so po svodi vrednosti pod fašizmom in morajo biti zlasti vsakemu demokratično usmerjenemu človeku dosti bolj zoprni, kakor resnični fašizem. Dva taka sistema smo spoznali tudi mi v Jugoslaviji za časa Petra Živtkoviča, JNS in Bogoljuba Jevtiča. Tipični znaki takth psevdofašiamov so njihova prazna despotija, napihnjenost in vsestranska sterilnost. Ker jim manjka pozitivna stran pravega fašizma, nimajo ne v gospodarstvu ne v kulturi ne v čem drugem določenega programa, ne izvedejo nobenih reform in ne store skratka nič drugega kakor to, da »vladajo« ter zatirajo inkvizitorsko svobodno voljo državljanov, operirajoč pa pri tem navadno še s frazami o »demokraciji«. Kajti tipično za skoraj vse take modeme Chamberlain in Halifax se ustavita v Parizu PRISPELA BOSTA V PARIZ il. T. M. IN KONFERIRALA PRED ODHODOM V RIM Z DALADIERJEM IN BONNETOM LONDON, 7. januarja. Chamberlain in iialifax nadaljujeta svoje priprave za obisk v Rimu in sta imela zadnje dni več konferenc s političnimi in diplomatskimi osebnostmi. Zunanji minister lord Hali-iax je ponovno konreriral z italijanskim in francoskim veleposlanikom. Kljub dolgo zani-kavani-m vestem, se * sedaj tudi uradno potrjuje, da se bosta angleški premier Chamberlain in zunanji minister Halifax na svojem potovanju na obisk v Rim ustavila tudi v Parizu, kamor bosta prispela v torek, 11. t. m», zjutraj. Chamberlain in Halifax se bosta v Parizu sestala s francoskim ministrskim predsednikom Daladierjem in zunanjim ministrom Bonnetom. To dokazuje, da bodo v Rimu razpravljali, tudi o sporu med Francijo in Italijo. Po zanesljivih informacijah bo tvoril ta spor celo eno najvažnejših tem razgovorov. Po informacijah iz Pariza, Francija od svojega dosedanjega brezkompromisnega stališča ne bo odstopila, tudi ako bi Anglija to predlagala . Amerika pripravka gospodarske sankci,e ■proti Japonski VVASHINGTON. 7. januarja. Tu se zatrjuje, da bo ameriški poslanik v Tokiu v kratkem povabljen v VVashington zaradi posvetovanj o položaju na Daljnem vzhodu in ukrepih Amerike proti Japonski. Pojavil se ie resen predlog, naj bi se uvedle proti Japonski gospodarske sankcije, ki bi v sedanjem težavnem japonskem finančnem in sploh gospodarskem položaju nedvomno dosegle svoj namen. Finančna posvetovanja med Nemčijo in Anglijo PO SESTANKU V BERLINU SE SESTAN ETA MONTAGUE NORMAN IN DOKTOR SCHACHT NA KONFERENCI V BASLU V ŠVICI. Normanom, LONDON, 7. januarja. Avala. Guverner Angleške banke Montague Norman je imel tekom včerajšnjega dne več konferenc z vodilnimi uradniki in funkcionarji Nemške državne banke v Berlinu.' Kakor se je v tej zvezi izvedelo, so bila ta posvetovanja posvečena vsem problemom, ki zanimajo obe emisijski banki, angleško in nemško. Po teh konferencah je guverner Norman odpotoval sinoči iz Berlina v Basel, kamor mu bo sledil danes tudi guverner Nemške državne banke dr. Hjalmar Schacht. Moral bi odpo- tovati že sinoči skupaj je bil zaradi nujnih poslov banke zadržan. V nemških finančnih krogih se sodi, da bo konferenca v Baslu dosti važnejša, kakor so bile one, ki sta jih imela Montague Norman in dr. Schacht v Berlinu. LONDON, 7. jan. (Avala). Angleška banka je pojačala svoj stabilizacijski fond za 200 milijonov zlatih funtov. Pravijo, da so ta ukrep uvedli zaradi preprečevanja špe-1'Nacije. V finančnih krogih poudarjajo, da funt v nobenem primeru ni ogrožen. Daladier se vrača SINOČI JE NA KRIŽARKI »FOCH« NASTOPIL POTOVANJE DOMOV. SOVI ITALIJANSKIH LISTOV O POTOVANJU. GLA- PARIZ, 7. januarja. Jvlinistrakv predsednik Daladier je prispel na svojem potovanju pp francoski Severni Afriki včeraj zjutraj v Alžir, ki,er jo bil prav tako slovesno in navdušenj sprejet, kakor drugod. Ogledal si"je* parado 12.000 vojakov in imel konferenco z voditnimr oseb nostmi Alžirije. Zvečer se je Daladier s svojini spremstvom zopet vkrcal na križarko »Foch«, ki je nastopita vrnitveno vožnjo v Francijo. V PaTrzu bodo Dala-dierja ob vrnitvi zelo slovesno sprejeli. RIM, 7. januarja. Z odhodom Daladier-ja iz Tunisa je izgubilo njegovo severnoafriško potovanje za Italijo vsak interes. Italijanski -tisk-razpravlja še vedno o dogodkih v Tuniziji, vendar se omejuje večinoma le na 'opisovanje dogodkov brez 'komentarjev; Vendar zatrjujejo, da Da-ladirjev obisk ne bo imel nobenega vpliva na razpoloženje mohamedanskega prebivalstva francoske Severne Afrike. Potovanje pomeni udarec v vOdo. Kongres donskih kozakov ZASTOPNIKI DONSKIH KOZAKOV V EMIGRACIJI SE IZREKAJO ZA USTANOVITEV SVOBODNE UKRAJINE bodno Ukrajino. Donski kozaki bodo PRAGA, 7 .januarja. Danes dopoldne se je pričel tu kongres donskih kozakov, ki so se zbrali iz vseh držav Evrope in celo iz Amerike. Glavni namen kongresa je zavzetje stališča do akcije za ustanovitev svobodne Ukrajine. Donski kozaki v emigraciji so bili po pretežni večini do zadnjega Časa caristično orientirani, sedaj pa so prevladale pri njih nove tendence in se zato pričakuje, da bo na kongresu sprejet sklep, naj se podprejo akcije za svo- po vsej verjetnosti sklenili, da bodo moralno in dejausko podpirali vsa prizadevanja in pobude za odcepitev sovjetske Ukrajine od Rusije in združitev z ostalimi ukrajinskimi ozemlji na Poljskem, v Romuniji in Ceško-Slo-vaški. Kongres bo traja L danes in'še jutri ves dan, ko bodo sprejeti dokončni sklepi. Zborovanja se udeležujejo tudi zastopniki Ukrajincev iz Karpatske Ukrajine-in Poljske. Nova Hitlerjeva senzacija? DOGRADITEV NOVE KANCELARSKE GOVOR 30. T. M. PRED BERLIN, 7. januarja. V Berlinu je dograjena nova palača za nemškega državnega voditelja, ki je dobila ime „Palača državnega kancelarstva“. Dne 9. t. m. bo slovesen „likof" in bodo vsi, ki so palačo gradili, Hitlerjev; gosli. Dne 12. t. m. bo Hitler prvič sprejel v novi palači tuje diplomate. Od tega dne do sestanka državnega zbora 30. t. m. bo Hitler ostal v Berlinu. Dne 30. PALAČE V BERLINU — HITLERJEV DRŽAVNIM ZBOROM bo imel Hitler pred državnim zborom govor, ki bo po zatrjevanju na uradnem mestu pomenil senzacijo. Govoril bo tudi o uspehih Nemčije v 6. letu vlade nacionalnega socializma, t. j. o Avstriji, CSR in raznih diplomatskih aranžmanih. V čem bo pomenil njegov govor senzacijo, doslej ni bilo mogoče izvedeti, ker sc to čuva kot uradna skrivnost. despotizme je, da jih je sram pravega imena in se mu dosledno izogibljejo. Takih despotizmov je dandanes v ostali Evropi dosti več, kakor resničnih fašizmov, in treba je, da :jih opredelimo kot čisto posebno zvrst sodobnih režimov. čeprav si sami domišljajo, da so fa-šizmi ali vsaj upajo, da se jim bo kdaj posrečilo doseči z organizacijo podrepnikov položaj resničnega fašizma. Doslej se pa tako upanje ni še nikjer uresničilo in despotije ostajajo despotije. Tudi razni eksperimenti z novimi osebnostmi, ki si jih postavljajo na čelo, jih ne pripeljejo nič bliže k temu, od njih tako goreče zaželenemu cilju, -r. Roosevelt ie edini čestita! Stalinu BERLIN, 7. januarja. Novoletno poslanico Rooseveltovo na široko obravnava ves ruski tisk. Pravi, da ie bil Roosevelt edini poglavar države, ki je poslal Stalinu novoletne čestitke. Uradni sovjetski tisk piše. da je treba ameriško poslanico samo pozdraviti, ker je tudi Sovjetska Rusija istih nazorov kakor Roosevelt. Franclja bo voiila novega prezidenta PARIZ, 7. januarja. Francoski parlament se sestane 10. t. m. na svoje, redno zasedanje, ki bo trajalo najmanj pet mesecev. Kakor se izve, bosta obe zbornici tudi volili novega prezidenta, kajti, uradna doba prezidenta Lebruna poteče dne 10. maja. MUSSOLINIJEV ODGOVOR ROOSEVELTU WASHINGTON, 7. jan. Mussolini ju dal izjavo na ameriško noto, ki se smatra v USA, da lahko vzbuja veliko upanja za poboljšanje položaja. V javnosti izjava še ni znana; po eni vesti vsebuje tudi odgovor na Rooseveltov predlog, naj se nemški Židje naselijo v Abesinlji. AMERIKA PROTI TUJIM IDEOLOGIJAM NEW YORK, 7. jan. Roosevelt je Imel konierenco z vrhovnimi ameriškimi sodniki in tožilci. Začeli bodo preganjati po zakonu naciste, komuniste m še nekaj dragih olitlčnih skupin. MEHIKANCI O OBOROŽEVANJU USA MEXIKO CITY, 7. januarja. Mehikan-skl list »Ultirna Noticia« se ukvarja z velikanskim Rooseveltovim oboroževalnim načrtom in pravi, da bo prezident Zedinjenih držav s svojim programom vred doživel ogromen polom, največjega v njegovi državi. USA bodo potrebovale mnogo let, da se bodo popravile od izdatkov, ki jih predvideva Rooseveltov načrt ZAŠČITA MADŽARSKE RASE BUDIMPEŠTA, 7. januarja. Sinoči je bilo tu veliko zborovanje, na katerem so zahtevali ustanovitev gibanja za zaščito rase. Ministrski predsednik Imrčdy je v daljšem govoru pojasnil program m smotre tega novega gibanja. OBOROŽEVANJE KANADE. OTTAWA, 7. jan. (Avala). V tukajšnjih krogih, ki so blizu vlade, računajo, da bo znašal vojni proračun Kanade 50 milijonov dolarjev, kar je največja vsota v kanadskih proračunih. Največji del tega denarja bo šel za oborožitev v zraku. NOVE DEMONSTRACIJE BREZPOSELNIH V LONDONU. LONDON, 7. jan. Nezaposleni, ki so zadnje dni priredili več demonstracij, so prišli včeraj pred ministrstvo za delo ter se zvezali z debelo, verigo. Tričetrt ure so stali pred ministrstvom, preden jim je policija presekala verigo. Borza. Curih, 7. januarja. Devize. Beograd 10, Pariz 11.69, London 20.69, New York 442.75, Milano 23.30, Berlin 177.62, Praga 15.15. Vremenska napoved. Večinoma jasno, mrzlo, precej mirno. Smučarska poročila (»Putmik«, Maribor, 7. jan.) Ruška koča: —7, jasno, mirno, 40 cm pršiča. Kotlle-Rlmskl vrelec: —11, jasno, mirno, 6 cm pršiča tla podlagi 40 cm, drsališče uporabno. Peca: —10, jasno, mimo, 15 cm pršiča na podlagi 85 cm. Dom pri Sv. Treh Kraljih: —8, delno pooblačeno. mirno, 20 cm pršiča na podlagi 40 cm. Senloriev dom: —14, jasno, mirno, 40 cm pršiča na podlagi 50 cm. Povsod smuka odlična. Cesta na Pohorje vozna do žage z verieami. Delo. delo Adolf Ribnikar Slovenci radi naglašamo in podčrtavamo to, kar nas loči, trdovratno pa preziramo to, kar bi nas moglo družiti. Čeprav imamo morda več kot 95% skupnih primarnih življenjskih interesov, poudarjamo preostalih 5%, ki ne gredo v naš skupen prid, s tako vehemenco, da pri tem popolnoma pozabljamo na slovensko skupnost. Zato ni čudno, če Slovenci nimamo niti enotnega programa. Pri svobodno mislečih Slovencih je programska istovsmerjenost tem težja, ker menijo tisti, ki kaj mislijo in kaj hočejo, da imajo samo oni v vsem prav in da le njihov, navadno po tujih ideologijah ustvarjeni program že povsem zadostuje. Zato tolika razcepljenost, zato toliko neuspehov. V posebkarstvu in separatizmu je pri nas usahnilo že nešteto odličnih duševnih sil in velikih talentov, bodisi da se oni niso podredili skupnosti, bodisi da jih vodstvo skupnosti ni znalo ali pritegniti ali pa pravilno ceniti in uporabiti. Nedvomno je prva baza vsake organizacije program. Dr. Gregor Žerjav je ob postavitvi narodno radikalnega programa o pomenu programov zapisal naslednje lepe besede: »Programi so potrebni, ker so vez in podlaga organizacijam in njihovemu delu. Oni so zastava, za katero se zbirajo ljudje enakih teženj, program je prvi in prav za prav edini poklicni agitator. Čim več vprašanj, tem bolj napreduje struja, ker je enotnejša in agilnejša v delu.« Vrednost programov pa je vendarle zelo problematična. Vsak program-ostane namreč brez vrednosti, ako ni apostolov, ki bi ga oznanjali in z delom spravljali v življenje, m ako ni skupine, ki bi ga dosledno izvajala. Program brez sistematskega dela je kakor lepa piščalka brez glasu. Narodno radikalno dijaštvo je poudarjalo, da je prva in glavna točka njegovega gibanja delo, delo in delo. Potrebno je bilo obračunati s puhlim frazer-stvom, z godrnjači, z zabavljači in kri-tikastri, ki samo jezik brusijo, sami pa ne znajo prijeti za nobeno delo. Ne delo tjavendan, marveč organizacija sistematičnega dela, kt zahteva načrtno delitev dela po strokah In osebah. Casi rodoljubarstva, ko se je mislilo, da je za narodno delo dovolj, če kdo zavzema 24 častnih predsedniških mest, drugi pa mu le prikimavajo, so minili. Organizacija, ki ne zna dela razdeliti In k! ne zna postaviti vsakega svojega delavca na tisto mesto, na katerem se lahko z uspehom udejstvuje, je mrtvorojeno dete, ali pa smrti zapisan nestvor. Po principu sistematične delitve dela in delavcev so bili v naših akademskih društvih na Dunaju, Pragi in Gradcu osnovani klubi In odseki, izobraževalni klub za samoizobrazbo dijaštva, klub za narodno gospodarstvo, politično časnikarski klub, klub za ljudsko izobrazbo, klub za narodno obrambo itd. Radikalizem je zahteval najprej radikalno reformo pri dijaštvn, če naj pride 'ciorma na ostalo razumništvo in od tod "a ljudstvo. Končati je bik) treba s samim veseljaštvom, kvartanjem in drugim zapravljanjem zlatega časa. Z izobrazbo nadobudni mladeniči), med njimi oba Hauptmana in dr. Pipuš, Gartner (pozneje župnik). To naše »Bralno društvo« je bilo najmarljivejše ob takratni jezikovni je bilo potrebno začeti pri sebi. A ne sa-' Z'ast! ve>i,a jo za dobo župnika Gamo z izobrazbo, temveč tudi z vzgojo, be[ca- kt je bil duša tega društva raz- če se je hotelo tedanje nezdrave razmere Oljenega na trt odseke: dramatičnega, lečiti radikalno, to je pri korenini vsega Prosvetnega. Vsak teden so zla saj so objekt radikalne reforme pred- b,le na)n,anl P° !ri ,vaje’ ve£krat, na 'et0 vsem ljudje, člani naroda. i.'«re m Planja tud, po ostalem Ko- Številna vzgojna In poučna predavanja iz vseh mogočih področij — iiterama, filozofska, umetniška, prirodopisna, so- cialna, politična, narodnogospodarska itd. — so bila v teh klubih, samo da bi dijaK pri svojem rednem strokovnem študiju obogatel še na splošni Izobrazbi, da bi se otresel slovenske primitivnosti in ozkosrčnosti, da bi po končanih študijah kot dobro vzgojen, požrtvovalen, značajen in odločen razumnik bil sposoben iz sebe kaj ustvariti, a tudi za druge kai napraviti. »Klub za ljudsko izobrazbo« je imel nalogo, da pripravlja dijaštvo za širjenje izobrazbe med slovenskim ljudstvom in to s poljudnimi predavanji, z ustanavljanjem ljudskih knjižnic ter s prirejanjem gledaliških predstav, koncertov itd. po deželi. V klubu so obširno obdelovali teorijo banskem. Ponašali smo se, za naše raz-j mere, tudi z lepo knjižnico. Kratkomalo: delalo se je pri nas in oralo tudi na kulturnem polju. Po odhodu g. župnika Ga-berca je vse to življenje kakor — zamr- lo, da, tako zamrlo, da smo se (če smo si odkriti) tudi po naši krivdi zakasneli s 501etnim jubilejem. Da pa nanj nismo pozabili, to razvidite iz tega našega spominjanja. Največja zakasnelost pa je naša cesta od Brestrnice do Sv. Križa. Zdaj teče že 12. leto, odkar jo »delamo«. Pa smo tik pred zimo prišli že do četrtega kilometra. (Devet pa jih je vsega vkup.) če vzamemo resno v-račun to našo hitrost za zgra-dnjo tako potrebne ceste, potem smemo upati, da bodo konec gradnje doživeli — naši potomci takole okrog leta 1960. Razmi lianje ob novem letu Cilji in težnje emigracije v Mariboru in tresene ude, kakor nam je opeval in pre- . ob naši severni meji so jasno podčrtani v splošni emigrantski ideologiji. Vendar je potrebno navesti nekaj iskrenih misli, ki se nanašajo na naš delokrog in na področje našega udejstvovanja. V vsakem narodu se dandanes bolj kot kdaj preje v zgodovini probuja in jača zavest skupnosti, narodne vzajemnosti in borbenosti. Narod ni in ne more biti samo neka abstraktna meglena skupnost, temveč je zavest poedinca v organski ce- . --------------------------------------- loti vseh teženj in stremljenj vseh nas, ki o govorništvu ter določali točke, ki jm nas družj zgodovina sedanjosti s prete- ______ ITI--J L nroiJan hrv*#* TUJ- , « .. < ... . mora študent izpolniti, preden hoče nastopiti kot ljudski govornik. Sledile so ljen je bil predpis glede sestavljanja ljudskih predavanj na zdravi pedagoški podlagi tako z ozirom na vsebino, kakor z ozirom na obliko govora. Predvidevana so bila v prvi vrsti sistematična poljudna predavanja, ki so stremela za državljansko vzgojo ljudstva. Zaradi šolanja v Ijudskoizobraževal-nem delu so člani kluba marljivo posedali tudi razna nemška predavanja ‘m klostjo, ko smo se kot velika nerazdruž-Ijiva družina borili za svobodo in enakopravnost z drugimi velikimi narodi. Povsod, kjer se oplaja naša posvečena zemlja v soncu dela, hrepenenj in naših rasnih moči, tam so sledovi naših perečih narodnih borb, tam so delovale generacije in v molku samozatajevanja in višjih ciljev in idealov so izoblikovali kulturno in narodno samozavest našega rodu. Danes smo razcepljeni. Velika tretjina naše krvi ni z nami in ne uživa sadov shode na Dunaju, zlasti pa predavanja1 stoletnih borb in skupnih hrepenenj. Ne- univerzitetne »Ljudske visoke šole«, ki se je prav takrat začela razvijati in uveljavljati. V vodstvu dunajske »Centralne ljudske knjižnice«, ki je že takrat bila s svojimi številnimi podružnicami, po svojem obsegu in po svoji organizaciji vodilna ljudskoizobraževalna ustanova na kontinentu, so naši dijaki dobili vnete svetovalce na tem polju javnega udejstvovanja. V takrat na novo ustanovljenih socialističnih »Ljudskih domovih« so študenti proučavaM vzorne javne ljudske Čitalnice ter drugo Ijudsko-izobraževal-no delo. V slovanski Pragi je bil za samoizobrazbo slovenskega dijaka še ugodnejši teren kot na Dunaju, v tujem nemškem mestu. Slovanska narodna zavest, združena s sistematičnim in energičnim podrobnim delom, je odlikovala Čehe. V Pragi so bili slovenski akademiki po vseh organizacijah bratsko sprejemani in v vse podrobnosti organizacije uvedeni. Posebna specialiteta v udejstvovanju praškega študenta je bflo tedaj narodno obrambno delo v zvezi z manjšinskim vprašanjem. Kakor čebelica Je zbiralo narodno radikalno dijaštvo teorijo in prakso o Ijud-sko-izobraževalnem delu, kjer koH Jo je naglo in videlo, da bi Jo moglo — slovenskim razmeram prilagodeno — presaditi v domovino med slovensko ljudstvo. kaj teh nesrečnih sinov je raztresenih širom Jugoslavije. Nad šestdeset tisoč nas je, oči nas vseh se upirajo v duhu v zemljo, iz katere smo izšli. Pričakujemo velikega dne, kakor pobožen vernik pričakuje vstajenja Kristusovega. V emigrantskih organizacijah pobiramo svoje raz- rokoval veliki goriški slavček, in si utiramo pot v bodočnost, ki nam ne more biti vselej mačeha, temveč tudi dobra mati vseh svojih ljubljenih otrok. Prav ni, da se držimo ob strani v okviru lastnega oportunizma in sebičnosti, skupnost je večja, jačja in trajnejša od poedinca in ta skupnost so naše mlade organizacije, ki se borijo za svoj obstoj. Če pogledamo najbednejše naše rojake, ki nimajo ne strehe ne doma, se zdrznemo. Lačni in osameli se vlečejo okrog vogalov naših stanovanj, kakor sence in opomin naše sebičnosti. Društva imajo ta namen, da odpomorejo najrevnejšim, kajti nikjer ni zapisano, da bodo ti reveži vedno pred našimi vrati, mi pa v toplih kavarnah pri pogrnjenih mizah. Kolo usode se vrti, samo eno je gotovo, da bo naš rod preživel težko bol brezpravnih v tujini in našel samega sebe v lepši in sončni bodočnosti Društvo »Nanos« se trudi po svojih močeh, poedinci se žrtvujejo nesebično za skupnost, da s humano dobro voljo in ljubeznijo lečijo rane tistim, ki ne obiskujejo svetlih oken, ker se skrivajo in jih je sram svoje bede in siromaštva. Da ni izgovorov, »Jadran« in »Nanos«, oba sta poklicana k istemu delu, k istim ciljem; samo dobre volje manjka vseh tistih, ki se sofistično drže ob strani. Prof. Lojze Bizjak. Novlem iz dežele velikih zakasne’osti DROBNE IN DOBRO MIŠLJENE ZANIM IVOSTI s KOZJAKA IN NJEGOVE METROPOLE. Bolj pa tudi nas skrbi ona druga zakasnelost s 501etnim jubilejem našega »Bralnega društva«, ki bi se bil moral kar najbolj svečano vršiti že avgusta preteklega leta. če se to ni točno izvršilo, tega ste krivi največ vi — Mariborčani, ki ste tedaj ves svet vabili na »tabor«, kakoršnega svet še ni videl in ga tudi — res ni nihče videl. 