Staroslovansko dobo obravnava avtor upravičeno zelo kratko. Toda tudi to žal ni brez napak. Na dvorišču SAZU vkopani silosi niso »starejši« od tu n a jd e n ih ’ grobov, tem več kasnejši (Arh. vest. 1951, 164). Še veliko več napak imamo pa pri tolm ačenju sl. 15, na k ateri so objekti slovanske periode. Avtor jih tolm ači kot: »Staroslovanski predm eti belobrdske k u ltu rn e skupine, najdeni v inhum acijskih grobovih na dvorišču SAZU leta 1951. Lonci-žare, zapestnice, Î mlmesecna uhana, železen kresilnih, ovratnice«. Y resnici bi se pa m orala egenda glasiti: staroslovanski predm eti kottlaške in prehodne skupine (ljub­ ljanske nekropole so bile doslej štete v kottlaško, ne pa belobrdsko kulturno skupino), najdeni v skeletnih grobovih na dvorišču SAZU in ostalih grobiščih v L ju b ljan i te r v silosih: lonci, najdeni v silosih (nerazum ljivo, k ak o so sedaj po­ stali grobne žare — glej Arh. vest. 1951, 165 sl.), obsenčna obročka, luničasta uhana, belobrdski uhan, nož, kresilo, ogrlica in zapestnice iz grobov v L jubljani. To so neke splošne opombe. Mestni m uzej je z izdajo tega vodnika želel nekako preskočiti »Zgodovino m esta L jubljane«, ki se p rip ra v lja in tiska žal že v nedogled. Čudno je, da se avtor v svojih citatih sklicuje na to edicijo, ki jo je mogel videti sam o v rokopisu. In ravno s tem in v zvezi z avtorjevim i citati drugih člankov in razprav, katere, bodimo dosledni, ni niti prečital. je Mestni m uzej napravil sebi in drugim s to svojo izdajo k aj slabo uslugo. Sklicevanje, sicer splošno, vendar pa za nedokazane in napačne trditve, na druge avtorje, pom eni tudi nesolidnost takih avtorjev. T ako imamo poleg izrazite znanstvene površnosti v tem delu tudi še lepo število znanstvenih napak. Želeti bi pa bilo, da take in podobne publikacije tako avtorji, kak o r izd ajatelji v bodoče jem ljejo veliko bolj resno, k ak o r je pričujoči »Vodnik«, ki ga je žal M estni m uzej izdal celo v francoskem prevodu. Jos. K orošec_Jos. Klemenc Radomir Pleiner, V y r o b a železa ve slovanské h uti u Želechovic na Uničovsku (Rozpravy Československe akadem ie ved, Ročnik 65, Rada SV, sešit 6, P rah a 1955), 52 str., 11 slik v tekstu, T. I—XIV, 1 p ri­ loga, ru sk i in nem ški povzetek. Č eškoslovaška akadem ija znanosti je v svojih R azpravah izdala zanim ivo razpravo R adom ira P leinera, ki obravnava slovanske topilnice za železo v Že- lechovicah. Del teh topilnic je bil odkrit že leta 1930. V kasnejših letih so pa našli še nekoliko topilnic. T edaj jih je Schirm eisen (V erhandlungen des N atur­ forschenden V ereines, 1931, 128 in Sudeta XI, 1935, 104 sl.) n a jp re j d atiral v prvo polovico I. tisočletja n. e., kasneje pa od IX.—X. stoletja n. e. glede na tam n a j­ deno keram iko, v en d ar pa označil kot germ anske. Nova raziskovanja na tem m estu so bila zopet začeta leta 1950, v glavnem , da bi se k o n tro lirala starejša. O b te j p rilik i so bile odkrite tudi še druge peči (sum arni rezu ltati so bili o b ja v lje n i v A rcheologickÿ rozhledy 1954). Topilnice, ki so bile približno 1,0—1,5 m dolge, so bile v v rstah in vkopane v zem ljo ali v puhlico. P red pečmi je bil ja re k okoli 0,60 m globok ter 1,0 do 1,50 m širok. D olg je bil pa okoli 21 m. O d ja rk a je v vsako peč vodil predor. Iz same peči je bil izdelan lijak ast predor. Za pečjo je bila m an jša vdolbina. Med njo in rovom, ki je vodil iz peči, je bil ozek kanal, ki je im el v prem eru 3—4 cm in ki je rab il za um etno d ovajanje zraka. N otranjost peči, k ak o r tudi samo ognjišče, je bila obzidana na poseben način. Plašč, ki jih je obdajal, je bil izdelan iz plasti gline, ki se je držala puhlice; nato je sledila bela peščena plast in končno svetlo rdeča peščena plast. N otranja dolžina peči, p ri prim erih, ki so se mogli točno izm eriti, je bila okoli 119 cm, širin a pa 64—84 cm, m edtem ko je im