2e radi tega se je takrat naša slavnost morala od- K°bansko, po novem letu. Mi, kar nas je občanov dežele velikih zakasnelosti, bi ne bili več pravi občani te dežele, če bi se s tem poslovesom starega leta tudi mi ne zakasneli. Zadržale so nas bolj skomine, ko skrbi za božičnico v naši metropoli- (ki ne more biti drugod kakor pri Sv. Križu), ki je določena čisto na konec zadnjega od treh naših božičev, jorej šele po sv. Treh kraljih. Ta zakasnelost ima zelo veliko dobrega na sebi. Z nabiranjem daril se ni treba drenjati z drugimi številnimi tekmeci. Po praznikih ljudje veliko raje še kaj več primaknejo, obdarovanci se bolj utrjujejo v trpljenju in jim po božiču veliko bolj zaleže vsako darilo. Mednarodni slavistični kongres v Beogradu V času od 18. do 25. septembra t. 1. bo v Beogradu III. mednarodni kongres slavistov. Pokroviteljstvo kongresa je prevzel knez namestnik Pavle, za častne predsednike kongresa pa so izbrani predsednik vlade, predsednik senata in predsednik Narodne skupščine. Tretji mednarodni slavistični kongres bo imel tri odseke: jezikoslovni odsek, odsek za zgodovino književnosti in odsek za slavistični pouk na srednjih šolah. Zmrznjena delavka na toplem zopet oiivola Blizu Kuršumlije so v snegu našli delavko Todoro 2ivovič zmrznjeno. Zena ni kazala nobenih znakov življenja. Vsi so bili prepričani, da je nirtva. Zmrznjen-ko so prenesli v bližnjo hišo. Na veliko presenečenje ljudi je Zivovičeva v topil sobi zopet oživela. Upat! je, da bo že »mrtva« žena kmalu okrevala. Elektrifikacija Makartke Makarska občina je sklenila, da se do letošnje turistične sezone elektrificira ta kopališki kraj. Zato je sklenila s podjetjem »La Dalmatienne« pogodbo, po kateri bo izvršila elektrifikacijo cele Ma-karske. Pripravljalna delo so se že pričela. Splitski avtobusni podjetniki protestiralo Na ljubljanski mednarodni železniški konferenci razpravljajo o izboljšanju prometa na Jadranu. Zastopani so vsi tujsko-prometni činitelji, le avtobusni podjetniki iz Splita niso bili vabljeni. Zato so predstavniki avtobusnega prometa v Dalmaciji poslali protest Trgovsko-industrijski Tožiti. Ce so v ozadju še kakšrti drugi zbornici s prošnjo za posredovanje, da vzroki, bo to rade volje povedal sedanji pritegnejo tudi avtobusne podjetnike h predsednik »Bralnega društva«. To pa konferenci, saj imajo v Dalmaciji v pro-tudi mi dobro vemo, da je bilo to bralno metu 90 avtobusov. društvo ustanovljeno kot nepolitično na- j--------------------------—------------------------- rodno obrambno društvo. Tako vsaj so si | o. Ljubljanska bolnišnica v preteklem iga zamislili ustanovniki (seveda še kot t letu. Lani je ljubljanska bolnišnica spre- jela 31.419 bolnikov, kar pomeni nai večjo število v dosedanjem poslovanju te bolnišnice. Povprečno sprejme ljubljanska bolnišnica 87 bolnikov na dan. Na vseh oddelkih je lani umrlo 580 bolnikov. o. Sv. Rupert v Slov. gor. Včeraj so pokopali tu posestnika Šiška Feliksa, brata v. pošt kontrolorja Hinka. Bil je dober gospodar, ki je znal dati marsi-komur dober nasvet v kmetijski stroki, bil pa ie tudi zvest in značajen mož ter predober oče svojih treh otrok. o. Plaz v doHnl Črne. V Crni dolini je zaradi južnega vremena zadnjih dni silen plaz zasul banovinsko cesto Kamnik— Gornji grad in jo potegnil s seboj. Ves promet je na cesti Kamnik—Gornji grad pretrgan. o. Rudarjeva nesreča. V Hrastniku se ie v rudniku ponesrečil rudar Rudolf Zupan. Na mladega rudarja se je vsul plaz zemlje in ga težko poškodoval. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. o. Smrt v transmisiji. V Markovcu pri Starem trgu blizu Rakeka je jermenje transmisije na papii žagi zgrabilo delavca Josipa Mlakarja in ga s tako silo zavrtelo ter vrglo ob tla, da ie bil pri priči mrtev. o. Plenarna seja Kmetijske zbornice. Na plenarni seji Kmetijske zbornice v Ljub-ljani so poročali šolski nadzornik Erjavec o izobrazbi kmečke mladine, dr. Pergar o zavarovanju živine, inž. Suhadolc o kmetijskem knjigovodstvu, nakar je bil inz. Rado Lah izvoljen v zbornični izvr- »Prosim vas, peljite počasi, nisem se še odločila, katero stanovanje vzamem.« sevalni odbor. Sprejetih jc bilo več resolucij. o. Tatvina uhanov z briljanti. Posest-lici Mimi Cesarjevi iz Gosposvetske ceste v Ljubljani je neznanec odnesel 6000 dinarjev vredne zlate uhane z briljanti. c. S tekstilno tovarno ne bo nič. Družni nekaj Celjanov je hotela v Dravogra-4u ustanoviti tekstilno podjetje, pa ie >iia njih prošnja zavrnjena. c. Kdo bo celjski župan, ugibajo Cclja-ii. Na zadnji občinski seji o tem ni bilo •azprave, V razgovorih navajajo 'uidje tiri ugledne meščane, izmed katerih bo «oločen novi predsednik občine: gg. Fa-rarinc, dr. Voršič, Prelog in Gologranc. c. Kino Dom predvaja do ponedeljka elefilm Paule Wessely »Zrcalo življe* lja«. c. Kino Metropol. Danes ob 16. in 18,30 -Olimpija« 1. del. Danes ob 20.30 premera »Olimpija« H. del. c. Kino Union. Danes ob 8.30 in do 10. . m. n en a dk ril (iv a prvakinja v drsanju 'Janja Henie v prekrasnem nemškem filmi v Polarna luč«. p. PrestreHl sl je dlan. Petrovič Alojz, sin postrežnlce iz Ptuja, si je po naključ-.u prestrelil s flobertko dlan na levi roki. p. Badnji dan v Ptuju. Včeraj jc ptujsko vojaštvo s sodelovanjem Sokola in občinstva proslavilo po staroslovanskem običaju badnji dan. Popoldne jc bila povorka z jahači, vozovi in avti skozi mesto v Brstje, kjer so si priskrbeli badnjc hcvesce, in se vrnili z njim v vojašnico. Tukaj je imel g. major M. Markovič po-Jravni nagovor, nakar je povabil občinstvo na zabavo v oficirsko čitalnico. n. Orel Iz Nemčije obstreljen blizu Siska. Posestnik Ivan Kravičič je stre- ljal na 2raci ylovišču blizu Siska. Med streljanjem je zadel tudi obročkanega oHa Na obročku je napis: „Yogel-\vaiic RossiMcn. Germanih C-58M2*1. li. Vlsolr sneg v flrvatskeiu Zagorju In Medmurju. V Hrvatskem Zagorju. Medmurju in Podravini je zapadel do po! metra visok sneg. na hribih pa celo meter visok. Tako visokega snega že več let ne. pomnijo. Promet jc zelo oviran; telefonske žice so na mnogih krdjih potrgane. n. Ponarejeno svinjsko mast so odkrili v raznih trgovinah v Samoboru In v Vojvodini. Mast. ki je vsebovala 30* „ moke, je razpošiljal neki vojvodinski veletrgovec. Vsi oškodovani trgovci so vložili tožbe proti dobavitelju ponarejene svinjske masti. n CHtauaka Mika. V sarajevskem predmestju se je med kvarfanjem skupina ciganov sprla in stepla. Pretep se je razvil v pravo bitko, pri kateri je sodelovalo celo cigansko naselje. Na bojišču je obležalo več težko ranjenih ciganov. Boj je končala skupina orožnikov. n Oton ubil dečka In mu nato še jezik odrezal. V Šiškov c u je cigan Hristoior Petrovič napadel 13-letnega Adama Be-naka in ga s sekiro ubil. Mrtvemu dečku je morilec odrezal jezik, ker ni vedel, da je deček že mrtev. Bal je se je namreč, da bi ga izdal. Svoji žrtvi je vzet čepico hi .snel škornje. Morilca »o prijeli. n Parnik »Karadjordje« prenovljen. V angleški ladjedelnici v Nmv Castleu so temeljito prenovili in popravili naš potniški parnik »Karadjorgje«. Večji kotli dopuščajo mnogo večjo brzino. Prenovljeni parnik je že na poti v naše vode. mm v Slovenski ulici. Prelomov beleži sposki ulici prva mariborska razstava plinarna vedno manj. Lansko leto so bili!našega prekmurskega rojaka, svetovno samo 4 in to zaradi posedanja terena ob j znanega karikaturista Ladislava Kom-priliki regulacije globokih cestnih kana- j dorja. ki bo odprta do 22. t. m. vsak dan lov. Dolžina cevnega omrežja znaša 42 |od 8. do 19.30. Zaradi pomanjkanja pro-kilometrov. V inštalacijskem oddelku je ! štora bo razstavljenih samo okoli 200 nie-bilo obnovljenih preko 200 najrazličnej- govih karikatur Kondor je znan po vseh ših plinskih aparatov in gorilnikov za središčih Evrope, zlasti v Parizu. Lon-plin ter urejenih 150 plinomerov, ki sojdonu. Stockholmu, pa tud: v Kahiri v bili po popravilu državno kontrolirani in Egiptu in drugod. Njegove karikature so žigosani. Podjetje je prodalo 87 raznih plinskih aparatov za gospodinjstvo: kuhalnike. pečnjake. štedilnike, sobne pečice ter aparate za pripravo tople vode. Izdelalo in prodalo se je II industrijskih aparatov. V novem letu je pričelo vodstvo podjetja s predpripravami za postavitev komorne peči. Kakor predvideva program za zgradbo komorne peči. bodo dela do konca junija končana in bo podjetje ob tej priliki praznovalo dovrSftev moderne peči in 70-letnico obstoja. objavili že listi vseh narodov. Po razstavah v drugih mestih Jugoslavije prihaja sedaj prvič tudi k nam. gtefflsr Za zaščito slovenskega delavstva foziv MEDDRUŠTVENE CIA ODBORA SLOVENSKI JAVNOSTI: NA MEJI MORA STATI SOCIALNO IN NARODNO MOČAN IN ZADOVOLJEN SLOVENSKI DELAVEC Meddruštveni odbor za zaščito narod- nega delavstva je na »voji prvi seji Soglasno sprejel naslednjo ugotovitev in sklenil, da jo javno naslovi na vso našo javnost. Ugotovitev glasi; »Ugotavljamo, da mora videti vsako pravilno narodno-vzgojno in narodnoobrambno delo zlasti na naši meji svoj cilj predvsem tudi v težnji, da se narodno aktivira mali slovenski človek, zlasti slovenski tovarniški delavec in mali nameščenec, to je, da zavestno postane soustvarjalec naše narodne samobitnosti in volje po svobodi. Kajti največje jamstvo za naše meje vidimo v zadovoljnem malem človeku, predvsem v delavcu, ki se bo čutil tako v družabnem, kulturnem kot gospodarskem življenju enakopraven. Samo tedaj smatramo, da bo izgubil čustvo manjvrednosti m gospodarskega izkoriščanja, ki mu jemlje narodno odpornost in škoduje njegovi državljanski zavesti. Smatramo zato za našo dolžnost; 1. ukreniti vse potrebno, da se bo slovenski. zlasti tovarn, delavec v Mariboru in celi naši severni meji zavedal, da se zamore opreti na vso narodno javnost povsod tam, kjer bi zaradi njegovega socialno šibkejšega položaja prišel v položaj, ki bi bil v katerem koli oziru kvaren za njegovo narodno zavest ali kjer bi se celo skušalo žaliti'njegovo narodno čustvo; 2. s pomočjo javnosti ob moralni podpori njegovi strokovni organizaciji, Narodno strokvni zvezi, delati na to, da se ne bo narodno delavstvo in nameščen- »tvo v svoji soelalnopravni zaščiti, v kolikor mu je po zakonu dana, prikrajše-valo, tetnveč se jo Šc po možnosti izpopolnilo; 3, skrbeti za to, da se to delavstvo pritegne čimbolj m Čini tesnejše priveže slovenski kulturni in družabni skupnosti. V to »vrbo bodo zastopniki podpisanih narodnih društev na periodičnih skupnih sejah od Časa do časa pretresali tozadevna v poštev prihajajoča vprašanja ter kot taka enota podvzemali potrebne korake v olajšanje narodnega in socialnega položaja delavstva. V Mariboru dne 4. januarja 1939. Ciril Metodova dražba, podružnica Maribor Zveza kulturnih društev v Mariboru Zveza Maistrovih borcev v Mariboru Bran-i-bor, podružnica v Mariboru Slov. akad. staral, društvo »Triglav« v Mariboru Slov. akad. atareš. društvo »Jadran« v Mariboru Zveza kmečkih fantov hi deklet, okrožni odbor Maribor Narodno strokovna zveza, podružnica v Mariboru Sokolsko društvo Maribor Matica v Mariboru Sokolsko društvo Maribor I Sokolsko društvo Maribor If Sokojeko društvo Maribor lil Sokolsko društvo Tezno Narodna odbrana, kra). or*, v Mariboru Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru Protest mariborskih slaičlčarjov Te dni jc Združenje slaščičarjev v Mariboru poslalo mestnemu poglavarstvo protestno noto v pogledu zapiralne ure nekaterih tukajšnjih trgovin z bonboni in slaščicami. Kljub le-mu, da zakon predvideva zapiranje teh trgovin ob 19. uri in da prepoveduje poslovanje ob nedeljah in praznikih, so le trgovine odprte kakor mariborske slaščičarne. Mariborska obrt v docombru Decembrska statistika je za mariborsko obrt porazna, kakor je poraz na že nekaj let v tem mesecu, ko se leto nagiblje koncu in nastopajo v življenju razne iz-premembe. Pretekli mesec je odjavilo obrt 17 mariborskih obrtnikov, istočasno pa jc prijavilo obrt samo osem obrtnikov. Mem odjavljenci jc največ branjar-jev. Črtan a je med njimi tudi trgovina z bencinom, pekarna, sodarstvo, dve trgovski agenturi itd. Vsakoletna decembrska statistika o obrtnem gibanju v Mariboru kliče po nujni odpomoči mariborskemu obrtništvu. lažni inkasant Včeraj se je pojavil v Mariboru okoli 30 let star moški, manjše postave, v usnjatem suknjiču, ki zbira prostovoljne prispevke za zgraclu jn otroškega igrišča na stadionu S K Železničarja. Omenjeni klub nas je naprosil za objavo, da ni izdal nobenega pooblastila za zbiranje kakršnih koli prispevkov, ter prosi, da vsakdo sleparja v primeru ponovnega poskusa izroči oblasti. Mariborska plinarna v preteklem letu LETOS PA SE BO MESTNA PLINARNA POPOLNOMA MODERNIZIRALA Stare, v tehničnim smislu preživete j porazdeli na gospodinjstvo, ki porabi 49% retortae peči, so v tem letu odslužile, celotnega konatima, to je 23.5 m3 letno Tehnični napredek je prisili! tudi mari- na meščana, ter 31% na obrt in 20% na borsko plinarno, da bo zgradMa novo ko-morao peč. Za proizvod pfoa m J* JMfebilo l milijon 710.000 kg črne*« «1 rjavega premoga. I* navedene količine premoga se jc prtiofado 835.200 m8 plina, 811.000 kg kolesa, 80.500 kc katrana ter 950 kg grafita. Za podhurfavo retortnlh peči je po-rdbtfto podieMe eno tretjino proizvedene -i, ostali dve tretjini so pokupili (Mm I*#a se industrijo. Zaradi regulacijskega programa so na Glavnem trgu preložili in obnovili 350 in cevi. Preložil se je glavni cevovod na državnem mostu. Obnoviti je bilo treba 37 priklopov na Glavnem trgu. Stolni ulici in na Koroški cesti. Novih hišnih priključkov je bilo izvedenih 17. Preurejeni so bili cevovodi v Barvarski. Vetrinjski u Kacijunarjevj ulici ter Pušk! ces ’ V Z davčne uprave Davčna uprava za mesto Maribor sporoča, da morajo davčni zavezanci piačati prvi četrtletni obrok zgradarine, pridob-ninc, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojniee najkasneje do 15. februarja. Usiužbenski davek in izredno banovinsko davščino za bednostni fond morajo odvesti davčni upravi s seznamom vsi delodajalci, ki zaposlujejo preko 20 uslužbencev in vse državne ter samoupravne institucije in načeloma družbenemu davku zavezane osebe ne glede na število zaposlencev najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa morajo pobrati usiužbenski davek v davčnih znamkah, ki jih ob vsakokratnem izplačilu mezde nalepijo v davčni knjižici in uničijo z žigom ali podpisom. Davčni zavezanci splošnega davka na poslovni promet, ki plačujejo davek po knjigi opravljenega prometa, morajo -predložiti prijave in plačati ustrezni davek za zadnje četrtletje najkasneje do 30. januarja. Dokler se ne izvrši odmera davkov za tekoče leto, se morajo plačevati po davčnem predpisu iz prejšnjega leta. Davek novih davčnih zavezancev in novih davčnih predmetov se mora plačati najkasneje v 30 dneh po prejemu pla •Ciinega naloga. Zakon o stanovanjski zaščiti? Mariborska organizacija stanovanjskih najemnikov jc izdelala načrt za zakon o stanovanjski zaščiti in ga poslala ministrstvi! socialne politike. Istočasno pa jc tu načrt razposlala tudi ostalim organizacijam stanovanjskih najemnikov v državi. Te dni je ta načrt proučilo Društvo stanovanjskih najemnikov v Splitu. Na podlagi tega jc sklenilo, da sc še ta mesec skliče v Zagrebu konferenca zastopnikov vseh organizacij stanovanjskih najemnikov v Jugoslaviji. Združeni bodo začeli skupno akcijo za izdajo zakona o stanovanjski zaščiti. Iz Studencev Že dolgo let sem stalen potnik na mestnih avtobusih med Studenci in Mariborom, toda vedno se vozim z enakim strahom, da bo avtobus s pol-niki vsak čas zgrmel z zanemarjene Ruške ceste v globoko Dravo. Pri zadnjih snežnih težavah je že parkrat manjkalo za las, da se ni zgodila usodna nesreča, ko avtobusi drčijo na poledeneli cesti iz jarka v jarek ter se le Čudim, da vodstvo avtobusnega prometa ne ugodi splošni želji Studenča-nov, naj bi se proga preložila na Tvor-niško in Krekovo cesto. Ako bi avtobusi vozili ob železnici mesto ob Dravi, bi imeli prebivalci tega dela Studencev veliko bližje na avtobus, kjer jc stran ob železnici bolje obljudena, kakor pa ob Ruški cesti, razen lega bi imel koroški kolodvor in tovorno skladišče, kakor tudi železniška delavnica avtobusno zvezo z mestom. Priporočal bi mestni občini, da ugodi tej splošni želji Studončanov. predno pride do kake nesreče, ki bi lahko lzahtevala še človeške žrtve. — Sln-tenčan. Rintiy karikaturista Kondorja Jutri. 8. t. m., ob 9. uri e-rpoldne sc tiirtžhb 72 m sc ie položil pl?m>vod 0 125 ‘ odpre v dvorani hotela »Zamorec« v Go- ni. V starosti 64 let je preminula ga. Lekan Marija, vdova po železničarju. N v ni. p.! i. Obisk inozemskega gospodarskega zastopnika. Na svojem potovanju po Jugoslaviji obišče delegat britanske trgovske zbornice iz Londona Mr. Stewans tudi Maribor, da si ogleda važnejše gospodarske naprave. Interesentom, zlasti uvoznikom in izvoznikom, bo Mr. Ste-waus na razpolago v ponedeljek dne 9. t,- m. od 10. do l2. ure v hotelu »Orel*. m. Lutkovno gledališče Sokola Mari-bor-matica vprizori v nedeljo, 8. t. m., ob 15. uri igrico »Gašperček gre v svet«. ni. Poročila sta se te dni učitelj Kulovec Franc in učiteljica Korbar Iva. Mlademu simpatičnemu paru čestitamo! m. Ločilve v preteklem letu. Lani je bilo pri mariborskem okrožnem sodišču 169 ločitvenih procesov. Sporazumno je bilo ločenih 40 zakonov. Nezakonskih otrok se jc rodilo luni na področju mariborskega sodišča 60!). m. Badnjak v Mariboru. Včeraj so mariborski pravoslavni verniki obhajali badnjak. Izpred vojašnice Vojvode Putnikoviča jc v prvih popoldanskih urah krenila slikovita povorka z badnjakom po mariborskih ulicah. Igrala je vojaška godba, v sprevodu so bili mariborski vojaški dostojanstveniki in pravoslavni verniki, na ulicah pa množice Mariborčanov. Sprejem badnjaka je bil pred Kazino. m. Občni zbor mariborskih čebelarjev. Prihodnjo nedeljo bo ob 9*30 uri v zeleni sobi hotela ,,Mariborski dvori1 občni zbor Podružnice slov. čebelarskega društva za Maribor in okolico. Čebelarji naj se važnega zborovanja zanesljivo udeleže. m. V zaporu si je hotela prerezali žile 21-letna Irma Mihalkovič iz okolice Čakovca, ki jo je mariborska policija aretirala zaradi prepovedanega povratka. Najprej je simulirala opi-leptičennapad. nato pa si je skušala porezali žile na roki. m Tujskoprometoa bro&cra o Mariboru. Tukajšnji tujskoprometni krogi pripravljajo vzorno urejeno brošuro o Mariboru in njegovem zaledju. Ta tujskopro-metna edicija bo odgovarjala današnjim zahtevam iz turističnih, znanstvenih in kulturnih vidikov. Ljudska univerz*. V pondeljek, 9. januarja bo predaval o vlogi in strukturi inozemskega kapitala v Jugoslaviji dr. Mirko Lamer, docent Ekonomsko-komerc. visoke šole v Zagrebu. — V petek, 13. jan. bo predaval dr. Rudolf Kyovsky, sodnik iz Novega mesta o temi »Dvajset let srednje Evrope« s skioptičnimi slikami. m. Nepošten prenoče valeč. Lastnik gostilne Zokaly na Meljski cesti je prijavil policiji, da mu je neki prenočevalec odnesel rjuhe iz sobe, kjer je prenočeval. m. General Marko Božo vic se je poslovil od Maribora in odpotoval na novo službeno mesto v Stipu. Na kolodvoru so se od priljubljenega generala poslovili mariborski odličniki in njegovi številni prijatelji. m. Manj konkurzov kakor tani. Do-čim je bilo leta 1937 vloženih 13 konkurzov, je bilo lani samo 6. Od vloženih konkurzov so štirje rešeni. Lani je bilo vloženih pri tukajšnjem okrožnem sodišču 9 poravnav, predlani pa sedemnajst. Otroški vozički v«eh vrst najceneje. Oglejte si izložbo pri ,Oi^OVAa NOVAK F., Jurčičeva ni. 6 m. Izgubila se je ziata zapestna ura. Na glavnem kolodvoru je izgubila zlato zapestno uro zasebnica Hermina Stcrn-dler. Pošten najditelj se naproša, da jo odda na policiji. m. Z zidarskega odra je padel 28 letni zidar Stefan Holc. Pri padcu si je nevarno poškodoval prsni koš. Morali so ga nemudoma prepeljati v bolnišnico. m. Lastniki avtobusov in tovornih avtov so dolžni tekom januarja prijaviti pristojni davčni upravi, koliko registriranih avtobusov oz. avtomobilov in prikolic imajo. Vsi lastniki vozil, ki se ne registrirajo pri policijskem oblastvu, morajo prav tako prijaviti davčni upravi vrsto in število vozov ter plačati davščino za drž. cestni fond. m. Pokoli v Sp. Dobravi na Silvestrov večer, o katerem smo pred dnevi poročali, ni bil v gostilni, temveč v neki kremi. m. Pod vok je padel v Framu 41-letni tesar Franc Pukl, ki mu je na poledici spodrsnilo. Pukl je dobil zelo nevarne poškodbe po celem telesu. Prepeljali s» ga v tukajšnjo bolnišnico. kijučno dijaštvu vseh mariborskih učnih zavodov. Cena prostorom bo znašala samo din 2.—. m. Dek) mariborske kriminalne policije j je bilo tudi v preteklem letu precej ob-‘ sežno. Kriminalni oddelek je obravnaval 62 primerov umora in uboja iz mesta in okolice en primer težke telesne poškodbe, en primer požiga. 127 tatvin, 7 primerov utaje, en primer razbojništva, 24 prevar in 1745 prestopkov. m. Tatvine denarja. Oskrbnici Katarini Kebrič v Kamnici je nekdo iz omare ukradel 600 dinarjev gotovine. Tatu so že izsledili in aretirali. Je to 21-letni brezposelni delavec Ivan R. V Ruperčah v Slovenskih goricah je Francu Škoru zmanjkalo 400 dinarjev, ki jih je hranil med perilom. m. Gnusen zločin je izvršil neki 34-letni mesar nad 16-letno deklico od Šmartna na Pohorju. Zločinca so že prijeli. ni. Kolesar žrtev poledice. Na Aleksandrovi cesti je zaradi poledice padel s kolesa pismonoša Franc Arzenšek s Tržaške ceste. Kolesar je dobil hude notranje poškodbe. Sb&b-ejt’ otejuLk m. Pogreb gospe Majerjeve je pokazal, kako priljubljena je bila blaga gospa, mati mariborskega trgovca Franja Majerja. Na zadnji poti so jo spremljali mnogi mariborski odličniki, med njimi predsednik Združenja trgovcev g. Miloš Oset, predsednik Tuj-sko-prometne zveze inž. Šlajmer, mestna svetnika Hutter in Grčar. Ob odprtem grobu je zapel Trgovski pevski zbor turobne žalostinke. Naprošamo Vas da naročite Male oglase la naS Hat v upravi „Ve£eroJka“ (Kopališka ul. 6) ali v poslovalnici (Aleksandrova c. 13) vsak c3an najkasneje do ». NT« dop. Za soboto pa prosimo, da naročite Hale že v petek dopoldne ali popoldne, ker i oglase, naročene Sele v soboto dopoldne radi prejžnega zaklinčka lista žal me moremo sprejeti jamstva, da bodo priobčeni po želji cenjenih naročnikov. Uorava ..Veternika" (M V POČASTITEV ROJSTNEGA DNE NJ.VEL. KRALJICE MARIJE priredijo združena Sokolska društva v Mariboru III. JOKOLSKI PLES V SOBOTO, DNE 14. JANUARJA 1939, V VSEH PROSTORIH SOKOLSKEGA DOMA Vstopnina din 15'- m, V Maribor pristojni brezposelni, ki so sposobni za ročno delo. naj se v svrho zaposlitve javijo, kolikor se Se niso, ob uradnih urah na socialnopolitičnem oddelku mestnega poglavarstva, Rotovški trg št .9 . m. Napad na kaplana. Pri Mariji Snežni je mizarski pomočnik Franc Š. vresi velik kamen v okno kaplana Jožefa Kranjca. Kameti je zgrešil svoj cilj. Napadalca so že aretirali, m. Neprestane tatvine. Vilmi Mrzlekar- m. Med dva voza je prišel pred Gam« brinovo dvorano prevoznik Matija Kresnik. Voza sta mu stisnila prsni koš in ga težko poškodovala. Ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. ra. Na zasnežene vrhove Pohorja pelje avtobus Mestnih podjetij jutri, dne 8. jan. 1939 ob 7!30 uri. Vožnja se vrši samo ob zadostni udeležbi -** in b ivbzii po banovinski cesti do žage pod Mariborsko kočo. Prijave spreje- jevi iz Kettejeve ulice je nekdo s podstrešja ukradel dva para škornjev in pleteno košaro. Dijaku Josipu Vtiču iz Smetanove ulice so izginile sanke. m. Veliki simfonični m vokalni koncert, ki ga priredi Glasbena Matica H. t. m„ bo nudil poslušalcem izreden In redek umetniški užitek. Glasbena Matica upa, da bo znalo občinstvo ceniti trud nem trgu (telefon 22-75). Voznina je din 20‘— v eno smer. m. Žrtev belega športa. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 15-letnega Dušana Bunca ,ki si je pri smučanju zlomil levo roko. m. Mariborski brezposelni delavci naj se zglasijo pri socialno političnem uradu v svrho zaposlitve. DANES NOVI ROMAN: „ZE£Ei]>/Ji SMRT" NAROČAJTE »VEČERNIK”! m stroške, ki so s prireditvijo v zvezi m da bo dvorana razprodana. Vstopnice se dobijo v predprodaji pri »Putniku«. — Da se omogoči tudi šolski mladini udeležba na koncertu, bo generalna vaja istega dne ob 15. uri in bo dostopna iz- varni. * Ljubljanski Zvon, najstarejSa slovenska revija, stopi prihodnje leto v svoj 59. letnik* Okrog te revije so zbrana .najlepša imena slovenske književnosti. Celoletna je posebna prednosf odvajalnega sredstva Dar mol. Vrhu lega deluje milo in brez bolečin. Zofo uživajo odrasli in otroci radi Oarmol naročnina je 120 din, plačljiva tudi v mesečnih obrokih. (Dijaška celoletna naročnina 90 din.) * Pevsko društvo pekovskih pomočnikov priredi 4. februarja svojo tradicionalno predpustno veselico v Gambrinovi dvorani. Igra godba železničarskih delavcev in uslužbencev. Odbor. Rdeči križ D. M. v Brezu pri Mariboru priredUv nedeljo dne 8. jan. 1939! v dvorani prosvetnega društva rra Pobrežju, Aleksandrova cesta 48, krasno božično igro. Vabljeni. * Zveza strojnikov, strojevodij in kurjačev, pododbor Maribor, poziva člane, da se udeležijo občnega zbora, ki bo v nedeljo, 8. jan. ob 9. dopoldne v Delavski zbornici, II. nadstropje. Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Mariji Pomagaj, Aleksandrova c. šl. 1. telefon 21-79; lekarna pri S>. Antonu. Frankopanov« ul. 18, telefon 27-901 . Kino Grajski kino. »Nanon«, znamenita opereta, sodeluje najboljši pevski par Ema Sack in Johannes Heesters. Esplanade kino. »Nesmrtna pesem« (Sveta noč, blažena noč). Prekrasni film o pesmi miru, ljubezni in sprave. + Union kino. Veliki legionarski film o ljubezni in dolžnosti »Bela eskadrona« v franc, jeziku. * Zvočni kino Pobrežje, 6., 7.,.8. jan. 1939 »Vesele žene« z Magda Schneider. Mariborsko gledališče Sobota ob 20.: »Prevara«. Zadnjič. Znižane cene. Nedelja, 8. januarja, ob 15. uri: ..Vse za šalo“ Ob 20 .uri: ,.Kralj na Betajnovi". Znižane cene. Ponedeljek: Zaprto. Torek, oZakaj bi ne imel?« je vprašal. »Zakaj, res! Samo da —« zrla je na svoje noge v svilenih nogavicah — »da ~ jih niste nikoli omenili.« »Spričo prepirljivega značaja najinega poznanja se mi ni zdelo potrebno, da bi se govorilo o mojih domačih zadevah,^ je odgovoril. Bil je zadovoljen, ko je videl, da se je zdrznila pri tem izpadu. -Da — malo sva se prepirala,« je priznavala. Pat Keopel ie rajši pogoltnil pripombo, češ da je bil prepir na njeni strani. »Ampak vi ste začeli, ko ste 'me* podili iz moje lastne kabine; kar spomnite sel« je dodala sama. »Niste mi dali priložnosti, da bi pozabil na svojo nesrečno zmoto, ali ne mislite, gospodična Burnettova? Prisilili ste me, da sem moral zanjo večkrat m mnogo plačati, saj ste me sramotili na vse možne načine, čeprav sem izrazil svoje obžalovanje.« Vesela brezskrbnost jo je nekoliko zapustila, ko mu je pogledala v odločne oči. »Da, bila sem precej zoprna,« je pritrdila. »Reciva si: dovolj! Zares mi je žal. Mimogrede rečeno — ne vem še dobro, kako se je primerila ta pomota nisem razumela.« »Hoteli niste. — Takole. Po petih letih trdega dela v Angliji sem šel v Ameriko v neki desetdnevni zadevi. V New Yor-ku se nisem utegnil niti najesti. Ko sem planil na tole ladjo pol ure pred njenim odhodom, je bilo na krovu mnogo ljudi, ki so klicali: z Bogom. Moja edina misel je bila, da bi našel mir in se naspal, da bi si pregnal strašni glavobol. Opotekal sem sc po hodniku, zamenjal sem številko 176. s svojo 167. in se vrgel na posteljo.« »In ko sem vstopila jaz,« ie dopolnilo dekle, »ste me trmasto vprašali, kaj tam delam! Mislila sem, da ste pijani.« »No, nisem bil. Bil sem od trdega dela boli utrujen, kakor ste bili vi kdaj v življenju,« je razdraženo odgovoril Keppel. »To je ena izmed prednosti bogastva,« je pripomnila vzvišeno. »Človek ni prisiljen, da bi se utrudil, razen če se sam hoče. Kaj je vape veliko delo v življenju, gospod Keppel?« Prezirljivo se je namrdnil. »Zaposlen sem v. plinarni,« je odgovoril. . »Nekoliko ostro dišeče, ampak vaše gospe menda to ne moti.« »Misli, da je to boljše kakor parfum za pet liber.« »Kako lepo, da oba enako sovražita vse vsakdAnje. Da prezirata bogate ljudi, mislim.« »Lene bogate ljudi, ki zapravljajo denar, ki so ga njihovi očetje težko zaslužili,« je popravil. »S tem mislite mene.« Gledala ga je izpod svojih dolgUi obrvi. »Ali je to kaj krivičnega, če podedujemo denar, gospod Keppel?« »Jaz za svojo osebo ga rajši služim.« »Dobro, če imate možgane za to.« — Vrgla je glavo naZaj in se zasmejala. »Vidite, sva spet tam. — Ampak vzlic temu, kar veste o meni, sem slučajno lahko ena izmed delavk tega sveta.« »Nisem popoln bebec, gospodična. Vaše nežne roke niso nikoli zaslužile za drago obleko, ki jo nosite, tudi ne za luksuzno vožnjo na oceanskih velepar-nikih. Niti za te-le!« Pokazal je na dvojni niz debelih biserov, ki jih je zmerom nosila. Zamišljeno se je igrala z njimi. »Moji. biseri. Lepi so, kaj ne? Moja teta, gospa Willensova, mi jih je podarila — ta dama, s katero potujem, veste? In ko že govoriva o draguljih, bodite potolaženi: nekdo je. gospe Orpenovi ukradel njen nakit na tem potovanju. Uboga dama, srce ji poka zaradi tega. Mislim pa, da vaše ogorčenje nad krivično razdelitvijo bogastva ni. šlo tako daleč?« »Ne, jaz nisem ukradel diamantov gospe Orpenovi — če imate to v mislih.* »Nikakor ne, prepričana sem, da tega niste storili,« je pritrjevalo dekle. »Treba je poguma, spretnosti in bistroumnosti za tako predrzno tatvino. Kar se mene tiče, je razen umora malo stvari, ki bi se jih. ustrašila, če bi hotela pustolovščin v življenju.« Pat Keppel je čutil, kako ga obhaja jeza. »Ker se nisem vedel kakor vaš vkovani suženj in vam nisem izražal ljubezni kakor drugi možje na ladji, mislite, da nimam poguma — kaj ne?« je vprašal, razdražen v duhu. »Ce je to tista vrsta mož, ki jo občudujete — potem —•!« Njegove roke so trdno objemale njeno vitko telo in njegova usta so jo poljubljala s trdimi poljubi. »Izzvali ste me k temu — preveč ste se mi posmehovali,« je vzdihnil in jo trdno držal. »To vam je kazen.« (Dalie.) Prekmurje Dvajsetletnica orve zasedbe Prekmurja »JURIŠIČEV POHOD« ZA OSVOBOJENJE PREKMURJA IN USTANOVITEV NARODNEGA PREKMURSKEGA SVETA Te dni poteka dvajsetletnica važnih dogodkov v zvezi z osvoboditvijo Prekmurja. December 1918 je važen mejnik v spremembi razpoloženja prekmurskega ljudstva in zavednih narodnjakov, ker se je takrat na mnogih straneh manifestirala volja po odcepitve od Ogrske. Ogrska vlada je v tem času že začela popuščati ljudskemu nezadovoljstvu in ponujati avtonomijo v posebni »Murski županiji«. Radgonski shod, ki je bil namenjen Prekmurcem in katerega so se v veliki meri udeležili, je 26. decembra pod predsedstvom Prekmurca zahteval od nove vlade SHS zasedbo Prekmurja. »Novine« so istočasno odklonile madžarski načrt »avtonomije«. Prvi poizkus zasedbe Prekmurja se je izvršil na pobudo in s pomočjo znanega dobrovoljca Godine pri Bistrici in s pomočjo slovenskih vojakov. Tako zvana »prva zasedba« kapetana Jurišiča, ki je po zasedbi Medjimurja z malo četo prostovoljcev zasedel tudi Lendavo, črensovce, Beltince in Soboto, je to- rej v resnici druga, vendar pa je prvič zasedel večji del Prekmurja. Organiziral se je tudi »Narodni svet za Prekmurje«. Vendar je bil njegov pohod organiziran na lastno roko in premalo pripravljen. 3. jan. ob 5 uri zjutraj so ga Madžari v Soboti napadli in je bil tudi ranjen. Dr. Dimovič in še 5 vojakov je pri tej priliki padlo. Ostalih 7 oficirjev in 20 vojakov je bilo ujetih in odpremljenih na Madžarsko. Toda pozneje so bili vsi izpuščeni. Jurišičev pohod je imel mnogo nevšečnih posledic za domačine, ki so pri njem sodelovali. Od te dobe je prešlo na drugo stran Mure mnogo dobrovoljcev, ki doma niso bili več varni. Pokazal pa je prvič tako vse sile, ki so delovale za Jugoslavijo, kot tudi vse tiste, ki so bili novi državni skupnosti nasprotne. Vendar je bil pouk iz teh časov koristen za nadaljnje osvobodilno delo, ki je potem privedlo do dokončne zasedbe Prekmurja v avgustu 1919. so vključeni tudi sedanji zasilni prostori občinskega urada in celo kletni prostori pod južnim traktom. Iz občinskih prostorov naj bi nastala nekoč modema restavracija, v kieti pa toplo zimsko kegljišče. Ker bi bili vsi ti prostori vezani z novo dvorano, se bo ta mogla uporabljati tudi za razne veselične prireditve, svečanosti itd. Zato so ostala tla dvorane vodoravna. Arhitektonsko je vprašanje preureditve gotovo izvrstno rešeno, posebno če upoštevamo, da je bila rešitev odvisna od starih grajskih prostorov in zlasti od skromnih finančnih sredstev. Če nekaj posameznosti ni bilo rešenih tako, ko jih je predvidel arhitekt, pade krivda na izvajalce. Komisija banske uprave je načrte pred adaptacijo popolnoma odobrila, zahtevala je samo, da naj se končujejo stopniščni ročaji polkrožno v zid. Kolavdacija bo gotovo adaptacijo odobrila. V prostorih nekdanjega Szaparyje-vega gradu je tako nastal moderen kinematograf, ki bo tehnično popolnoma Razvoj in napredek prekmurske metropole VISOKA GRADBBENA DELAVNOST V MURSKI SOBOTI. — NOV IN MODEREN OBČINSKI KINO. — INICIATIVNOST OBČINSKE UPRAVE ZASLUŽI VSE PRIZNANJE. na po načelih arhitkta g. Franca Novaka, soboškega domačina. V nedeljo, 1. jan., je bila v kinu že prva predstava. Gotovo nosi Sobota že nekaj let med manjšimi slovenskimi mesti rekord v gradbenih delih. Dobila je nekaj novih ulic, izvedla se je kanalizacija in predvsem se je popolnoma preuredilo njeno jSredišče. Marsikdo, ki že nekaj let ni bil v Soboti, je gotove dele mesta le s težavo prepoznal. Organizatorica vse soboške gradbene delavnosti, ki je dajala tudi mnogo uspešnih pobud zasebnikom, je občina. Najvažnejše njeno delo je bil prevzem gradu in parka grofa Szapary-ja, adaptacija gradu in preureditev ter delna parcelacija parka. S tem je dobila Sobota prostor za mnogoštevilne urade, prostran glavni trg in celo središče no-vp možnost razvoja. Adaptacija gradu se je te dni že skoraj zaključila. Edin! del gradu, južni trakt z zimskhn vrtom grofa Szaparyja in eno najstarejših naprav centralne kurjave v Sloveniji, je bil v zadnjih mesecih preurejen v moderen kinematograf, z vsemi potrebnimi napravami in prostori, kot jih zahteva razvoj Sobote in moderni požarno-poli-cijski predpisi. Idejo za to preureditev je dal župan g. Hartner, ki je znal najti tudi dovolj sredstev za njeno izvedbo. Njegova zamisel je bila kmalu realizira- Adaptacijska dela z nabavo zvočne aparature znašajo okrog 300.000 din. Moderna aparatura je kupljena v Dres-denu in je edina svoje vrste v naši državi. Stane 120 tisoč din. Poleg nekda-njega zimskega vrta so uporabili še nekaj drugih prostorov. Iz zanemarjene grofovske pralnice je nastal moderen vhodni prostor z blagajno. Odtod se pride v prostorno čakalnico. Iz čakalnice vodi v dvorano železobetonsko stopnišče, ki so ga morali na zunanji strani gradu prizidati. Dvorana je okrog 4 in pol metra nad dvoriščem gradu. Pr! adaptaciji je bila nekoliko podaljšana in meri sedaj v dolžino 23 m, v širino 7 m 40 cm in ima 300 sedežev. Razsvetljava je posredna. Stene so ometane v rdeči teraboni, v stranskih prostorih pa v sivi. Razen tvrdke Remec so vršila vsa dela domača podjetja. Dosedaj izvedena dela v zvezi z novim občinskim kinematografom pa še ne predstavljajo dokončne adaptacije gradu. Nova dvorana in stranski proston so samo del širšega načrta, v katerega odgovarjal zahtevam razvijajočega se prekmurskega središča. Toda s tem vprašanjem še ni rešeno. Tudi tedaj ne, če bo finančni uspeh popolnoma dosegel predvideno višino dobičkov. Filmi imajo danes ogromen vpliv na svoje občinstvo, ki je vedno številnejše. Zato ne more biti vseeno, kakšen je ta vpliv, ugoden ali neugoden, posebno v pogledu kulturne stopnje, narodne zavesti itd. občinstva. Novi kino je last občine in to najvažnejše občine v obmejnem Prekmurju, zato moremo od nje pričkovati naprednejši in boljši repertoar kot od kakega zasebnega lastnika. Četudi Je ravno v gornjem smislu v naši državi še mnogo zanemarjenega, eno smemo na vsak način zahtevati, da bomo imeli filme, ki bodo predstavljali resno umetniško vrednost, če bo tudi repertoar novega kinematografa predstavljal tak skok naprej, kot je v tehničnem pogledu nadkrilil stari kino, se je izplačal trud tistih, ki so se zanj trudili in pa finančna sredstva, ki so bila v to delo vložena, s. Mladi Prekmurec Izšla je skupna 3—4 št. revije »Mladi Prekmurec«, glasilo mlade prekmurske slovenske generacije. Številka potrjuje po svoji pestrosti in aktualnosti potrebo in koristnost posebne revije za Prekmurje. Tudi iz nje diha pogumen zagon svežih in mladih sil, popolnoma prebujenih v slovenstvu. Božidar Borko Je prispeval posebno za Prekmurje aktualni članek »Hungarizem in Madžarstvo«, ki ga končuje z željo, da bi se madžarsko ljudstvo zavedlo resničnega položaja madžar. naroda v sedanji Evropi in »opustilo tradicionalno zmoto, da med Madžari in sosednimi Slovani, ki so dali stari madžarščini skoraj tisoče besed, ni mogoč prijateljski sporazum in koristno sodelovanje«. Prof. Janko Liška je prispeval zanimivo »Srečanje s karikaturistom Ladislavom Kondorjem«, kjer prikazuje življenjsko pot, značaj, delo in nazore karikaturista Kondorja, prekm. domačina, ki je po dolgih tavanjih prišel tudi za nekaj dni domov m razstavljal v Soboti. Franc T r d k o nadaljuje »Doprinos k socialni strukturi Prekmurja« z analizo posestnih razmer katastralne občine Rakičan, kot tipične prekjn. občine, v kateri se je izvedla agrarna reforma. Pripovedno prozo sta prispevala Frida Kovačeva (»Planinska cesta«) in F. Godina (»Arpad«). Franc Murčič je prepesnil Petofijevo »Le ena misel«. Pesmi sledi kratek življenjepis glasnika madžarske revolucije 1848. in svobode sploh. Pesmi so prispevali še Fran Š e-b j a n i č (»V teh dneh jesenskih,), Franc Murčič (»Žrtev«), Tone P e k 1 a r (»V dnu«), Pa ji in (»Nocoj«), Marika Kar-doš (»O, ti...«). Slede knjižna in gledališka poročila (med dr. poroča Janko Liška o Žižkovem »Neodvisnem gledališču«, ki je gostovalo v Soboti). Številko zaključujejo »Paberki«. Slike: V. La k o v i č »Bratci« (linorez), L. Kondor »Avtokarikatura«, L. Tomori Osnutek spomenika prekm. književnikov v Soboti«, Marjan Šorli »Jagnjed ob vodi«. — Mlada revija zasluži priznanje in podporo vseh, ki jim je pri srcu zdrava narodna bodočnost severne slov. periferije. Iz Petrovcev K nam se vračajo iz Francije in Nemčije sezonski delavci. Njihov zaslužek našemu revnemu kraju na Goričkem zelo prav pride, kajti gorička zemlja je zelo nerodovitna. V splošnem so delavci z zaslužkom še precej zadovoljni, pritožujejo se pa radi slabe hrane zlasti v Nemčiji na državnih posestvih. V Franciji pa naši državljani ne morejo biti člani delavskih strokovnih organizacij, zato so mnogo slabše plačani, kakor francoski. O točnej-ših zaslužkih naših sezonskih delavcev bomo še poročali. Tukajšnje Društvo kmečkih fantov in deklet priredi v nedeljo 15. januarja igro. Društvo obstaja samo eno leto in se je izkazalo že lansko leto s tekmo koscev kot zelo agilno in s tem dokazalo, da se kmečka mladina v skrajnem severnem koncu Prekmurja prebuja. Klub prekmurskih akademikov se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli U velikemu uspehu akademskega plesa. Posebno zahvalo pa izreka častnemu damskemu komiteju in industrijalcu g. Benku. — Odbor KPA. »Dobro obiskan sestanek” Miško Kranjec. Nikdar nisem imel javnih govorov zaradi »tehničnih ovir«. Bili so že časi ko skoraj nisem smel odpreti ust. Ko sem ■se Pa spustil v politiko, je nekako samo od sebe padlo raz mene breme, ki me je težilo toliko časa in ponudila se mi je prilika, da javno stopim pred ljudi. Pomel sem si roke ,toda v srcu je bila velika skrb: polomil jo boš. Samo enkrat v življenju, ko sem bil še v gimnaziji, sq mj naložili uvodni govor. Napisal sem si ga, in sem namesto da bi se gančil na izust, sanjal, kako se bom postavil pred tovariši in sploh pred mladino. Poslali so me za uvod na oder iu jaz sem od vsega uvodnega govora imel samo uvod, to je vsega skupaj pet stavkov s petimi zanimivimi per odami. Potem se je nit pretrgala, strmel sem v poslušalce kakor bi čakal pomoči dokler ni nekdo zinili »Poslovi se!« posivil sem se in odšel takoj na ulico. Potem je bilo za dolgo dobo konec vseh misli na kakšen javen govor. In šele to jesen sem si pridobil, seveda tudi samo za kratek čas, pravico do javnih xovorov. Seveda, samo v enem okraju, v drugem ni bilo tako, pripravil sem torej svoj govor. Na papir sem zapisal točko za točko, razdelil govor po vseh pravilih modernega govora, pri čemer tudi nisem pozabil izredno ostroumne razdelbe starih grških in rimskih govornikov. Povabil sem tudi svojega namestnika, ki je imel v žepu takisto svoj govor. Sedla sva na avtobus in se odpeljala v vas, kjer smo po prijateljih in znancih razglasili, da bo politični sestanek v tej in tej gostilni. Vstopila sva v gostilno. Namesto ogromnih množic, naju je sprejela debela gostilničarka s svojo mlado zasanjano hčerjo, z dobrodušnim nasmehom. En sam orožnik je stal v sobi in ni vedel, kaj naj počne. Z namestnikom sva sedla v kot k peči, kamor se je stiskala tudi krčmarica s svojim dobrodušnim nasmehom. »Ali pride kaj ljudi?« »Ne, odšli so na delo,« je odvrnila. Potem naju je pa potolažila? »Saj jih zadnjič tudi ni bilo.« — »Zadnjič« je pomenilo. ko je najin nasprotnik imel svoj shod. Poslal sem svojega namestnika: »Pojdite po vasi k našim znancem in prijateljem in ti naj pripeljajo še po enega ali po dva.« Namestnik je ubogal In se zgubil po vasi. Tačas je prišel zastopnik oblasti in vsak pri svoji mizi sva se menila in pila brizganec. Potem je prišel v sobo neki bolj gosposki človek, spremljal ga je drugi napol kmečki, napol gosposki, bržkone majhen vaški trgovec. Sedla sta k mizi in gosposki človek je naročil pol litra vina. Potem sta prišla dva cigana z goslimi pod pazduho In sedla za durmi k mizi. Kmalu se je prikazal Še neki financ in si naročil brizganec, radovedno se ozirajoč po meni. »Ali bomo še čakali?« me je vprašal zastopnik oblasti in se oziral po svoji žepni uri. »Ko pride namestnik,« sem rekel z rahlim okupom. Kajti klavrno je, če se prvi shod konča na ta način; človek zgubi vso voljo. — Prišel je moj namestnik in privedel petorico ljudi. »Zadnjič jih tudi ni bilo več,« je rekla krčmarica ponovno in me hotela ohrabriti, češ, tudi vašemu nasprotniku ne gre nič bolje. »Pa je imel govor?« sem vprašal. »Seveda,« je potrdila. »In pet litrov vina je plačal.« Pomignil sem namestniku in moral je naročiti nekaj vina. Žart-dar, ki je stal pri durih, gledajoč na cesto in mrko jesensko vreme, je zdajci odprl duri in se nasmejal, ko je spustil mačko v sobo. »Zdaj,« je rekel dovtipno, »smo vsi.« Smejali smo se. Mačka se je prikradla k peči in sedla na stol. Ali naj govorim? Seštel sem ljudi. Vseh skupaj z gostilničarko nas je bilo štirinajst, izognili smo se nesrečni številki in lahko sem govoril. Res, da jebi-so samo pet pravih poslušalcev, da je eden bil trgovski zastopnik, drugi njegova žrtev, da sta bila dva cigana, ki prideta z goslimi na vsak sestanek, da je ena bila ženska, ki ne sme voliti; res, da sta dva bila od oblasti, eden financ in eden moj namestnik, toda, saj me to- lažijo, da pri drugih ni nič bolje, in drugi imajo svoj govor. Pri peči se je grela mačka, financ je strmel v mene in se nasmihal, zastopnik oblasti je poslušal vneto, trgovski zastopnik se je včasih ozrl po meni in zdelo se mi je, da mi hoče reči: »Prenehajte, prijatelj! Drugič lahko nadaljujemo.« Jaz pa sem govoril. Gledal sem po tistih redkih ljudeh pri mizah, po ciganoma, ki sta že držala za gosli. Potem sem res sedel in nisem vedel, ali sem sploh kaj povedal; vedel pa tudi nisem, če morda še to ni bilo preveč. »Saj je zadnjič bilo tudi tako,« je rekla gostilničarka še enkrat. Ko sem sedel, sta cigana zaigrala. Zastopnik oblasti se je poslovil, odšel je žandar, financ mi je segel v roko in me spomnil mojih knjig, ki da jih rad bere, takisto je povedal trgovski zastopnik in z njima sem popil liter vina, dočim so nam cigani igrali. »Pustite politiko,« je rekel trgovski zastopnik. »Casi niso za to.« In ko sem se vračal, me je obhajalo isto čudo. Gledal sem kmete po njivah in sem razumel: Bolje je delati in pripravljati kruha, kakor pa poslušati v gostilni politične govore, ki nikomur ničesar ne donašajo, razen morda celo nesreče. — Tako sem prestal svoj krst, m vsi naslednji shodi niso mogli tega zabrisati. Vendar, če bi imel svoj časnik, kakor nasprotnik, bi pisal: »Shod je bil dobro obiskan in poslušalci so odobravali izvajanje govornika.« Maša vmM Ati je ..življenjska šola1 koristna? iz mesta SOCIALNI PROBLEM ŽENSKE KMECK TERE DOBRA SOLA, ZA DRU Mi*el o prosvetljevanju vasi ni nova. Mnogi misleči ljudje so pisali in pišejo knjige, časopise in članke o tem vprašanju, m a lok daj pa so fi ljudje sami Sli v vas, da prinesejo svetlobo v sam izvor mraka in nepoučenosti. Če so se spustili v to, je bito to preje zaradi Športa in razvedrila kakor pa iz kakega resnega name na. T«df država podvzema akcije na tem področju, toda vse to je premalo, zlasti pa z ozirom na neprosvefljenost vaškega žeitskega sveta. Naša kmetica je privezana na hišo in se iz nje nikamor ne gane. Sicer poseča šolo moška in ženska mladma, vendar šofa Ženskemu spolu ne daje nič ali pa premalo posebne ženske izobrazbe, lcr jo potrebuje, ker je njen življenjski položaj in delo različno od moža. Sodobni socialni problemi vari so prisilili žensko kmečko mladino, da si išče prostora v življenju in kruha po mestih. Za velik del vaških deklet ne obstaja možnost, da bi ostale doma in se preživljale z delom na zemlji. Njihovo življenje in službovanje v mesfu pa nas postavlja zop*t pred čislo svojevrsten socialen pojav. Gotovo je namreč, da večina teh de-k4et rK namerava ostati v takem položaju vse življenje. Skoro vsa dekleta gredo v -mesto z namenom, da ostanejo tamkaj nekaj let, da si prihranijo kak dinar in se potem vrnejo domov ali odidejo kamor koti, da bi osnovale svoj lastni dom in družino, Marsikatero dekle pa gre v mesto poleg vsega s skrito željo, da bi »e tamkaj tudi naačtlo za življenje koristnih stvar«. Priznati je treba, da bi mesto res lahko pomentlo kmečkemu dekletu vir nekake E MLADINE — MESTO JE ZA NEKA-OE SPET VARLJIVA NADA življenjske izobrazbe in da bi mu življenje v mestni družini £dprlo poglede na marsikatere, pojave življenja, ki so dekletu ostali neznani. Po nekaj letih življenja v mestu bi lahko odšla v življenjsko samostojnost z dragocenimi izkušnjami in spoz-nafki ter vse zrelejšim pojmovanjem življenja, kakor pa če bi vedno živela samo na vasi. To bi zlasti še lahko pospeSlli ljudje, pri katerih kmečko dekle dela: Če bi sc meščanka resno zavedla, da njene otroke čuva in vzgaja razmeroma neuko in neizkušeno bitje, bi sama poskrbela, da svoji pomočnici pri vzgoji in hišnem delu preskrbi možnosti, da si razširi duševno obzorje. V mestu je za to pač dovolj prilike. Brez dvoma bi posledice takega postopka gospodinja sama lahko prav kmalu spoznala že pri svojih otrocih samih, kakor tudi v celotni spremembi dekletovega zadržanja. Če pa pogledamo resnici v obraz fn spoznamo, v kakšnem okolju mora živeti kmečko dekle, pač uvidimo, da ji taka idealno zamišljena »življenjska šola« v mestu preje škodi kakor pa koristi. Danes je življenje povprečnega meščanskega civiliziranca tolikanj nagnito in nagrizeno In družinsko žtvtjenje tako klavrne podobe, da bi se morali resno vprašati, ali bi ne bik) bolje, če bi kmečko dekle rajši sploh ne šlo v mesto »Izobraževat se«. Večino zdravih ženskih bitij potegne to življenje za seboj in za narodno skupnost postanejo izgubljene, ker so presame in prešibke, da bi mogle kljubovati vplivom. Na prste bi jih lahko prešteli tiste, ki se z lastno močjo odtegnejo pogubnemu, za bodoče življenje nekoristnemu, da celo škodljivemu bivanju v metsu. mfs. Kmečka proizvodnja in naraščanje prebivalstva Z NAČRTNIMI DELI JE MOGOČE OHRANITI DOMA LASTNE DELOVNE SILE. - SLOVENSKI NARAVNI PRIRASTEK PREBIVALSTVA JE TREBA ZAPOSLITI. Zadnjič smo sc dotaknili samo nekaterih problemov, zakaj beži podeželsko pre* bivalstvo z zemlje, ter prffcli do zaključka, da bi bilo treiba zboljšati gospodarske pri like doma, kajti edino v življenja zmožnih razmerah bo ostal kmečki človek na svoji grudi in jo z ljubeznijo obdeloval. že beitn in kolikor toliko celoten pogled na prirastek prebivalstva v Sloveniji nam pove, da ima Slovenija povprečno letno 9000 več ljudi, da nastane letno 3000 novih gospodinjstev. (UratnHc.) Z drugimi besedami se to pravi, da si morajo vsi ti »novk ljudje z »novimi« družinami ustvariti življenjske pogoje na istem koščku zemlje. Vzporedno s tem prirastkom bi morale kmetije zaposliti na podeželju več ljudi, enako tovarne p$*-$estih in v industrijskih krajih. Air prav tu je šel razvoj — vsaj v kmetijstvu docela drugačno po.t. Podeželje, predvsem velike kmetije so se prav v zadnjih letih močno racionalizirale: veleposestnik, kmet, celo želar, ne mlatijo več s cepci, ampak ponekod s stroji. Delo je popreje opravljeno in manj moči je potrebnih zanj. Racionalizacija sama pa se je od leta do leta izpopolnjevala. Ostani- Wo samo pri mlatilnicah;*.,le redko jih gonijo ljudje, po večini se mlati z živino, z vodno silo, z motorji, zadnja leta celo z elektriko. Za tako delo je potrebno Se manj delovnih moči. Enako je z gozdnatimi predeli', tudi tu žagarji z eno žago še samo životarijo ob lesni industrializaciji. Edino tovarne so rabile še vedno novih delovnih moči, to. pa zaradi tega, ker je industrija (tekstilna) v povojnih letih pri nas šele nastajala. Ali prav ta nastajajoča industrija je- zaposlila v zadnjih letih komaj dobro tretjino odvečnega prebivalstva. Omeniti je še treba, da je bi} posestnik marsikje prisiljen racionalizirati obdelovanje zemlje in uvesti nove stroje v kmečko produkcijo, ker je edino s stroji zmogel tekmovati pri prodaji svojih produktov. Vse to so samo gotova in dognana dej' stva, preko katerih ne more nihče, kdor bo začel resno reševati ta naš najvažnejši socialni problem. Potrebno bi bilo dvigniti plodovitost domače zemlje in izboljšati produkcijo. To bi se dalo doseči samo s širokim načrtnim delom, z velikim in premišljenim delovnim načrtom. Tak. širokopotezen načrt bi edini zmogel dvigniti naš življenjski nivo in zaposliti sile, ki odhajajo drugače životarit v tujino. Pomisliti je treba samo na izsuševanje močvirnatega sveta, na obdelovanje pašnikov po širokem ptujskem polju. Posameznik je pri takem delu vedno prešibak, tu zamore kaj napraviti vedno le celota. Eno je jasno; taka velika načrtna dela bi poživila naše gospodarske prilike in ohranila domačo delovno silo doma. Od besed k dejaniem! V SLOVENIJI SE VSE PREVEC SAMO GOVORI IN »FILOZOFIRA« O PEREČEM KMEČKEM IN PODEŽELSKEM VPRAŠANJU, MNOGO PREMALO PA STVARNO STORI. — ZATO SE NIKAR NE ČUDITE, ZAKAJ NEKI JE LJUDSTVO NEZAUPLJIVO. Novoletna, štev. »Veternika« je napo- ki jih ob takih bremenih utrpi naš kme vedala stalno rubriko, posvečeno naši vasi. Bodite uverjeo, g. urednik, da boste s tem stolpcem vršili plemenito delo in obče koristno poslanstvo, ki ne more izzvati ljubosumja v nobenem socialnem krogu, ker smo mu vsi nekam enako podrejeni in taki tudi ostanemo, pa naj se življenjska os zasuče kakor koli in naj bi bilo katero koli žarišče na gospodarskem, kulturnem ali drugem polju še tako bleščeče in vidno nadrejeno, resnica ostane nepremična: vas je vas in vas je vse. vedno ostane v kolektivu prva :n najpomembnejša celica. Kai predstavlja danes ta celica? — Nič! Kai pa v resnici je in naj. bi nam tudi bila? — Vse! Na to smo pozabljali m pretežno pozabljamo še danes, ker smo vse preveč prevzeti od politične civilizacije, nad katero pa se istočasno spotikamo m se bomo nedvomno spotikali. Naš tisk se sicer često ukvarja s ta prvino, a pretežno le v drobcih, površno, bežno in nesmotreno, kot da bi se bal resnico m njenega jedra, ki bi razgalila bedo, boje in ogromne žrtve naše zibelke. Ali te resnice ne vidimo, ali nočemo z njo na svetlo, ker bi terjala od nas prevelikih reform. S tem pa stvari -pravi nič ne pomagamo in ne rešimo niti enega v velik kup nagramadenih problemov, ki oklepajo m tlačijo življenje pod našim kmečkim krovom. Tukaj so zgoščeni gospodarski, sooialni, kulturni problemi, oni zdravja (ali bolezni) in morale, narodne zavesti in pasivnosti in še drugi. Takih ugotovitev smo slišali in čitali že precej. V potankosti socialne strukture naše vasi pa gre Studii našega delovnega mladega učiteljstva, ki si je nadelo nalogo, da podrobno prouči razmere na vasi in razgali težke posledice, čki človek. Te slike — statistični material gmotnih, zdravstvenih in ostalih prilik — je porazen in se zdi pretiran. — Kdor ni živel in deloval med našim kmetom, ne more verjeti, da more človeško bitje v takih razmerah sploh živeti. Meščanu, ki tu in tam za zabavo zdrkne po najlepših kosih in cestah naše zemlje ter se mogoče ustavi pri boljšem posestniku, je zemlja le lepa m dobra in. na njej delo, jelo in pilo. A oni, ki so več let prebili na kmečki zemlji in gledali razmeram iz posameznih krovov v obraz, niso tega mnenja in se 6b taki statistiki le zdrznejo, češ: še slabše je kot svoječasno. Da, tako postaja življenje na vasi, da so si ljudje v vedno večje napotje in se iz bojazni za naslednji dan raztrgajo za prgišče zemlje, tako postaja, da se velik in vedno večji odstotek teh ljudi radi navellčanja in obupa ne sramuje nobenih dejanj, oziroma beži izpod svojega krova, pa bilo kamor koli. Tem in podobnim vprašanjem bo treba najti rešitve, pri čemer naj pomaga tudi »Vcčernikova« — »Naša vas«. Špekulanti z agrarnimi obveznicami dobrovoljcav Kmalu ko je izšla uredba o dobrovolj-skih državnih obveznicah, ki so jih dobili dobrovoljci namesto zemlje, so se pojavili pri dobrovoljcih špekulanti, ki so pričeli nakupovati od teh siromašnih ljudi in jih opeharili za njih pravice. Spričo tega je te dni izdalo kmet. ministrstvo opozorilo, da razen dobrovoljcev :r. ujih dedičev ne bo mogel nihče dobiti obveznic, pa četudi bi bil zato opolnomočen. Vsaka špekulacija v tej smeri je zatorej popolnoma zaman. VACLAV PROKCttBK: N/ Zena in szemlfa (Roman dvojne Habemi) Stara dva »e imta posebno veselila te njegove poroke. Tudi je nista pričako-v«la tako hitro in oče še ni bil doma — prišel je šele opoldne. Marija je poročno haljo že slekla. V sobi je stala že v predpasniku in se pravkar česala. Prvo, kar je opazil stari zapotoškl gospodar, so bili njeni dolgi lasje. BH jih je vesel. Imel je nekakšen strah pred tistimi kratkimi, nekako deškimi lasmi, ki so se udomačili v mestu. »imaš lase. kakršne se ženskem spo« dobijo. Naj ti bo pri nas lepo in prijetno,« ji je rekel in jo pogladil po ptavih kodrih, ki se je v njihovo dolžino in barvo kar zaljubil. »Pozdravljena v naši hiiiS« Pri teh besedah mu je pogledata mlada gospodinja v obraz. »škoda, da si slekla svatbeno oblačilo. Rad bi te videl kot nevesto I« Mogoče Je mislil na drugačen pozdrav, ko je hodil znnai po poljih, pripravljal se ie mogoče na drugačen nagovor in imel v mislih drugačne besede: imeti moram razum jaz, če ti nočeš niti slišati o razumu, ta. ko je preudarja), s tako mislilo je prišel ikmttM. 'MnHmA-«. jt - mmj. tari« mate- sta se mu je očitno priljubila. »Pojdimo pogledat ven,« je Martin pozval Marijo. »Pojdita brez nas, sama pojdija!« de stati Podboršek in onadva odhajata skupaj. Stara se je. ozrla na moža, kaj poreče. »Je že Martinova. Toda skrbi me. Po obleki se ne da soditi, ali ima denar. *-Mislil sem si. da bo 40 prvo, o čemer jo povprašam. Tod« to ne gre, drugačna ie kakor ml. Koča je že njegova. Pustili srn« mu jo za sto tisoč. Naj se briga sam. Gospodinja lahko v naročju raznese več kakor pripelje gospodar domov s parom konj. Toda Marija se mt zdi, da je drugačna,« se je omehčal Podboršek in se obrnil k ženi, iz katere je današnji dan napravil preužitkarico. »Počakajmo, da se stvar pojasni. Saj sva midva tudi čakala. Priložim jima Se, da jima ne zapustiva mrzlega štedilnika.« Preutttkarica je sklonila glavo niže kakor druge krati In uprla pogled v male plamenčke v peči. 7. nekoliko oslepljenim pogledom se ie zazrla v vrt in niti •opa«ihi«»i, karniso-ji zablodile oči. Martin Moji z Marijo tam pod oreihom in se z njo poljublja. Marija se je spre« stila iz Martinovega objema, trenutek postala proti njemu in že se je znova nagnila v njegovo naročje. Zdaj gleda tudi že stari Podboršek in skoraj nezavedno seže po raskavo roko svoje žene. »Lepo je biti na svetu, pa četudi kot preužitkar,« je dejal hip na to In zdeto se je, da ni govoril samo ženi, da se boli poverja vsem štirim stenam, stropu, mizi, oknom, morebiti se je s tem ločil s stvarmi, med katerimi je preživel življenje, svoje skrbi in smehljaje. Potem pa sta tiho odšla v preužitkarsko sobo. Martin je z Marijo hodil po vrtu. Od drevesa do drevesa, ob vsakem sta postajala. Kjer koli kaka vejica, vse so v cvetu. Marija priteguje k sebi drobne veje jablan, jih prižema na prsa, jablano-vo cvetje je vedno najbolj ljubila. In Martin ji razlaga: »To-le je zelena reneta. Jabolka niso videti dobra, niti ko se že obirajo. Vse do decembra imajo barvo poznih, kislih trav. Toda v dneh pred svetim večerom izgubijo svojo zeleno barvo in porumenijo. Oče jih je vedno hranil samo za ta večer. In te-le štiri, ki jih vidiš skupaj, so marjetke. Sonce jih krasno barva, so progasta in se dajo jesti tja do pomladi. Tam-le niže, tista košata in v krošnji že potomHcma, je bot»*a jabtaia.* Potem gresta še globlje v vrt. Kakor na trati, malo v kotllnici, raste druga jablana, in preden je Marija vprašala, io je Martin sam pokazal: »Ta boleha. Pravimo ji deviška roža. Kdo ve, ali si bo še opomogla.« Marija je segla k razcveteli vejici, jo upognila do obličja in dolgo motrila tož-nate cvetove. »Ali je to tista prepovedana?« jc vprašala s smehljajem. »Ne, ni, toda jo tudi imamo. Tam-le stojita druga ob drugi kakor dve sestri — že dobrih dvajset let. A cveteta tako tnaio, poglej, letos cvete vse, res prav vse, samo ti dve ne.« Marija je skočila k jablanama naprej in zaklicala Martinu nasproti: »Cveteta, cveteta, poglej, popke imata!« »Cveteli bosta! Hoteli smo jih že podreti, ali oče je branil in vedno čakal. Marija, niti ne veš, kako zna oče čakati. Spominjam se ju kot mladik. Bil sem še deček, ko smo ju sadili. A nikoli nista cveteli. Drugače so to čudne jablane. Včasih se razcveto pred snegom. Saj pravim, hoteli smo jih posekati, pa je oče branil. Tako stojita tukaj in rasteta do danes. Morebiti sta čakali tebe, Marija,« se je obrnil k njej Martin z zaupljivostjo in jo privil k sebi. (Nadaljevanje v soboto-nedeljski štev.) Filatelija Nov* znamko v lot« IMf Letošnje leto bo po vsem svetu v znaku priprav za proslavo 100-letnice prve znamke. V Londonu namerava Kraljevska filatelistična družba prirediti 1. 1940 veliko razstavo; ki naj proslavi stoletnico. Na tej razstavi, ki se je bodo udeležili filatelisti z vsega sveta, bodo razstavljene znamke od najstarejših do naj-novejših. Čeprav je začetek leta običajno zelo bogat novih izdaj, letos ni temu tako. V angleškem imperiju bo izšlo te dni 19 znamk Bornea. Na Ceško-slovaškem so izdali dve znamki* ki bi jih morali prav za prav že oktobra, pa jih zaradi političnih dogodkov niso. Obe komemorirate dvajsetletnico ustanovitve republike. i. Za konec leta sta izšli dve francoski novosti. Znamka za 0.90 + 0.25 fr. gre v korist organizaciji, ki bo obdarovala slepce z radijskimi aparati. f. Za Gdansko so to pot prvič tiskali znamke v BerKnu. Vse predstavljajo ladje, ki so bile zgrajene v gdanskih ladjedelnicah. f. Nekoč je bHa Italija znana, da je zalagala svet vsak mesec z novimi znamkami in praznila žepe filatelistov. Sedaj pa je stopila na njeno mesto sovjetska Rusija. Pravkar so izdelali osem znamk, ki predstavljajo različne športe. f Anglija je znana, da se drži starih običajev in navad krčevito. Tako so vse njene znamke — z izjemo zadnjih let — prav starinskega izgleda. Šele s prihodom odstopivšega kralja Edvarda na prestol so načeli izdajati modernejše znamke. Pravkar pa sta izšli dve znamki s kraljevo sliko, ki sta popolnoma prelomili s tradicijo, kajti vse okrasje je ul-tramoderno. f. Novi Hebrkfi. S prctiskom »Postagc due« oz. »Chfffrc Taxe« je izšlo več porto znamk. f. Turčija jc ob 15 letnici republike izdala več znamk in ob 10-letnem jubileju vpeljave latinice 4 znamke. f. Portugalska je za vinogradniški kongres izdala 3 priložnostne znamke, f. Za fHatoBstično razstavo v Liegeu je izdala Belgija tri propagandne znamke, in sicer po 0.35, 1.50 in 1.75 fr. f. S pretfskoni »Chamba State« je izdala Velika Britanija več znamk Britanske Indije. f. Za Filipinsko otočje je izšlo več znamk s pretiskom »O. B. Common-\vealth«. f Grčija je izdala o priHki odkritja spomenika kralju Konstantinu dve priložnostni znamki s podobo spomenika. f. Za Francosko Jndokino so izšle nove znamke za zračni promet. f. Kenya in Tanganyika: Nova znamka s sliko'leva pod palmo in poprsjem kralja Jurija VI. v medaljonu. f. Nemčija je izdala v zelo lepi izdelavi nove dobrotvorne znamke s pokra-jinskimi slikami. _________________________ Film f. »Trote Valses«, je opereta, ki so jo lani vse leto brez prestanka igrali v Parizu. Yvonne Prlntemps, ki ie igrala glavno vlogo, ie sedaj izdelala istoimenski iilm, ki ima v Franciji veliko uspeha. i. Sin pokoinega Šaljapina, Teodor Ša-Ijapin, je podpisal z neko firmo v Holly-woodu pogodbo, da bo igral v filmu »Ekspres beguncev« z Ano Sten in Alanom Marshallom. i. »Francoske smuči, se imenuje kulturni film. ki ga sedaj predvajajo v Parizu. V njem ie prikazana vsa lepota francoskih Alp in Pirenejev. i »Gibraltar« ie naslov francoskega vohunskega filma v katerem igra glavno vlogo sloviti Eric von Stroheim. Stro-heim ie bil nekoč avstro-ogrski oficir, pa je moral zbežati zaradi neke afere v Ameriko, kjer je že 1. 1913. postal gledališki igralec. Po vojni je prišel v Francijo. kjer igra večinoma vloge nemških oficirjev, policajev in vohunov. i. Jean Gabbt. najodličnejši francoski karakterni igralec, je s Simono Simon izdelal film »človek zver«. Vsebina je vzeta iz Zolajeve knjige »La Bete Humai-ne«. Križanka it. tS 123456 7 S II III IV V VI VII vtu IX X XI ■ 1 :■ Wl~ ■I EE Besede pomenijo: Vodoravno: I. mesto v ČSR; II. zgoraj; rimski pozdrav; III. žensko ime; IV. vrsta opic; papiga; V. številko; VI. predlog; doba; VII. vrsta kamenja; VIII. del živalskega telesa; bosenska reka; IX. latinska okrajšava; zločinec; X. dosti vode; XI. češko ime; rimsko božanstvo. Navpično: 1. prostor zažiganje; 2. del telesa; vrag; 3. poldrug kamen; kraj pri Ljubljani; predlog; 4. vrsta prošnje; japonski denar; 5. opis; 6. nekdanji naziv za turške podanike krščanske vere; francosko moško ime; 7. ime velikega sleparja; predlog; 8. prislov; vrsta krokodilov. Smh Zanimiva „*lapa" partija Nekateri velemojstri in celo amaterji so znani kot izvrstni igralci tako zvanili slepih partij, ko igrajo proti več nasprotnikom. ne da bi sploh gledali na šahovnico, ampak v duhu vodijo bitko na šahovski deski. Pokojni Retti, dr. Aljehin in tudi belgijski mojster Kolta-novsky so v tej vrsti igranja naravnost genialni misleci. Danes prinašamo iz neke take produkcije slepih partij iz An-versa .i^bdnppzantmlvo partijo, kt jo je dobil Koftanovškv proti nekemu ama- terju, ko je istočasno igral na -slepo« proti 20 igralcem. Karo-Cann Beli: Kottanovskv Črni: Amater 1. e2—e4, c7—c6 2. (12—d4, d7—d5 3. Sbl—c3, d5:e4 4. Sc3:e4, Sg8—16 5. Sil —d3, Dd8:d4 6. Sgl—f3. Dd4—d8 7. Ddl —e2, Lc8—f5 8. Se4:i6+, g7—f6 9. Ld.i: jo, Dd8—ao+ 10. Lel—d2, Da5:f5 11. 0—0—0, Dfo—e6 12. De2—d31, Dc6:al 13. Dd3—d8+1, Kc8:d8 14. Ld2—a5+. Kd8—c8 15. Tdl—d8 mat. Partije z „Avro" turnirja Slovanska obramba (1. kolo v Amsterdamu 6. nov. 1938) Beli: Flohr Črni: Capablanca 1. d4, d5 2. c4. c6 3. Si3, Sf6 4. Sc3, dxc4 5. a4, Lf5 6. e3, e6 7. Lex4, Lb4 8. 0—0, 0—0 9. De?. Se4 10. Sa2. Le7 11. Ld3, Sg5 12. .Sel. Lxd3 13. Sxd3, Sa6 14. Sc3, h6 15. Tfdl, Sh7 16. Se5, Dc7 17. c4. Tad8 18. Le3. Sb4 19. Taci, Sf6 20. h3, Da5 21. Dc4. Sd7 22. Sf3, Sb6 23. Db3, Da6 24. Se5. Sd7 25. Sc4, Sb6 26. Sxb6, axb6 27. d5!. exd5 28. exd5, Sd3 29. Tc2, Sc5 30. Lxc5. Lxc5 31. Se4, Txd5 32. Txd5, cxd5 33. Sxc5, bxc5 34. Txc5, d4 35. Td5. De6 36. Df3. Db6 37. Tb5. Da6 38. Db3, Dd6 39. Td5, De6 40. Df3, Dc6. Tu je bila partija prekinjena. V nadaljevanju pa sta se velemojstra brez igre sporazumela na remis. Z današnjo partijo z »Avro« turnirja je »Večemik« objavil vseh ,56 partij, ki so jih velemojstri odigrali na velikem turnirju na Holandskem. V trdnem prepričanju. da smo tako najlepše postregli vsem slovenskim ljubiteljem kraljevske igre. bomo tudi v bodoče posvečali šahu in njegovim ljubiteljem največjo pozornost. Kdor se zanima za partije z »Avro« turnirja, naj to sporoči upravi »Ve-Černika«, ki mu bo poslala vse dotične številke lista, v katerih so bile objavljene partije. (*Y\WYWVVYWYVWVA‘WVYYW\7WVWyWVY»>AA\»W\A>>WY*-WYVW»%Ym^WVY>Y\V.yYW’AV/WV',V.Y V.VVVVVA WVWVYV v\VWVVYVYYYVt š. Prvenstvo Zagreba. O božiču je bil v Zagrebu zaključen turnir za prvenstvo Zagreba, ki se ga je udeleževal tudi najmlajši nacionalni mojster Ivan Lešnik. Za deco Zajec in luna V beli sneg je zajec sedel, se zagledal v mesec medel. »Zeljna glava, luna bleda, taka si ko čaša meda. Če bi kaj ta padlo z neba. bi pohrbal ta te brez hleba.« (Iz srbskega po Cikl Andri.) Uganka Kdo so trije ti prosjaki, ki pozna jih v fari vsaki? Zvezda naj bi jih vodila, sumi zvezdo vodijo. ne nosijo darila, sebi malhe polnijo. CiUtUl aiUj,) Okvir. 'I -• stroj ■h tekoča voda Ptica. I. drevi SS3*® i la obleti na dan okoli 60 cvetov .t nabere medu dveh tednih gram Za mlada inanatvanNca 2. vprašanje. Čohi mora prevoziti preko široke in deroče reke. čoln lahko pristane kjer koli na nasprotnem bregu, da le prevozi reko v najkrajšem č a-s u. Kako bo obrnil brodar svoj čoln? Naravnost proti nasprotnemu bregu, ali počez proti toku. ali počez s tokom? Rešitev 1. vprašanja. .Ledene gore so veliki ledeniki, ki so.se pomaknili v morje;.a. ledeniki nastajajo iz snega. Ker padajo snežinke narahlo, puščajo med sabo precej zračnega prostora, da da šele !U I snega liter talne vode. Četudi pozneje debele iedenikove snežne plasti pritiskajo na spodnje zledene-!e plasti, ostane med njimi še vedno dovolj praznine, zaradi česar je specifična teža ledenikov (ledenih gora) precej nižja kakor teža čistega leda. »Večernih:« Koliko zraka vdihate? V minuti vdihne človek kakih 16 krat, a z vsakim vdihljajem pride v pljuča okoli pol litra zraka, kar znese v minuti kakih 8 litrov zraka. V eni uri vdihne človek 480 litrov, v 25 urah 11.520 litrov In v enem letu 4.150 kubičnih metrov zraka. (šesti) Mil tov križank* Vodoravne: l. Mura; 5. k; 6. kop; 7, os; 9. ka: 10. r: 11. nor; 1?» Itaka: 14. kokot. Navpično: 1. n: ?• uk; 3. rokoko; 4 aparat: 8. predlog: 11. nak: 13. to. Rdiitov posetnic* Možakar je železničar. sa mladino 1 Maribor 8. januarja 1959 Stav. 2 tfiiiiiiiiiriitiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Beli mož R a d i v o j Rehar. Bell mož, snežni mož je natresel belih rož krlžemkražem naokrog čez poljč, goro In log. Pa le čakaj,- beli mož. le ne misli, da nas boš, ko se vigred prismeji — brž od nas te zapodi. Pravljica o smehu Ivan Potrč. Zgodbo o Kurentu ste brali; kamor koli je prišel prečudežni muzikant in potegnil po strunah, je zaplesalo staro in mlado, pa čeprav je bila popreje sama žalost v deželi. Naša zgodba pa se je zgodila na oni strani obljubljene dežele Indije Koromandije. Življenje tam je podobno našemu: njive so po ravnicah, gorice po hribih in gozdovi po gorah. Kmetje orjejo po njivah, kosijo po travnikih, kopljejo v goricah, delavci hodijo v tovarne, zidarji zidarijo skozi leto, pozimi pa doma bolj prezebajo kakor ne. Tudi otroci hodijo v šok), pomagajo pri oranju, pri kopa-. nju, pri sušenju, nosijo kosila - očetom pred tovarne in pozimi pomagajo prezebati družini. Vse ie skoraj tako, kakor je pri nas: otrok, ki bi zašel pred dobrim letom tja, Hi .skoraj mislil, da je nekje blizu domačega kraja. Mislil bi si: tam za onim oglom, za onim plotom, tam je pa naša domačija; malo še pojdem, pa bom doma. Vendar doma ne bi našel; kajti dežela le leži onstran Indije Koromandije, a že v Indijo Koromandijo se ne. da kar tako priti. Živelo se je v deželi kakor kjer koli pri nas, samo nečesa niso poznali ljudje — smeha. Stari ljudje so se ga komaj spominjali; ali še ti bi težko rekli, da bi ga kdaj slišali; komajda so slišali pripovedovati o njem. Drugače ni bilo v deželi nobenega trinoga, ki bi metal kmete v grajske kleti, niti nobenega zmaja, ki bi mu morali žrtvovati najlepša dekleta. Smeh je zginil kar sam po sebi; skopnel je kakor sneg pomladi. Kmetje so orali kakor vedno, delavci hodili v tovarne, zidarji so zidali/ ali na vsem delu se je poznalo, da ni bilo smeha zraven. Hrami so postavljeni komaj za stanovanja, tovarne za de- lo. polja so rodila, da se je živelo. Vendar je bilo vse nekam mrtvo, vsa dežela je bila kakor zakleta, saj nisi naletel nikjer na eno samo troho smeha. Kraj je bil kakor brez življenja - smeha ni bilo. Ce bi prišel Kurent v deželo in potegnil po strunah, da bi ljudje zaplesali in zavriskali, bi njegove strune zajokale in vsa dežela za njim bi I -'učela jokati; še sam veseli Kurent postal žalosten. Dal bi gosli pod 4 f V zelo težki in izenačeni borbi j** Lešniku , vendarle uspelo, da si ;r priboril naslov zagrebškega šahovskega prvaka s 6 točkami, 2. in 3. mesto sta zasedla Avirovič in Rabar s 5 točkami., 4. Petek s VAy 5. iti 6. pa Savič in Gottlieb s 4 točkami. Turnir v Hastingsu Peto kok): zmaga favoritov. j svetovnega prvaka, da se je v konč-Peto kcrlo je prineslo zmage favoritov, nic; vdal. Klein je v kratki partiji vendar je bila publika zaradi težkjh na- | porazil sira Thomasa, Golombek pa pak zelo razočarana. Angleški listi pi- (Tjiorja, d očim sta Sergeant in Mil-šejo, da je malo manjkalo, pa bi prišlo ; ner-Barrv remizirala. Zelo napeta jc bila igra med Madžarom Szabom in našim velemojstrom Pircem. Oba sta š. Zelezničar--UJNZB V dvo- S sodišča rani mariborske restavracije »Novi svet«: je. bila včeraj pod vodstvom g. J. Fischerja medklubska tekma, v kateri je visoko zmagal SK Železničar proti šah.; odseku UJN2B. tudj v Hastingsu do scen, kakor nekoč v Moskvi, ko so gledalci začeli zaradi slabe igre mojstrov demonstrirati in vpi-tj, da plačujejo veliko vstopnino, da lahko gledajo tako slab šah. Dr. Euwe je z lahkoto premagal Tylorja. Golombek je v 10. potezi izgubil tekača in oba konja proti iPrčevemu stolpu. Seveda se ie takoj vdal. Še večjo napako je naredil sir Thomas proti Milner-Barryju. V četrti potezi je žrtvoval kmeta, ker je mislil, da ga bo s šahom vzel nazaj. Nasprotnikov kmet pa je bil zavarovan s konjem. Milner-Barry je nato dobil močan napad in zaradi ponovnih Thomasovih napak prodrl s stolpoma. Čeprav je Milner-Barry spregledal mat, je vendar pozneje partijo dobil. Landau je prispel v končnico z dvema kmetoma prednosti, nakar se je Klein vdal. Szabo je z lahkoto premagal Sergeanta. Koirig je izgubil proti Prinsu, vendar še vedno vodi. V rezervnem »A« turnirju je naš mojster Konig izgubil proti Prinsu, Luckis je premagal Saemischa in Mieses van Scheltingsa. Po petem kolu vodita Konig in Luokis s 3% točkarmi pred Miesesom 3 (1) itd. SmI« kolo: dr. Euwp izgubil proti Landau šesto kolo je prineslo nekaj zelo napetih partij. Posebna pozornost je veljala pri igri med dr. Enweom in dr. Landauom, ki je imela naravnost dramatičen potek. Landau jc z nekaj zaporednimi žrtvami prisilil bivšega poskušala spraviti pod streho celo točko. Partija je. bila kar dvakrat prekinjena. Stanje po 6. kolu: Landau 3, .Szabo i (1), dr. Euwe 3 »/*, Pirc 3 (1), Milner-Barrv, Golombek in Klein 3, Thomas 2, Sergeant 11/s in Tylor 1. Zadnja vest: Pirc izgubil proti Szaboju Po zadnjih vesteh, ki smo jih prejeli, je Pirc v nadaljevanju prekinjene partije proti Szaboju izgubil. Szaho je nato v 7. kolu spet dobil ter mu je tako uspelo, da se je postavil s 6 točkami na čelo tabele, tesno za njim pa je dr. Landau s 51/. točkami. Partije iz Hastingsa Katalonska otvoritev (L kolo v Hastingsu) Beli: L. Szabo Cmi: MHner-Barry 1. d4, Sf6 2. g3, d5 3. Lg2, Lf5 4. Sf3, Sbd7 5. c4, c6 6. Sbd2, e6 7. 0—0, Ld6 8. Sh4, Lg4 9. Db3, Db6 10. Dd3, Le7 11. e4, dxe4 12. Sxe4, Sxe4 13. Dxc4, Sf6 14. De5, 0—0 15. h3, Sd7 16. De4, Lh5 17. d5, cxd5 18. cxd5, Sf6 19. De5. Ld6 20. Dc3, Tac8 21. Dd3, Sxd5 22. Lxd5, exd5 23. Dxd5, Le2 24. Le3, Lc5 25. Tfel, Lxe3 26. Txe2, Tfd8 27. Df3, Tc5 28. Sf5, Te8 29. Dc3!!, Df6 .30. Taci!, Kf8? 31. Dcx5+ in črni preda. Zaključek partije je igral mladi madžarski mojster zelo dobro ter z odlično kombinacijo prisilil Angleža Barryja k pfedaji. Iz Murske Sobote STRICA JE UMORIL. Začetkom lanskega julija je »Večernikc poročal o groznem umoru Gjergjeka Fr. v Kovačevcih v Prekmurju. Ifiletni Šandor je svojemu stricu Francu izmaknil 900 din, vžigalnik in 2 revolverja. Vedel je, da ima stric denar, ker ga je pogojeval dobrim sosedom, ir. leje ga ima. shranjenega. Neporočeni stric si ie tekom 551etnega življenja kot tkalec počasi zbiral denar za stare dni. ker je dobro vedel, da bi brez njega moral biti v nadlego sorodnikom. Toda stric je tatvino opazil in po svojin bratu poslal Šandorju pošto, naj pride na račun. Fant se je tega zbal. Sklenil je, da se bo strica rešil. In koncem junija je namero izvršil. Stric je spal poleti na senu na gumnu. To je Šandor vedel. Splezal je ponoči k njegovemu ležišču, mu posvetil v obraz, ali spi, nato pa odšel v ropotarnico, si izbral tam kopačo in spet splezal k spečemu stricu. Električno žepno svetlko je prižgano postavil na primerno mesto, da je svetila spečemu v obraz, na to par-krat pomeril s kopačo proti glavi, potem pa 4—5 zamahnil z vso silo, da je bila glava vsa razsekana, saj je ostrina kopača šla do 8 cm v notranjost lobanje. Ko je videl, da mora biti stric mrtev, ga je s pomočjo držaja kopače prekobalil do odprtine v tleh in ga zvalil skozi njo na gumno, da bi ljudje mislili, da se je stric sam ponesrečil, ko je plezal po lestvi do svojega ležišča. Peklenski zločin bi ostal prikrit, da niso orožniki v svoji vestnosti pobliže pregledali pokojnikovega ležišča in tam odkrili krvavih madežev in kepice strjene krvi, krvava sled pa je kazala tudi proti odprtini v stropu gumna in po lestvi, kar jih je preverilo, da se je zgodilo nekaj strašnega. Slučajno so zvedeli za tatvino denarja in samokresov, ker se je mladi Šandor bahal in nekje revolver pokazal. Poklicali so ga pred se, pa jim je po dolgem oklevanju zločin priznal. Peljali so ga na kraj umora, da jim je dejanje obrazložil. Tam pa se je zbralo mnogo sosedov, ki so morilcu očitali njegovo grdo dejanje. Med njimi je bil tudi Huberjev Franc, ki je Šandorju sam povedal, da je orožnike spravil na pravo sled. Fant je sprva trdil, da je grozno delanje napravil po zrelem prevdarku čisri sam. Toda težko je bilo verjetno, sai je bil prej vedno lepega vedenja, v soii resnicoljuben in marljiv in nikdar ni bile o njem slišati kaj slabega. Zanimal se za njega tudi Kovačevski kaplan, saj ;o. bil v šoli njegov katehet,, in prišel ga ie obiskat na orožniško postajo. Kakor pri spovedi mu je Šandor opisal vse dejanje in skesano greh obžaloval. Ker pa tudi kaplan ni veroval v njegovo samostojnost, ga je povprašal, ali ga ni morda kdo pregovoril k zločinu. Takrat je Šandor povedal, da ga je k tatvini in po nje odkritju k umoru prigovarjal liuberjev Franc, s katerim je prej večkrat govoril o stričevem denarju. Navzoči orožniki so prisluhnili in dalje povpraševali. Dečko, ki je za svoja leta lepo razvit in visoke naravne inteligence, pa jim je nizal dogodek na dogodek o sestankih s Hu-berjem in njegovem pritisku, naj strica okrade, pozneje pa umori. Toda Huber je pred orožniki vse to zanikal, saj sta si bili njihovi hiši zaradi nekega psa že več let v sovraštvu, zaradi česar sploh med seboj niso občevali, niti otroci ne. Dečko pa je vztrajal pri svojem tudi pred preiskovalnim sodnikom in valil sokrivdo na Huberja prepričevalno in tako dosledno, da je bil Huber v veliki zadregi, kako bi se izmazal, saj je sedel v preiskovalnem zaporu od začetka preiskave enako kakor Šandor in ga je čakalo najhujše, kajti niti ob soočenjih Šandor ni odstopil od težke obtožbe o sokrivdi, o kateri pa je vedel le on sam, ker sta s Huberjem pletla načrt vendar le na štiri oči. Tudi pri glavni razpravi pred senatom petorice v Murski Soboti ni odstopil niti za las od te obdolžitve, a nekoliko se je zapletel pri izpovedbah o sestankih. Saj ie že dolgo, odkar je stal pred preisko-(Nadaljevanje na str. 13.) pazduhe in t>i zginil ponoči iz dežele, da ga ne bi nihče srečal. Ko ie črna tišina že desetletja ležala na deželi in so že vsi ljudje pozabili na smeli, pa se je zgodilo, da jo revna žena nekega zidarja morala roditi. Vse sc je godilo, kakor se godi ob takih prilikah; prišla je babica in pripravila nečke za kopel. Otrok jc prišel na svet kakor vsak drugi otrok v deželi, vendar ni zajokal ali zavekal kakor ostali otroci, ampak se mu je vse obličje, ko je zajel prvi zrak, razpotegnilo v širok nasmeh. Babica se je prestrašila, kajti smeha ni poznala v življenju. Mati se je dvignila, zagledala nasmejano otroče, in ker jc bilo njeno, se je še sama nasmehnila. Rekla je: »Saj bo še lepo na svetu.« Zdaj se je morala nasmehniti tudi babica, ko je zagledala veselo mater in' smejočega otroka. >Kaj takega pa še ne,« je rekla in se ni mogla prenehati smejati, čeprav je bila že stara. »Ta otrok pa je prinesel smeh na svet,« je dejala. Ko se je vrnil oče z dela, je tudi njega zajel otrokov smeh in veselost doma, da ie pozabil na težko delo in se še sam nasmehnil. Drugo jutro je odšel i novimi močmi na delo. Srečaval je ljudi in se vsakemu nasmehnil. Tudi ljudje so se pričeli smejati. Smeh se je razlegal po vsej deželi kakor sonce, ko začne pomladi sijati na pokrajino. Kmet je z večjim veseljem prijel za plug in koso, delavec za kladivo. Po deželi se je razlival smeh — in čeprav ni bilo v deželi skoraj nič drugače kakor pri nas, je le postala dežela onstran Indije Koromandije ena najsrečnejših dežel na svetu. Dobro bi bilo, če bi poslali katerega naših otrok po smeh v to deželo. Kdo bi šel poni? Miška Lev Tolstoj. Miška ie zašla na dvorišče. Tekala ie po njem in se vrnila k materi. »ManHka, dvoie živali sem videla: ena ie bila strašna — uh. druga tako liubka!« Mati je rekla: »Povej, kakšni sta bili!« Miška ie povedala: »Ena je bila grozna in se sprehajala našopiriena po dvorišču; Imela ie črne noge, rdeče perje, napete oči In zakrivljen kljun. Ko sem pritekla mimo nje, je odprla kljun, zaprhala In tako strahovito zakikirikala, da zaradi samega strahu nisem vedela, kam naj zbežim.« »To je bil petelin,« je dejala stara miš, »ta ni nevaren, ni se ga treba bati! A kakšna je Mia druga žival?« »Druga pa ie lepo ležala na soneti in se grela. Tako lep gobček je Imela, mamka, čepela je na zadnjih nogah, si lizala belo dlako, sukala rep in me prijazno pogledovala.« »Neumnica neumna,« ji je odgovorila stara miš, »saj tole je Mia sama mačka I« Pes, ki laja, ne grize. — Boljši odkrit sovražnik kakor priliznjen prijatelj. Dodajte še kak podoben pregovor, ki ste ga slišali! Ali se vam je že dogodilo .v življenju. da ste se lahko spomnili, na katerega teh pregovorov? Napišite! Tfekartki škrat meša tiskarjem črke. Na »Večernik za mladino« se je spravil kar v prvi številki in na prvi naslov ter napravil iz »Smučarske kolednice« »Smučarsko kolebnico«. Tako se je nakaza prav hudobno poigrala iz vseh onih nesrečnih smučarjev, ki so na Novo leto kolebali po Pohorju. Znanost odkriva Mraz in vročina na zemlji Norveški polarni raziskovalec H. U. Sverdrup je dognal, da je naj-večji mraz na zemlji v sibirskem mestu Verhojansku; mesto, ki leži 57,5 stopinj severne širine, ima do — 68” C mraza. Tudi v Jakutsku pade toplomer na — 62“ C. Drugi najnirzlej-ši kraj na zemlji je v arktični Ameriki sevemozapadno od otočja Parry. Vendar je tu klima zaradi bližnjega morja zmernejša kakor v Sibiriji, kjer je mraz hujši zaradi večjega izžarevanja pri jasnih nočeh. Kje pa je na zemlji največja vročina? Newyorška Meteorološka družba je poslala več »vročinskih ekspedicij« v razne kraje na zemlji, da bi proučile, kje je na zemlji največja vročina. Ena zadnjih ekspedicij je raz iskala vzhodno iransko puščavo L u t, V mestu Mirabadu, ki leži na robu te puščave, je kazal toplomer v senci 58* C. Strahotno puščavo zapirajo 3—4000 m visoke planine. V kraju je taka vročina zaradi pripekajočega sonca in zaradi široka, ki piha s planin. Enaiko je bilo v Azizlji 1922.58° C vročine; kraj leži 40 km južno od Tripolisa v Afriki. Nadaljnji najbolj vroči kraji ležijo na zemlji med 26. in 36.širittsko stopinjo in so: Dolma smrti v južnovzhodni Kaliforniji S®'7" C Mursuk v južnem Tripolisu (Sahara) 56.2* C Oaza Vargla v Alžlru 53,0* C Jakobovo kopališče v se-verozapadni Indiji 52,5* C. Iglin vbodljaj — nam poveča predmete Prebodite z Iglo navadno pisemsko karto. Podržite karto s prebodeno luknjo čisto k očesu, drugo oko pa zaprite. Opazujte skozi luknjico samo nekoliko centimetrov oddaljeno buciko, pa jo boste videli dosti večjo, kakor je v resnici — Knjige, ki jo držimo preblizu oči, ne moremo brati, ker so črke nečitljive. Odpove namreč očesna leča, ki se ne more tako močno skrčiti. Zdaj pa poglejmo na knjigo skozi preluknjano karto. Crke bodo še pri taki bližini čitljive. Podobno je s fotografsko kamero, te so na motni šipi fotografske kamere slfke premedle, »manjšamo zaponko, pa ie slika izrazitejša. Tako je tudi na karti iglin vbodljaj ozka zaslonka, ki poveča predmete in jih napravlja očesu razločnejše. Križanka Vodoravno: 1. točilna naprava ali čedra; 5. muslimansko sveto pismo: 6.islavospev; 7. predlog; 8. trgovski prostor; 10. predlog: 11. osebni zaimek; 12. reka v Sloveniji. Navpično: 1. slika: 2. arabska kraljevina (nekdanja Mezopotamija); 3. veznik; 4. letopisi; 5. velikanski ttip; 9. očka; 13. predlog. Kočljivo vprašanje. Hinke c: Očka, povej no, kako ie tole: če sede osa na koprivo, ali bo osa pičila koprivo, ali bo kopriva opekla oso? Zenski kotiček Gossodinfeki letni načrt GOSPODINJSKA KNJIGA, MESEČNI IN LETNI GOSPODINJSKI PRORAČUNI IN DELOVNI NAČRTI ZA VSE LETO. Delo gospodinje in načrt njenega dela sta precej drugačna, kakor sta bila včasih. Nekdaj je veljalo geslo: gospodinja delaj, delaj ves dan in če treba še pozno v noč. — Sodobna gospodinja pa hoče s čim manj dela in truda vzdržati v hiši red, ugodje in ravnovesje. Kakšni so načrti sodobne gospodinje? Vsako poškodovano stvar takoj popravi. Tu manjka žebljiček, tam se ključavnica s težavo obrača, zopet drugod se okno slabo zapira, perilo kaže majhne, komaj °pazne luknjice ... Skrbna gospodinja vse vidi in vse sliši; zato tudi vse nedostavke odpravi in popravi že tedaj, ko ne zahtevajo dosti dela. česar sama ali člani družine ne morejo spraviti v prvobitni red, za to pokliče čimpreje strokovnjaka, nikoli pa ne šušmarja, ki je morda nekoliko cenejši, a zato delo slabo izvrši. Včasih je pirimemeje in vsekakor ceneje, ako gospodinja zbira razne popravil potrebne predmete in pokliče rokodelca šele tedaj, ko se je nabralo več dela. Toda brez zapisovanja in knjiženja je gospodinjstvo skoraj nemogoče uspešno opravljati. Ni slabost in nikakor ni priJ fcnavanje pozabljivosti,'nego je znak mo-j drosti In uvidevnosti, aka sl gospodinja ob i vsakem novem letu nabavi posebno gospodinjsko knjigo ter poleg tega še kak hu pred nevarnostmi, ki so-v* zvezi-s tein zvezek ali blok. Dandanes je namreč vsa-! športom, ali bolje rečeno,' previdnosti, ka dobra gospodinja nekaka statističarka Včasih zagledamo na smučeh tudi žensko svojega doma. Vse knjiži: dohodke in iz- pojavo, ki pravzaprav nima niti odporno-datke, zapisuje pridobljene izkušnje fn sti, ki je potrebna pri smučanju, niti ve-navodila. selja za beli šport, ampak se odloči za Pa ne samo to: vnaprej si sestavlja na- krajšo turo samo radi svojega lepega dre-črt dela in proračuna za posamezne me- sa, vitke postave in vesele družbe. Pa sece in za vse leto. Napravlja bilanco, I prezrimo takšne izjeme, večina junaško razdeljuje in sešteva. Vse to ji pokazuje j tekmuje z , moškim spolom in se smu-morebitne napake, zamude ali nepravilno ( ča radi športa samega, ne pa radi neke razdelitev, da v bodoče opusti ali popravi,: parade ali modne revije, kar je bilo pogrešnega. j Nekaj mi pa’pri naših smučarkah hika- Vse, ki doslej niso delale po načrtu inf kor ne ugaja, čeprav se izkažejo na smu-morda niso knjižile vseh, tudi najmanjših carskem terenu kot prav? športniki in ju-izdatkov in dohodkov, lahko še popravi-j naki, vendar pogosto trpe radi svoje žen-jo, kar so zamudile. Enajst mesecev no-jške gizdavosti '(ne rečem, da vse,' pač pa vega leta imajo še pred seboj; kaj kmalu mnoge). Lepo je, če ženska povdari svobodo opazile in občutile veliko korist, da, j jo vitkost in nežnost v plesni dvorani, ka-pravi blagoslov te nove natančnosti, ki j dar pa gre ria* smučarsko turo, pa. naj po-1 marsikaj gospodinji olajša. Delo po na-;žabi na razne predpise glede linije, maj-črtu je nujno potrebno v skromnem in Hne roke in . noge, glede frizure in k njej premožnem gospodinjstvu. Ako zapisu- j se prilegajočega pokrivala itef. Smučanje je jemo, nadzorujemo same sebe in lahko šport, tci zahteva celega človeka, a lahko-preudarimo, kaj smo izdale po nepotre- miselnost naj ostane doma. čemu natikati bnem. če denar' uhaja skbzi prste, ne prinaša koristi niti veselja ali zadovoljstva* Kai možu ne usaia? V čaru bele opojnosti O PRIKUPNIH IN GIZDAVIH SMUČARKAH. — NIKAR NE BODIMO SMUČARKE ZGOLJ ZAVOLJO »PARADE«. Beia opojnost opaja, ženski svet nika-' na vrh koderčkov majhno, a lepo čepico, kor ne zaostaja za moškim. Tu in tam si- J samo da je glava lepa, a poleg tega trpeti cer pokažejo smučarke nekoliko več stra- , radi mraza in.dobiti ozebline na uhljih in razna vnetja v glavi in ušesih. Strašno je' že samo pomisliti, da nekatere smučarke samo radi tega, da noga ne bo prevelika, kupijo tesno na nogo se prilegajoče gojžerje, v katere potem komaj stlačijo nogo s tanko nogavico, namesto, da bi kupile dovolj prostorne čevlje, da lahko obujejo eden ali dva para volnenih nogavic. Prav tako so za smučanje skoraj ne-uporabljivi 'pretesni dresi. Ovirajo smučarko v naglem gibanju, so hladni in za športnikovo oko ne baš lepi. Najprikupnejša je ona smučarka, ki zna povezati praktično 'z lepim. Bolje, kakor da se pred smučanjem dve uri ogleduje v zrcalu, je, da ne pozabi vzeti s seboj oklopnih očal z želenim steklom, kreme za lice'in roke, nož, ki se v slučaju nezgode mnogokrat rabi, več robčkov, par dinarjev, nekoliko prigrizka in slične stvari, ki bi ji utegnile bolj koristiti nego 'rdečilo za;ustnice, in podobna navlaka, ki nima s smučanjem nobene zveze. — Smuk! Te nesrečne gube! Gube pod očmi se pojavljajo pogoste* predčasno, in sicer radi skrbi, bdenja ponoči, ponočevanja, jokanja ali nerednega življenja. Včasih pa so tudi nezaželena dedščina. Masaža, ki jo tu in tam uporab-NEKOLIKO UPRAVIČENEGA IZPRASEV ANJA VESTI, KOGAR SE TO TIČE. — jjafo proti gubani' pod očmi, se ni obne-ŠKODA, DA MOJA ŽENA NI TAKA, KA KRSNO SEM Sl V DOMIŠLJIJI NAŠLI- 1 sia, ker se z njo kožno tkivo lahko še bolj ’... KAL!« I razvleče. Ugodneje je rahlo trepljanje s dan kuha, a pri vsakem obedu nii toži čez ' k°nči'prstov: Dobro vplivajo večkratne služkinjo in otroke. j kopeli v kamiličnem čaju, oziroma obklad- Najbolj pa boli vsakega moža, če uvidi, ‘ ki tega čaja. Tudi mazanje s sladkim oliv-da njegova žena nima smisla za njegove nim oljem ali s kremami, ki resnično vse-skrbi, če ne zna ceniti njegovega dela'in I bujejo redilne snovi za kožno tkivo, je težko prisluženega denarja. Koliko po- I priporočljivo. Seveda, z vsemi temi sred-nižanja in Samozatajevanja mora pretr- sWšaiTio'! preprečiš nastanek gub, a če peti mož v službi, a doma naleti še na | jih že lmaš, še jih boš le težko Iznebila, neuvidevnost lastne žene. Dočim moža , Odstrani jih - lahko le zdravnik-špeeialist žro njegove poslovne skrbi, mu žena na | potom operacije, ki je enostavna in brez dolgo in Široko pripoveduje o prekrasnih nevarnosti. Najbolje pa je, če se jih z ne- Kljub vezem, ki vežejo oba zakonca, žal mi je, da moja žena ni ..." ~ ,r"‘7* takšna, kakršno sem si nekoč v svoii do-! 'J“? mtefino vodo poteni si.pa,.na- . ' ITIflV.P Uf\7d nplinVntri Vi nn ip nrf>i mišljiji naslikal«. Umazane fotografije odrgni z vato, ki jo prej pičlo omoči’z vazelinom. Naposled izbriši še s suho, čisto vato. Svetle volnene šale, dokler še niso zelo umazani, očisti s suho‘ in ostro pšenično moko; mencaj in drgni jih v moki in ponavljaj z vedlio čisto moko tako dolgo, da so zopet snažni. I maže kož#-^ beljakom,, ki ga je prej ne-. [koliko spenila. Beljak naj se na kpži por suši in ostane na-njej .10 minut. Kožai se pod beljakom napne. Za teh deset minut je ovirana,v dihanju in kri sili. na površje, kar daje polti cvetočo. svežost za nekaj časa. Beljak otremo z dlanmi z obraza (brez vode)> ga namažemo, z milo* kremo in napudramo. Srbske narodne jedi čulbastije,' ražnjiči in čevapčiči so znane srbske narodne jedi, ki so tudi pri nas že jako priljubljene. Na željo naročnice »Večernika« priobčujemo za 'enkrat te tri posebnosti srbske' narodne kuhinje. Čulbastije, ražnjiče in čevapčiče prirejajo Srbi tako iz govejega, kakor tudi iz telečjega in. svinjskega mesa' ter iz jagnjetine. Vendar se-najpogosteje uporablja sočna, dobra obležana govedina od bržole, pljučne' pečenke ali od notranjega stegna. Za čulbastije nareži m^s.o od bržole na prst debele, za dlan velike zrezke, odstrani vse kite in morebitne koščice, potolci vsak košček nekoliko, posoli ga na obeh straneh in opopraj ter namaži z oljem. Položi zrezke drug vrh drugega, in tako naj stoje najmanj dve uri, a ne več kakor osem ur. Potem jih;. opeči nad žerjavico pa žareči mrež: (roštu) hitro od obeh strani, tako da so znotraj še malo rdeči. Zloži jih prav vroče na podolgovat krožnik in pokrij vsak zrezek s svežo, drobno zrezano čebulo. Da ohrani vsak komad lepo obliko in se pri pečenju ne zvije,-ga treba od vsake strani blizu roba natakniti na majhen raženj, ki je sestavljen iz močne žice.' Tako .pripravljene' čulbastije položi na vročo mrežo, da se. spečejo. Meso se .mora hitro speči, da ostane ,sočnato. Sveže kolače in drugo pecivo se da lepo rezati, ako vtakneš nož v krop, ga obrišeš in režeš z vročim rezilom. Gospod maior Tv Č. Gospod Artur Leckner; major česar-sko-krkljeVske armade, je bil vse svoje življenje vdan habsburški hiši. Veroval je v presvetlega cesarja in ni zanemaril nobene prilike, da povzdigne njegovo slavo in Čast. Gospod major je bil samo major v ve-, zervi in ■ ni mogel služiti cesarju vsak dam Uradoval je prj velikem rudn:ku. visoke šarže je imel in lepi denarci 'so se mu ysak mesec strkljali;\$ žep. Stanoval je v vili in gospodu majorju v rezervi ni manjkalo tako prav ničesar. Imel je lepo ženo, postavne fante, nekaj ljubic za spremembo in tudi dela ravno dovolj. Zaradi spremembe je hocftl tudi na lov. Kamor koli se je obrnil in kakor koli je zasukal čas. gospod major vselej naletel na dobro in je res lahko ljubil svojo cesarsko-kraljevo domovino. Dolga leta si je res samo po enkrat ali dvakrat iahko nataknil paradno uniformo, v letu štirinajstem je pa napočil zanj vendarle Veliki čas velikih dejanj. Cesar je poklical svoje mile narode pod orožje, da mu izkažejo zvestobo in ga branijo pred sovražniki. Gospod major je bil zdaj resničen major. Skraja so vsi mislili, da pojde naravnost v strelsKe , jarke, tako zelo se je vnemal za boj m zmago.‘Morebiti bi jo bil odkuril tjakaj, a kdo bi potem bodril zaledje in dvigal navdušenje v suhih rudarskih srcih? Tudi doma so potrebni majorji. Naš gospod je prevzel poveljstvo v, rudarski dolini, poveljeval je stražam na mostovih, ob rudniških jamab 'in, drugod, v rokah je držal usodo domačinov in vojn»h Ujetnikov, ki so jih prignali nekje od daleč, da. s svojo krvjo osveže in.pomnože podanišk'. rod. Nabiral je prostovoljk, delil kruh in karte, ki jih je bilo več kakor kruha; sanjal je o veliki zmagi, ki mora biti. Malih zmag je bilo kar pre-cej.zato tuSi ni manjkalo parad. Pri vseh je bil svetla, vodiljia zvezda; markiral je sredi lampijončkov, rejen in žarečega obraza. Z njim je marširal še marsikdo, ki je veroval v cesarja in čakal na njegovo zmago doma, pod toplo pernico. Stari cesar se ie.pa naveličal, dal je svojo dušo Bogu,, kakor so jih dajali njegovi vojaki. Sleclil mu je mladi z mlado cesarico, in kljub žalosti za Starim ju je bilo treba počastiti; Ljudje so se pa nekako najedli parad. Gospodu majorju marsikaj ni bilo več všeč, v zmago je pa še zmeraj verjel. To in ono pa le ni bilo čisto v redu. Predolgo še je vlekla vsa reč. četrto lerfp. je bilo že nekam posebno- kilavo. Upirali so se zvesti Janezi, kar je majorja hudo bolelo. Na frontah je odjenjavalo in kmalu ni bilo več front. Samo še ubežniki so se v trumah valili domov in nihče jih. ni postavil pred vojno sodišče, nilice jim ni poslal svinca v kosti. Major je bil otožen, zbegan, žalosten. Zaprl se je v podstrešje svoje vile in je storiljto pi-av ■ pravi-cas. Zunaj, va široki cesti, je hrumela množica. Naj pr-' vo jo je bifo čtiti kakor roj čebel, potem' je pa prittajala vse bliže in je lahko >aV-ločno slišal: — Živel Wilson! sr— Živela Jugoslavija! — Živela svoboda, enakost, pravica! Takega 19. m 27. jan. v izvedbi Makabija. s. Finska študentovska zveza bo poslala na mednarodne zimske olimpijske igre v Drontheimu (Norveška) 25 šport-nrkov-akademikov. Sokolstvo M. SokoMci pta* Meddruštveni odbor sokolskih društear v Mariboru poeiva vse sokolske edinice, da vršijo v svojem delokrogu, posebno med članstvom, živahno hi obsežno propagando za III. sokolski ple«, ki se vrši v soboto, dne 14. januarja 1939, v vseh prostorih Sokolskega doma. Cisti dobiček Sokolskega plesa je namenjen skladu za postavitev sokolske planinske koče na Pohorju, koje zgraditev spada v delovni program sokolske Petrove petletke. Z -trdefežfco na Sokolskem plesu bo vsakomur dana možnost, da pripomore do čimprejšnje zgraditve sokolske planinske postojanke, ki je za zdravje in napredek naše sokolske mladine prepotrebna. Znižane članske vstopnice za Sokolski ples dobivajo člani edino pri svojih pristojnih edinicah. St. ffJ ob prevratu 1918 Jože Poljanec, strok, učitelj v pok. Kataloge sem izročil g. župnku, ki je ua osnovi svojih uradnih knjig ugotovil, da bilo po pravem samo za en razred domačih nemških otrok. Vsi drugi spadajo v slovenske šole ali doma ali pa v sosedne šolske okoliše. Pozneje so se preselili učenci slovenske petrazrednice v novo prezidano poslopje nemške šole, nemški učenci pa v prostore prejšne slovenske šole. Najstarejše šolsko poslopje iz časov Jožefa II., kjer je bil pred in med vojno nastanjen en razred slovenske šole, v drugem delu hiše pa je stanoval domači organist, je po 150 letih svojega vzvišenega namena bfio razrešeno. V Ceršaku, eno uro hoda od Št. lija, je Schulverein vzdrževal sredi sloveuske vasi nemško enorazrednico. da bi tudi tam nasedli Slovenci nemškim vadam. To šolo so obiskovali tudi nemški otroci iz CrnuČ onstran Mure, samo da bi bilo zadostno število učenčev, Ta šola je po prevratu sama od sebe usahnila, ker *o Nemci onstran Mure končno sprevideli, da njihovi otroci ne spadajo v čisto slovenske šolske okoliše. Šola je bila takrat najboljša posredovalnica med narodnimi voditelji in stvom. Umevno, da je bila zvedavost ljudi zaradi preokreta na svetovnih bojiščih vedno večja. Ves čas doslei so slišali samo poročila o zmagah osrednjih držav: porazi izgube, osambenost do večine svetovnih držav, vse to pa jitn je bilo prikrito. Po vsestranskih stiskah, splošnem pomanjkanju vsega, dolgotrajnosti vojne, vedno novih naborih, je imelo ljudstvo dovolj pomislekov, za koga se končni izid vojne razpleta ugodno. Vse vesti sta takrat raznašala dva zvona, in kmalu se je razločeval čisti glas resnice in zamo&kli glas prikrivanja. Vsaka novica od naše strani, objavljena v cerkvi ali šoli, je bila narodu tolažilna uteha po to-lrkih prevarah in preizkušnjah, iz vsega prosvetnega dela pa je vsklilo upanje za boljšo bodočnost. Ugibalo in govorilo se je vsepovsod in po-največ o tem, kam bomo pripadali. Pri takih pomenkih je i mladina nastavljala svoja ušesa in sporočala, kar je izvedela v šoli. Mi učitelji smo seveda sami morali dobiti sproti vse rtovjce po časopisih in objavah Narodnega sveta. Posebno v višjih razredih sem prilagodil poduk povsem času primerno? Med zemljepisnim podukom smo določali na zemljevidu Evrope bojne fronte in v zvezi s tem spoznavali evropske države in narode. Na karti Avstro-Ogrske smo videli in spoznali jezikovni koglomerat te države in našo naravno pripadnost in povezanost z Jugoslovani na Balkanskem polotoku. V zgodovinskem poduku smo mladino prepričevali, da so Jugoslovani z velikimi žrtvami odbijali turške navale na srednjo Evropo in s tem opraviti veliko misijo, od katere so imeli vsi evropski narodi korist v boju za obstanek, samo Jugoslovani ne. Za vse junaške čine so bili nagrajeni s preziranjem in zaničevanjem. S tem načelnim postopkom je Avstrijsko-Ogrska tlačila tudi vse druge slovanske naTode in s tem sama zanetila v njih plamteče hrepenenje po svobodi in dala povod, da smo se vsepovsod in z vsemi sredstvi otresali tujega jarma m sklenili si osnovati v zvezi s Srbi in Hrva-ti novo, milejšo domovino pod našim soncem. V jezikovnem poduku smo sprevidevali, da je med srbsko-hrvatskim in slovenskim jezikom malo razttke. Popevali smo poleg slovenskih tudi hrvatske in srbske pesmi. Še danes mi zagotavljajo nekdanji moji učenci, s kakim veseljem so peli pesem: »Rado ide Srbin u vojnike«. Neko nedeljo me je obiskal na mojem stanovanju v Slovenskem mestu g. Hor-nicky, posestnik na Janževem. Bil je strasten jahač in tako rekoč zraščen s svojo kobilico. Tudi k -meni ga je prinesla lepa živalca, in sicer naravnost iz Špilia. Z velikim dostojanstvom mi je sporočil, da je poslanik nadporočnika N. N., poveljnika obmejne straže v Špi-Iju, in mi ima naznaniti sledeče njegovo povelje: »Varnostna straža v Št. liju se naj takoj razpusti, ker je odslej nepotrebna. Vso potrebno skrb za varnost imetja ŠentiljČanov prevzame on sam, ker ima 24 dobro oboroženih in z vsem preskrbljenih mož redne vojske na razpolago. Predvsem se naj odpra\i zapornica ob državni cesti v Št. liju. Kot tal-stvo za izvršitev teh pogojev je zaplemba žita, ki ga imajo kmetje iz Slovenskih goric na murskih mlinih.« Z navideznim zadovoljstvom sem sprejel sporočilo in še povrh omenil, da je premenjava prostovoljne straže z redno vojaško posadko koristna ne samo za Št. lij, ampak tudi za Špilje. Obljubil sem, da bom zapornico dal odstraniti, zaradi varnostne straže pa sc itak merodajne osebe že posvetujejo, da bo morala prenehati, ker ni dovolj denarnih sredstev za vzdrževanje. To je g. poslaniku dobrodelno pogladilo in pobožalo srce. Zagotavljal mi je, da so obljube g. nadporočnika iskrene in bodo pod njegovim okriljem varni vsi Šentiljčani brez izjeme. G. Homicky je vse svoje nazore podkrepil s prijazno, dobrohotno, prepričevalno besedo, kakor da je pozvan od večine uglednih ŠentiljČanov, ki to želijo. No, menda mu nisem njegove velikodušnosti preveč razdražil, kajti zadovoljen z menoj in s seboj se je prav dostojno poslovil. Takoj po obedu sem pohitel proti zapornici naravnost k Iva-nu: *e e• Planika dobro poznal kot največjega našega nasprotnika, se je prisrčno smejal njegovemu nastopu in njegovim sladkim besedam, s katerimi nam je hotel dokazati, da je naša straža le začasna in da bo prava zaščita našega imetja in osebna varnost po njegovi zaslugi prešla v strokovnjaške roke. Odstranila sva žrd, potniki pa, ki so šli proti Spilju, so že raznašali novico o našem miroljubnem odnosu do mogočnega poveljnika sosedne straže. Naši vojaki so dobili povelje, naj se ne kažejo oboroženi na cesti., na železniški postaji in drugod, ampak se naj porazgube po raznih gostilnah in tam opazujejo in prisluškujejo. Drugi dan v ponedeljek sem se s prvim vlakom odpravil v Maribor. (Konec prihodnjič.) Telepatski triki Ali verjamete v telepatijo? V prena- udari s čevljem po tleh in potem štejeta sanje misli? To je prav za prav postran- oba v istem ritmu. Ko pride do prve šte- skega pomena. Glavno je, da verjame to vaša družba in da imate dobrega po močnika, pa boste lahko kmalu dobili glas salonskega telepata. Ne verjemite, da so pravi telepati vsi ljudje, ki nasto pajo pod tem imenom v varietejih fn dobivajo za to lepe denarje. Vzemimo primer: Umetntk predstavi publiki damo in re če približno takole: »Slavno občinstvo. V čast si štejem, da vam lahko pokažem nekaj poizkusov s področja prenašanja misli. Ta dama zna z zavezanimi očmi točno opisati vse predmete, ki jih boste vi želeli, uganiti številke na vaših legitimacijah in odgovoriti na vprašanja, ki mu jih boste .. pismeno zastavili. Prosim, da d£ nekdo Izmed vas robec, da ji zavežemo oči. Nočem namreč, da bi mislili, da ima oči samo na videz zavezane.« Občinstvo da seveda telepatu takoj kopico robcev in mu moli vse mogoče predmete: ure, klobuke, cigarete, torbice itd. In medij jih na njegova vprašanja opisuje čisto točno, pripoveduje številke, barve. Občinstvo je navdušeno. Kako je to mogoče razložiti. Precej preprosto. Za takšno telepatijo sta potrebni dve osebi. Tako imenovani medij in človek, ki z medijem dela. Recimo, da je vodja dobil iz občinstva klobuk. Vprašal bo medija: »Kakšen predmet imam v roki?« Dama odgovori: »Klobuk!« Odgovori s prepričanjem m brez pomišljanja, ker je bil v obliki vprašanja skrit tudi njen odgovor. Po točno določenem ključu so namreč sestavljena vsa vprašanja m vsako pomeni drug predmet. Temu vprašanju se lahko doda še kaj drugega, da se pojem in odgovor razširi. Poedine dodane besede odkrivajo mediju, kakšen je klobuk. Ce je ženski klobuk, bo vodja na primer vprašal: »Kakšen predmet imam zdaj v roki? Ta beseda »zdaj« pomeni za medija »damo< Ce vpraša vodja na primer: »Kakšen predmet imam zdaj š e v roki?c, bo medij takoj vedel, da je klobuk otroški, ker mu to pove besedica »še«. Če gre na primer za zelen dekliški klobuk, bi vodja vprašal: ^Kakšen predmet sem zdaj še vzel v roko?« Tu pomeni beseda »vzel« zeleno barvo. Ce bi bil klobuk rdeči, bi vodja namesto besede vzel uporabil na primer »dobri«. Na podoben način se lahko vnaprej sestavi ključ za celo vrsto predmetov. Potrebni so tako skoraj sami takšni predmeti, kakršne nosi človek navadno s seboj. Ugibanje predmetov ne sme predolgo trajati, ker začne občinstvo počasi opažati, da mora biti neka prav prirodna zveza med vodjo in medijem. Z dolgotrajno vajo se lahko doseže tudi to, da se naučita medij in njegov vodja šteti po ritmu. To je važno za ugibanje številk. Vodja na primer pokaže neko številko 4572. Vodja tedaj skoraj neslišno vilke — v našem primeru do številke 4 —, udari vodja spet s čevljem in štetje se začne iznova. Tako gre do poslednje številke. Ker se lahko tudi črke nadome-ste^ s številkami, sc dajo na ta način prenašati cele besede in stavki. Seveda mo- kin je poslal nekoliko čekov v Kalifornijo, pa tudi ženo je hotel podkupiti s ponovnimi vsotami in pokloni. Potem pa je nekega dne prišel na obisk ženin stric in tedaj je industrijalec Larkin zvedel, da njegova žena sploh nima sestre, temveč da sta Lia in Mia ena sama žena. Ta že- na pa sploh ni bila v kopališču, temveč se je le malo bolj iznegovala, se vrnila v moževo hišo in začela varati v bistvu samo sebe. Industrijalec Larkin je vložil tožbo za ločitev zakona. Plinske voine v carstvu rasten Indijski učenjak Chundra Bose je že ra občinstvo, če kdo pred Ieti trdiii da je tudi raed rast|inami S C!la,1S m6’-?a sovražnost. To trditev ie moderna zna- ga medij na vehko razdaljo ugane. Ta metoda se da uporabljati še z večjo prebrisanostjo, ker udarjanje z nogo ni zmerom mogoče. Vodja lahko na primer po potrebi globlje diha, smrka ali pokašljuje. Občinstvo tega ne opazi, ker preveč vneto opazuje medija. Neka umetniška dvojica je delala tole: artist je hodil k posameznim gledalcem in jih šepetaje vpraševali, kaj žele, da bi medij napravil. Tisti, ki je bil vprašan, seveda ni bil na odgovor pripravljen in vodja ga je vprašal: »AH naj vam da klobuk na glavo? Ali naj vam odpne uro z verižice? Ali naj vam vzame robec iz žepa?« V večini primerov je vprašanec sprejel enega teh vseh predlogov. Vodja je tedaj ukazal mediju, naj izvrši to, kar gledalec zahteva in v besedah njegovega ukaza je bilo tudi povedano, kaj naj stori »Stori, kar gospod želi!« lahko pomeni robček, »napravi« pomeni morda uro, »izvrši« pomeni klobuk itd. Seveda se včasih zgodi, da kdo ne pograbi vodjevega predloga, ampak žeK, da bi medij storil kaj drugega. Vodja ga tedaj na nesumljiv način pregovori, češ da je to prelahka reč in da bi bik) morda bolje, če bi medij napravil kaj težavnejšega, na primer to in to.., Ce gledalec na to ne pristane, ne ostane vodji nič drugega, kakor da izbere simbol, ki velja za zahtevani predmet, ali pa da mu s pomočjo skrivne abeced« zahtevo razkrije. Nenavaden in učinkovit je tale trik: Vodja deli med občinstvo papir in kuverto in prosi gledalce, naj na papir napišejo kakršno koli vprašanje ter dajo potem papir v kuverto. Pozneje telepat-vodja zbere kuverte. Medij jemlje kuverto za kuverto, jih daje na ček) in odgovarja na zastavljena vprašanja. Potem se kuverte javno odpirajo in vodja prebere vprašanje občinstvu, Itf se prepriča, da se vprašanje in odgovor ujemata. Tako se po vrsti odgovarja na vsa vprašanja. Kako je to mogoče? Takole! Vodja je neopazno odprl eno kuverto, prebral vprašanje in dal to kuverto na poslednje mesto. Če je dvanajst vprašanj, bo prišlo prvo vprašanje na čelo, a medij bo odgovoril ria dvanajsto vprašanje. Kuverta 1 se bo odprla pred vsemi, a artist bo rekel: »V redu!« in prebral občinstvu dvanajsto vprašanje. In tako se dela z vsemi kuvertami, ker vselej vnaprej prebrano naslednje vprašanje. Zadeva je še preprostejša, če ima vodja pomočnika med gledalci, ki mu d4 kuverto z vnaprej dogovorjenim vprašanjem, tako da mu ni treba skrivaj odpirati niti ene kuverte. nost z novimi dokazi potrdila. Chundra Bose je bil indijski učenjak, ki si je v Angliji pridobil doktorski naslov. Že pred desetletji je odkril, da se vsaka cvetlica lahko prehladi in dobi mrzlico. Zadnje njegovo odkritje pa je prekosilo vsa dosedanja. Bose je zopet načel vprašanje »vitalnega zraka«. Učenjaki so trdili, da vsaka rastlina izhlapeva neko vrsto zraka. Zato nastane med rastlinami prava »plinska vojna«. Znanstvena raziskavanja zadnjih desetletij so dognala, da obstaja med rastlinami neka vrsta sovražnosti. Znano je, da se vinska trta obrača od kopriv. Na- sprotno pa trta zelo dobro raste, če so. v bližini olive ali bresti. Učenjaki pravijo, da olive .izhlapeva,o, neke vrste zraka, ki pospešuje rast vinske trte. Bose je ugotovil,'da je čfbula neke vrste električna centrala, To, kar izhlapeva čebula, ni nič drugega kakor navadni električni valovi, ki pa nimajo r.ikakega vpliva na druge rastlinske organizme. — »Plinsko vojno« med rastlinami je ugotovil in potrdil tudi nedavno umrli nemški botanik Hans Moltclr, Ta je dognal, da so vzroki sovražnosti v tleh in v zra • ku. Nekatere rastline vsrkavajo eno vrsto kemikalij, drugim te primanjkuje in zato slabše rastejo ter končno usahnejo. To pa je tudi vsa skrivnost sovražnosti med rastlinami. SLEPCA SPREGLEDALA. 43-letni pastor Hardmg iz Portlanda v Oregonu in 21-letni pianist Arthur Morton v Sacramentu, oba slepca, sta nedavno doživela težko operacijo. Zdravnik jima je namreč vcepil roženično sta-ničje iz oči gospe Margarete Carr-ove, ki je tri dni prej umrla v Berkeleyu stara 80 let. 7 dni pozneje so sneli operirancema obvezo. »Lahko vidim, lahko vidim!« je vzkliknil trepetaje Hardmg. opomb: visokega, črnega, plavolasega, itd. Podjetje se seveda potrudi, da naročeni kandidat ustreza zahtevam. Ti plačani kavalirji so zelo uljudni in izobraženi gospodje, tako da se dami ni treba bati, da bi doživela kakšne neprijetnosti. NIKAR PREVEČ ZAČIMBE V JEDIL 4 Tečnost jedi je odvisna od tega, kako je jed pripravljena. Pri tem pa nekatere »Medlo in rdečkasto vidim, a vidim pa; mislijo, da bo ? jed ten, okusnejša, čim več bo v njej d£ onesvest,!. Kirurg, k, ,e opravi to kočln- šav jn raznjh dr)Jgj|l začinmb v nekate. vo operacijo, je prepričan, da bosta oba moža v kratkem pravilno videla. nk VITAMIN PROTI SIVIM LASEM. Iz, Newyorka poročajo, da so na vse-j učilišču Callfomia iznašli poseben vitamin, ki preprečuje osivelost las in vrača sivim lasem prejšnjo barvo, že pred osmimi leti je neki francoski kemik s pomočjo rili kuhinjah se naravnost pretirava. Dišave in premočna začimba jemljejo jedem priroden okus, a v človeškem organizmu povzročajo razna obolenja. Predvsem se greši v uporabi soli. Odraste] človek potrebuje dnevno 5 gramov soli. Vse kar je več, se ustavi v želodcu in povzroča tam prekomerno količino solne kisline. Na posledicah tega vitamina menjal barvo dlake podganam, pa trpe ledvice. Ce pa ledvice niso v re-Vprašanje je, če bodo tudi ljudje prenesli :du, oboli navadno celo telo. (sto kuro kakor podgane. Preveč soli vedno škoduje; nikoli pa 'še nismo slišali, da bi kdo obolel radi ARIJKE NE SMEJO DOJITI ŽIDOV- j pomanjkanja soli. Ce ima kdo v želodcu SKIH OTROK premalo solne kisline, ni vzrok v tem. Nedavno je stopil v Italiji v veljavo ker je zaužil premalo soli, ampak v nt Žena. ki je sebe varala z možem MOŽ, KI JE »VARAL« ŽENO Z NJENO SESTRO, KI JE PA V RESNICI NIKJER NI BILO. Mr. Larkin je ime) izredno lepo ženo, ta pa Izredno lepo sestro. Bili sta dvojčki. Industrijalec Larkin je živel z ženo v Chicagu, njena lepa sestra pa v Kali-iorniil. On je že mnogo slišal o tej sestri, ali je ni bil še nikoli videl. V tretjem letu zakonskega življenja je gospa Larkhi oboleja in odpotovala v neko kopališče, da tani okreva. Že drugi dan po njenem odhodu se je pojavila v moževi hiši njena lepa sestra, ki je izjavila, da mu bo v odsotnosti njegove žene vodila gospodinjstvo. Industrijalec Larkin je rad pristal na to, ker mu je bila sestra njegove žene prav všeč. Bila ji je podobna, toda bila je mnogo elegantnejša in je mnogo več polagala na svojo zunanjost. Larkin si je začel očitati, zakaj se ni oženil z Mio zakon o zaščiti rase, s katerim je pre povedano Židom nameščati arijsko slu-žabništvo. Po omenjenem zakonu smatrajo za služabnike vse osebe, ki izvršujejo ročno delo v rodbinah ali pri članih rodbine, pa naj imajo kakršen koli naziv ali dolžnost. Samo v mešanih družinah. kjer je en zakonec arijec, je posebnih primerih, ki jih mora odobriti policija, dovoljeno zaposliti arijske služabnike. Ne smejo pa arijke dojiti otrok, pripadajočih židovski rasi. V posebnih naključjih je dovoljeno po odobritvi notranjega ministra, da imajo židovske družine arijsko služabništvo, opravljajoče posle negovalcev bolnih. POLJUB S PRITISKOM 12 kg Razna tako imenovana puritanska društva v Ameriki prirejajo najmanj dvakrat letno veliko propagando proti dolgim in prestrastnim poljubom na filmskem platnu. Da bi se končno rešilo to vprašanje, se je sestala posebna komisija filmskih strokovnjakov, in določila skrajno strastnost poljuba na platnu. Po nazorih teh strokovnjakov pritisk ustnic ne sme biti večji, kakor so se oni izrazali, »od pritiska dvanajstih kilogramov«. Ta maksimum velja za vse filme, ki bodo izdelani Hollywoodu. ljubezensike udnošaje s sestro svoje žene. Začutivši nekega dne vest, je začela lepa Mia jokati, rekoč, da bo vse priznala svoji sestri Liji. Jamesu Larkinu se je zdaj zabliskala ideja. Lepi sestri svoje žene je ponudil ček, ki je kaj hitro pomiril vznemirjeno , vest. In ona je potem odpotovala. Lar- AMERIŠKA DAMA NIMA KAVA-kin je bil prepričan, da je nikdar več ne LIRJA... v*di- | Kakor gotovo je Amerika dežela naj- Nekaj dni pozneje se je vrnila njegova! neverjetnejših dogodkov, tako gotovo so žena iz kopališča. Do svojega moža je! Američani tudi duševni očetje najorigi-bila zelo nežna, toda nekega dne je ne-1 nalnejših idej. Brezposelnost odpravljajo kaj odkrila in začela je sumiti v svojega na najrazličnejše svojevrstne načine. Ta-moža. Potem pa je prišlo do škandala, ko so z uspehom uvedli posebna podjet-Larkin je tudi to pot poizkušal ženo p:>- ja, v katerih si dame proti plačilu lahko miriti s čekom, in to mu je tudi uspelo. , izberejo kavalirja po lastni želji m oku-Od tega dne sta začeli sestra in žena su. Ce ameriška dama slučajno nima pošiljati industrijalcu ocenjevalna pisma, partnerja ali družbe, tedaj kar telefonira j namesto z Lio^ In zgodilo se je tisto, kar Ena mu je pisarila Iz Kalifornije, druga :ia upravo takega podjetja in si kavalir-' ie bilo neizbežno. Larkin se ie spustil V na mu je pretila z ločitvijo zakopa. 1 nr- '1 naroči. Treba ie I«, nar oniasnlutn^ih sposobnosti želodca, da bi dobljeno sol pretvoril v kislino. Nespametno je dajati v jedi toliko dišav, da izgube svoj prvoten okus. Dišave služijo samo v toliko, da okus izboljšajo . ne pa, da ga uničijo. Kot dišave pa je bolje uporabljati razno zelenjavo, kakor pa poper, gorčico itd., ki samo draži sluznico in živce. Nervoza in razdražljivost je samo posledica preveč začinjene hrane. Cim bolj štedi gospodinja z dišavami, tem tečnejšo in tembolj zdravo hrano bo prirejala. Kvaliteta hrane se ocenjuje po njenem prirodnem okusu. — Prekomerno dodajanje dišav je pogosto samo sredstvo, s katerim bi se naj prikrilo kuharsko neznanje. KAKO SPOZNATE MLADEGA ZAJCA OD STAREGA? Ušesa mladega zajca se dajo z lahkoto pretrgati, medtem ko je ušesa starega zajca težko ali celo nemogoče pretrgati. Star zajec ima tudi širše čelo in na nogah bolj trde kremplje kakor mlad. KAKO JE TREBA KUPOVATI IN SHRANJEVATI RIBE? Kupi žive ribe, ako je le mogoče. Pri večjih ribali je to seveda nerodno. Pri nakupovanju rib pazi: sveže ribe imajo precej čiste oči in rdeče škrge, trebuh je napet in precej trd. Ako imajo kalne, udrte oči, blede sluzne škrge in mehak, cunjav trebuh, tedaj niso več sveže, zato tudi neporabne. Ribe začno namreč zelo hitro gniti, posebno v gorkem času. Take ribe bi zelo škodovale zdravju. Pozimi in tudi poleti se ohranijo ribe par dni. ako se osnažene polože na led. Nekatere so celo boljše, ako so uležane. Vendar je vedno bolje in varneje uporabljati sveže ribe. Ne pozabi naročnine! Kako prezimiti repo? Repa, pesa, krompir in druge gomolje-tiice so živi organizmi, v katerih se nenehno porajajo različni življenjski procesi, zlasti dihanje. Zaradi teh procesov ti pridelki čedalje bolj izgubljajo na svoji teži. Čez zimo izgubi repa do 10% svoje teže, krompir pa celo do 45%, če je na suhem in toplem prostoru, v hladnem in vlažnem pa do 12% teže. Pri veliki množini je ta izguba na teži znatna, zato ne bo odveč, če na tem mestu ponovimo navodilo o dokaj učinkovitem načinu prezimovanja repe. Razumljivo je, da z nobenim načinom ne moremo docela preprečiti izgubljanja na teži, lahko pa ga z vzemljenjem omejimo. Repo in podobne plodove je treba spraviti in vzemijiti na hladnem in dokaj suhem prostoru; ob preveliki vlagi bi namreč pričeli gniti in zmrzovati. Posebno važno je, da vzemljimo samo res zdrave in suhe plodove. Prezimimo pa na najenostavnejši način plodove takole: Na primernem kraju se izkoplje do 15 cm globoka jama v širini 2 m. V to jamo se nato skrbno nalaga repa v kopico, ki seže znatno nad zemljo. Nato kup naložene repe ali drugega ploda pokrijemo s 15 do 20 cm dehelim slojem slame, vse skupaj pa pokrijemo z do pol metra debelim slojem zemlje. Pozabiti pa ne smemo na ventilacijo. To dosežemo tako, da pri pokrivanju vsadimo v sloj slame do plodov debelejši kol, ki ga potem izvlečemo. Skozi zaostalo odprtino se vrši potem ventilacija. Ko pa na spomlad nastopijo toplejši dnevi, je treba del pokrova odvzeti, da še tako prepreči gnitje, ki bi sicer nastopilo. Na ta način je mogoče prezimiti malone vse plodove, ki tako spravljeni ne izgubijo toliko na svoji teži in ne postanejo oveli, ampak ostanejo sveži in sočni. Več pozornosti gozdarstvu ob severni men Gozdarstvo je važna kmetijska panoga, ki je v slabih letinah kmetu res zlata rezerva. Naši obmejni gozdovi so se v‘dobi gospodarske krize v velikem delu znatno spremenili. Kmet je bil prisiljen, podreti svoj najboljši les, da je tako obvaroval svojo kmetijo popolnega propada. V hudih denarnih težavah je bil gozd glavna razpoložljiva rezerVa. V teh težkih razmerah so znali mnogi lesni trgov-ci-dobičkarji izkoristiti ta trenutek, ko je bil kmet v skrajni stiski in bil prisiljen, prodati svoj gozd, dasi pod sramotno ceno. Mnogo tega bogatega premoženja je prešlo v dobičkanosne roke. Tako je na žalost na mnogih kmetijah zavladala še hujša stiska, ko so to rezervo iztrebili, ker ni bilo več potrebnega kuriva ■ in na-stilja! Nad vsem so zgrešili mnogi kmetje, ki se niso brigali za nasajevanje mladega gozdnega drevja na obširne predele gozdnih goličav, kjer so pozneje porasle s "trnjem, lesko in brinjem. Na žalost je opaziti sedaj in to po letih gospodarske stiske, da mnogi neprestano sekajo svoje gozdove, ko za to- ni nujna potreba in sila. Marsikdo hoče'le priti do denarja, četudi leži denar- nato shVartjen v omari. Nad vše‘žalostna je ta slika, pa ne bi bilo tako, če bi v taki meri kakor se izsekava, skrbeli' tudi za/.pogozdovanje in drugo oskrbovanji.-A žal,'to se. pri nas ob meji zelo zanemarja. Marsikateri to delo opravlja le, ker je prisiljen od oblasti,. ; • Naši gozdovi zaslužijo isto nego' in oskrbo, kakor vsaka druga gospodarska panoga. Seyeda, na svoj način. Cene lesu, In to zlasti hrastovemu, so v zadnjem času poskočile, radi česar so pričeli mnogi, kmetje po vrsti čistiti svoje gozdove. Starodavni, velikani, hrasti, padajo. Ob splošnem iztrebljanju boljših goz~-dov se marsikoga polašča skrb, kam bo dovedlo to iztrebljanje in sekanje, Kam se bo obrnil naš obmejni kmet, ako ga še obišče hujša kriza, kot je bila pretečena. Gozdovi so zlasti za obmejne kraje ne-precenjen kapital, ki neso kmetijstvu bogate obresti. Naravnost hudo greše mno- niti to narodno bogastvo. V sedanjih raz merah bo vsak količkaj prevdaren go-spodpr* riašel drugih .možnosti gospodarskemu izboljšanju kakor n. pr. v živinoreji, sadjarstvu, vinarstvu itd. Gozdove je treba oskrbovati z ljubeznijo, jih negovati, pa bo imel kmet veselje in korist od njih. Pa ne samo kmet. Vsa obmejna pokrajina, vsa banovina in država bo čutila blagodejni vpliv lepih gozdov. Praktični nasveti Barvasle volnene obleke, čepice, žem. perje pri pranju naposled izperi v vodi, kateri si primešala malo vinskega kamna; dobiš ga v drogeriji. Barve se na ta naHri osvežijo; Kadar likaš* svilo, likalnik ne sme biti prevroč. Najbolje, napraviš, ako' podložiš gi kmetje, ki’ neprestano podirajo svoje in" pokriješ svilo s polo papjrja in preko najdebelejše : hraste, dedščino svojih "" prednikov, ki so do skrajnosti-varčevali ž gozdovi celo pri potrebnem kurivu;- ne da 6T'še jih dovedlo do tega, da bi Sekali cele parcelen prodajo. Tonam«je v dokaz,’ da so predniki mnogo bolj varčevali, dasi so bili mnogokrat v težjih razmerah. Ravno gozdovi so bili tisti, ki so rešili v, zadnjem trenutku toliko kmetij pred propadom. Kmečki sin, kr je prevzel posestvo, je moral najti Sredstev za plačilo dote ostalim bratom in sestram in v tej skrajni stiski je iztrebil gozd, les prodal iti so* tako rešil hujših težav in pozneje« celo morebitnega propada ter si zagotovil eksistenco. ' Iz tega razloga je nujno potrebno, da; se našemu gp?darstvu posveti večja paž-njh, da še beprestanb sekanje, omili iji prične z potrebnim pogozdovanjem številnih goličav in pašnikov. Treba je .posvetiti vso skrb, kako do skrajnosti hra- < njega likaš. Zastore rumenkaste (ekri) barve osvežiš in jih. zopet pobarvaš z močnim lipovim čajem. .Surovo, svilo krasno opereš v vodi, v kater.iise.je kuhal be! grah, samo osoljena ne sme biti. .Grah odcedi, grahovko precedi, skozi krpo in stiskaj v njej svilo. • ne da bi jo mencala. Voda mora biti še mlačna. Zavij oprano svilo v suhe krpe in jo likaj še vlažno narobe. . Gumijaste plašče treba pazljivo sušiti; toda nikoli jih ne obešajmo v bližino gorke peči,' nego naj se suše v hladnem prostoru. Razume se tudi, da gumijastega plašča nikoli ne likamo, četudi je morda impregniran samo na eni strani.. Gumijaste plašče očistimo s salmjakovo tekočino: 1 del salmiaka, 2 deta mehke Y°rit- 130' Prodani rhfcne * v»-' STELAŽE IN; PULT Zupam Ptujska .33. 139 Prodani krasno SADONOSNO POSESTVO skupaj ise držeče. 15 oralov, poslopja, zidana, z opeko kri-nvA fin^POHA ta, 1/4 ure .od Maribora, bli- sprejmem na hrano in stano- Ščlint siov^oric" vanje. Livada 5, pritličje. 155 1^0%?? tisoč, kg namiznih jabolk, ter do 10 hi sladkega vinskega mošta. Domitar Ivan. posestnik, Vinička vas 25. Sv. Barbara v Slov. gor. - 156 GOSPODIČNA sprejme na posteljo eventuelno tudi na hrano. — Strossmajerjeva 3b, Neubauer. 147 SPREJMEM 2 DELAVCA ha stanovanje. Vetrinjska 5, d 28 OTROŠKI vozički vseh vrst najceneje. Oglejtd si izložbo pri »Obnova«, F,-Novak, Jurčičeva U|. g ^ POZOR! DVNAMO (Ztindlidht) m Akumulator za motor, motorno kolo BSA, starejša tipa* obločUjCa v s transfarmatorjem za fotohte-Ije 3500 sveč za 220 in no voltov . (mala poraba toka), razne žarnice, kopir-aparati ter druge potrebščinee za fotografe in amaterie so po vsaki ceni na proda). Vsako popoldne. Ogledati Pobrežje, Miklošičeva ul. 1. 76 PRAKTIČNI SVEŽNIKI brez ribja kosti in gumija po meri in najnovelši modrčki v veliki izbiri pri »Luna«, Maribor. Glavni trg 24. Velik bel, rjavo progast LOVSKI PES ki sliši na ime »Boi«, se je zatekel. Oddati Proti nagradi pri M. Valentan, Sodna 32, priti. 137 KAM PA KAM? V restavracijo Senica, kamor je prispela najnoveiša pošilj-ha vin od šipona do šampanjca. _ ^ 131 HALO! HALO! 'Jutri gremo k »Framski kapljici« v Mlinsko ulico 15. na zajčjo pojedino in lia izvrst-no framsko vino. 145 Sobo odda Stanovanje StfBtjlN KUHINJO s pritiklinami v centru išče druži na,*3 odraslih, oseb. Orožnpva f^. trgp,vina. LEPO STANOVANJE in ena* prazna ,in ena_ mebli-rana, soba, še odda. Studenci, AleksandrSVa ' 17, pri malem motibb HL V v ■ 129 dvosobno Stanovanje S PritiklihiftiT v mpgdalen-skem pfedmifctja' š'e odda v najema Naslov-' v ■- npravu 141 enosoDto Stanovanje' s "ffritjltTinaiftk šfe * oUtiii. -u-Obrežna c. 13. Studenci. 152 Odda se ‘ ’ v SOBA IN KUHINJA in-gna, vinska klet s J. februar jem., .Naslov, v upravi. 154 Oddam lepo, sončno, suho OPREMLJENO SOBO s kopalnico v hoVi hiši,' Dalmatinska ul. 26. 87 SORA IN KUHINJA se; odda stranki,.brez otrok. Koroška 41. 158 Jfuzbo fšie NOČNI ČUVAJ Izslnzem stražnik srednjih let prosi službe nočnega čuvaja ali vratarja. Praunsper-ger. _ Koroška. 2671. 73 TRGOVSKI POTNIK •V pleteninah se sprejme. Po; rnudbe pod »Trgovski potnik« P3- upravo. ; 83 ■l DEKLE ki dobro kuha in ljubi otroke se išče za 15. I. Znati mora' nemški. Stalno mesto. Ponud bč’z'navedbo Plače kakor tudi dosedanjih služb poslati na čatič. Zagreb Garičgrad-. ska ;ul. 6. 124 VAJENCA ZA KNJIpOVEZNICO z dobro dovršeno .meščansko šedo.,,. iz Maribora, sprejme knjigovezniča: Lastnoročne pismene' ponudbe na upravo Večernika' pod »Knjig, vaje- nec 193)«: 125 IŠČEM starejšega, solidnega’ gospoda z. nekaj denarne gotovine kot pomagača ža 'obrt. Ponudbe na upravo pod »Zlati j-ania«. v • • 126 SLUŽKINJA sc sprejme.' Naslov 'v upravi. " 157 STAREJŠI MIZAR z lastn-m obrtnim bstom dobi. takoj stalno, službo, pogoj pošten ■ in zanesljiv. -Poslati obširne Ponudbe m navedbo plače; -Naslov: »Drava«, Za-vrče št. 8. j#) Spomnite se CMDI OPREMLJENO SOBO sončno, z uporabo kopalnice oddam s 15. jan. Lešnikova ul. 2, Tontšičev drevored. ______________________148 najboljše dalmatinsko VINO dobite v gostilni »Split«, Koroška c...39. 153 POSTELJNE VZMETI od din 8.— naprej, kemično čiste, v največji izbiri in uaj-cenejše pri »Luna«. Maribor. Glavni trg 24. 133 OAMBRINOVA DVORANA vn » ?iJev(i B°ck sladno pi-n«’ sveže pekrsko vi- a kuh,*nJa- Lepo pre ?edi J!!3 dVorana za vse Pri* IS l"\razpo,aw' Sprejemajo se abonenti. 135 Prodam KDOR MI POMAGA I k stalni službi1 dobi' 500 'vhii^j nagrade. Imam dobra spri- čevala. Naslov v upravi. 113 24/L, desno. Ugodno prodam ČREŠNJEVO SPALNICO 1 posteljo. Gosposka ulica Prazno ZRAČNO IN SVETLO SOBO oddam. Vprašati Maistrova ul. 6, priti, bd‘7—8- in pol 14 —15 ure. 118 OPREMLJENA SOBA tudi s Hrano sc odda tudi dijaku. Vprašati • Magdalenska 39. 127 SQBA IN. KUHINJA se odda. Vprašati Primorska 10. 112 SEPARIRANA SOBA s souporabo kopalnica se takoj odda boljši stranki. Naslov v upravi. 140 ČISTA SOBA z dvema posteljama se odda. Gosposka 58-111. vra*a ‘4. 143 SOBA IN KUHINJA z velikim vrtom se odda. — Sp.^Radvarijska 26._______146 SOBA IN KUHINJA se odda- takoj. Studenci. Vodnikova 53. Vprašati Stražar, Krekova 2. 149 gospodična stara 38 let,. .zmožna, tudi nemškega jezika, z večle no prakso kot kuharica in samostojna gospodinja išče službo. Ponudbe na upravo lista , pod »•Zanesljiva«. 114 NATAKARICO dobro mioč, ki -razpolaga ^ nekaj kavcije, z znanjem nem škega jezika, pridno, pošteno sprejmem s i, lebruarjem. Istotako sprejmem kuharico ndajšO in. delavno. Ponudbe na Hotel Jelen. Sv. Lovrenc na Pohorju. j 16 Prvovrstno kosovno apno porabno tudi zlasti v kemične svrhe dobavljajo v valonskih pošiljkah apnenica Ant. B toi a v kresnicah Cene konkurenčne Pisarna Ant. Birolla, Ljubljana, Dalmatinova 10 A1LADA, PRIDNA ŠIVILJA bi-šla .šivati iir kot pomoč v gospodinjstvu. Timer, Mari-bor, Frankcpanova 61. 115 Iščem za mojo 16 letno hčerko mesto kot POMOČ GOSPODINJI ali otroško Varuhinjo. Naslov v upravi. 121 Službo dobi SAMOSTOJNA KUHARICA NAZNANILO PRESELITVE Cast mi je cenj. damam sporočiti, da sem preselila svoj damski modni salon iz Mlinske ulice 9 v Gosposko ulico 18 Priporočam se za številen obisk ter beležim z odličnim spoštovanjem KfeT.Ctt BEkCKO Nove cene kuriva: Drva bukova, z dostava 4 X žaijana . din 120-— Premog- s kolodvora z dostavo od 1000 kg dalje: rudnik Trbovlje hosovec 100 k; din 38 -rudnik Trbovlje kockovec 100 kg din 34— IVUiIAKIv/A . t | J..w , o dolgoletnimi spričevali. lz sklaamca je , premog za din 3‘—- per 100 kg dražji !» Cenjenim strankam je vsaki dvom nepotreben, ker imam v zalogi izključno samortrbovel ski premog# S. TIČfflR, Jejda jka 19.. Te’. 27-15 zdrava, snažna, ves na tudi v, hišn. delih ter Ima veselje da lahkega dela na vrtu se išče 15. I. ali |. H. k' dvema osebama. Vprašali 3.-4.. popoldne, Aleksandrova 22-1. 77 Nikar ne čakajte na pomlad, ko se morete s krajšim bivanjem v Varaždinskih Toplicah znebiti bolezni in bolečin. Naš hotel »Konstantinova kopel« je urejen tudi sedaj pozimi: sobe, kopeli in hodniki so kurjeni, brez prepiha. Velika in zaprta terasa za sprehode ob neugodnem vremenu. Vse pod eno streho, tudi restavracija. — Sobe 20.— din, kopeli 10.— din, oskrba 30.— din; drž. uradniki in upokojenci popust. VARAŽDINSKE TOPLICE VLOŽEK n°3e, čevlje in x'° KOLESARJI! Najcenejša popravila napravi črez zimo na vašem kolesu, motorju, šivalnem stroju SPECIALNA MEHANIČNA DELAVNICA LOGOMR GRUBER, Meljska cesta 5 Umrla nam je v 64. letu starosti po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, naša ljubljena mama, gospa Lekan Marija vdova po železničarju Pogreb nepozabne mame bo v nedeljo, 8. janu arja 1939., ob 15.30 uri iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 9. januarja 1939., ob 7. uri zjutraj v magdaienski župni cerkvi. Maribor, Ljubljana, 7. januarja 1939. ŽALUJOČA OTROKA OLGA IN IVAN. JUGOSLAVIJA naiveč'a domača delniška zavaro vaina družba zavaruje: življenje, požar, avtomobile, vlomsko tatvino, jamstvo, n. zgode, transport, steklo, točo in živino. Lastne palače in zgradbe v Ljubljani, Aleksandrova cesta 11 in Gosp' svetska cesta 4 in nadalje v Beogradu, Zagrebu, Osijeku in Petrovgrauu Ravnateljstva v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Osijeku, Novem Sadu Petrovgradu, Sarajevu in Splitu. Podružnice in ekspoziture v vseh večjih krajih. — zastopstva po vsej državi. Pojasnila daje RAVNATELJSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO V LJU3LJAN! Tyrševa cesta 15, podružnica v Mariboru in krajevna zastopstvr Iščemo jekleno mm s premerom 80 — 90 mm 5—6 m dolžine. Tračnice poljske železnice do 20 m dolžine in dve vrtilni plošči (Drehscheibe) za 76 cm razdaljo tračnic. Vse dobro ohranjeno. Ponudbe na lesno industrijo Inž. F. Pahernik - Vuhred. V našem TRGOVINO ali lokal za špecerijo-galan-terijo v okolici na prometni cesti vzamem v najem. Ponudbe na upravo pod »Bodočnost«. 88 lokal POSLOVNI LOKAL v delavski naselbini iia mestni periferiji, zelo primeren za pekarstvo ali mesarsko (pre- kajevalci) podružnico, se odda takoj ugodno večjemu pod jetju. Ponudbe zaprošene pod »Prometna točka« na upravo »Večernika«. 90 Posest Hiša v mestu. 3 sobe, kuhinja, vrt 22.000. — Obresto-nosna hiša, centrum, 11 strank, 460.000. — Dobroido-ča gostilna na deželi. 2 hiši 56.000. — Trgovska hiša s trgovino, stanovanjem 6 sob, TU.000. — Posredovalnica »Rapld«. Maribor, Gosposka ul. 28. 1.34 Znania želi Priden železničar, premožen, poroči TOVARNIŠKO DELAVKO šiviljo ali posestnico. Dopisi na upravo »Večernika« pod »Ustni razgovor«. 136 IX I 4105'38-9 Oražbeni oklic Dne 18. februarja 1939., ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Fram, vi. št. 137 Ješenca, vi. št. 162 cenilna vrednost: a) Din 56.796.20 b) Din 9.551.40 vrednost pritiklin: Din 8.760.—, katera vrednost je že upoštevana pri cenilni vrednosti zemljišča. najmanjši ponudek: Din 44.291.75 ad a) in b). Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasili pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri ven. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Gkramo sodiSfe v Mariboru, odd. IX., dne 14. decembra 1938. m j Vet 100. zaiioveaiiillt oosiiilglcev si je nabavilo ta in prejšnji mesec pri nas aparat ,Radionec Vsi ti so se prepričali, da je „RADIONE“ res najboljše, kar se dobi. Vprašajte o tem ne nas, temveč naše kupce. Nabavite si tudi vi ta dobri aparat! Pišite po cenik, ki ga dobite brezplačno RADIO ^»llljaii, lUoš ieva cesti 7 Ozvatič Ignacij, Maribor, Cafova ul. 1 Stivan Ernest, Murska Sobota Zadružna elektrarna, PtuT Kreuh Avgust, Ormož Toplak Adolf, Celje Najlepše in najbolj primerno darilo je šlvalnii stroj katerega dobite od 1950 din naprej z garancijo — na mesečne obroke a din J00.— — pri DRAKSLER RUPERTU, mehaniku. Vetrinjska ul. 11. — Zahtevajte orospekte! 3957 Original __________ fraškogorskimser Je v kvaliteti neprekosl/iv. Ti dve resnici se z ničimer ne morejo pobiti Bruno Moser, Zemun, Mosereva X Telefon itev. 37-555 in 37-55« /astopn k: FRANC VOGRIN, Maribor, Maistrova ul. 15/L - Telefon 26-64 MARIBORSKA TISKARNA d. p. VODILNO TISKARSKO PODJETJE SEVERNE SLOVENIJE POSTREŽEMO HITRO. DOBRO IN PO NIZKIM CENAM TELEFON 25-87, 23-88. 25-69 MARIBOR KOPALIŠKA ULICA 6 Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DEIELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ne vračajo. —- Uredništvo in uprava: Maribor* Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67, »n upravo štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409j