el predor, ki je vodil iz rova peči, 30—28 X 52 cm v p rem eru; a rov, ki je vodil iz peči, 25—27 cm v prem eru. Poleg ugotovitve lege in oblike peči je pom em ben tudi način ta lje n ja rude, ki so jo pridobivali tako rekoč v neposredni bližini. G lede n a relativno m ajhne peči se je v času enega ta lje n ja moglo iztaliti približno le 5 kg težki kos kovine ali železa. U gotovljeno je tudi, da je p ri tem dosegla tem p eratu ra 1400— 1450° C , čeprav se je začela železna ruda taliti že p ri tem p eratu ri okoli 500° C. V endar so pa pokazale analize, da je te m p eratu ra dosegla om enjeno višino. Nova datacija, ki jo glede teh peči postavlja P leiner, n a j bi padala v čas od VIII. do prve polovice IX. stoletja. To d atacijo je Pleiner ravno tako napravil na tem elju tu n ajd en e keram ike, ki jo om enja že Schirm eisen, a ki jo je našel tudi avtor v neki k u ltu rn i jam i oddaljeni okoli 150 m od topilnice. Schirm eisen je takšno keram iko, ki jo je našel v sam em okviru topilnice, d atiral v čas od IX.—X. stoletja. P lein er pa išče paralele za keram iko predvsem v keram iki Zahodnih Slovanov na Poljskem , delno pa tudi na Češkem. V endar bi glede na objavljene fragm ente postavil to keram iko nekoliko niže, kakor je storil Pleiner, ne glede na datacijo sam e topilnice, s k a te ro je om enjena k eram ik a lahko v zvezi, ali pa tudi ne. V poštev moram o vzeti predvsem n ek atere fragm ente keram ike, ki im ajo mnogo m lajši značaj, k ak o r je pa sedaj postavljena datacija. (T. XII, 5). N esporno je, da im ajo n ek ateri fragm enti, ki jih avtor navaja, zaokroženo ustje, drugi zopet u stje ravno odrezano; vendar pa ti d etajli še ne pom enijo zadosten razlog, da bi to keram iko mogli postaviti celo v čas VIII. stoletja. Takšni p rim eri im ajo lahko popolnom a lokalen pomen. Ravno tak o sodim, da ima tudi celotna ornam entika m lajši značaj že glede na analogije donavskodolinskega prostora. Ako poleg tega vzamemo v poštev že p re j citiran fragm ent (T. XII, 5), ki glede na donavskodolinske prim ere ni mogel nastati pred X. stoletjem , je sedanja datacija keram ike dvom ljiva. V erjetno se s tem v zvezi m ora postaviti tu d i vprašanje datacije sam ih topilnic, ki razen keram ike, ki pa niti ni vedno najd en a v njihovem ožjem okviru, nim ajo nikakršnega drugega elem enta, po katerem bi jih bilo mogoče datirati. G lede na keram iko, kolikor je ta v zvezi z njim i, pa tudi topilnice ne bi mogli d a tira ti pred X. stoletje. Jos. Korošec France Starè, Vače. (Arheološki katalogi Slovenije, izd aja N arodni m uzej v L jubljani, Zvezek 1, L ju b ljan a 1955), 137 str., 107 tabel, 3 plani, 1 p ri­ loga, angleški prevod. Draga Garašanin, Katalog metala. (Narodni m uzej, Beograd, P raisto rija I Beograd 1954), 88 str., 65 tabel, 1 k arta, nem ški prevod. P otreba po katalogih arheološkega gradiva je pri nas že p rec ej stara. Zato so že pred drugo vojno začeli izdajati neke vrste katalogov v znani izdaji »Corpus vasorum antiquorum «, ki pa žal niso bili čisto kataloško izdelani, čeprav so imeli delno tudi ta namen. Po vojni so pa potrebe po katalogih stopile še v dokaj bolj perečo fazo. Med arheologi Jugoslavije je zaradi tega bilo tudi sklenjeno, da se to v p raša n je resno vzame v poštev in da se k tem u delu čim prej pristopi. Plod tega dela so tudi prvi katalogi, ki smo jih dobili. Tu se bom pa pom udil samo p ri dveh katalogih, ki obravnavata kovinsko dobo, od katerili eden obravnava eno najdišče: »Vače«, ki ga je napravil S tarè, izdal pa N arodni m uzej v L ju b ljan i: drugi pa obravnava celotno kovinsko gradivo, Ki je v N arodnem m uzeju v Beogradu. D rugi katalog je napravila D raga G ara­ šanin, izdal pa N arodni m uzej v Beogradu. Laže je k ritizirati neki katalog, kak o r ga pa izdelati. V endar pa obstajajo neki splošni principi, ki jih ne gre zanem arjati, saj imamo že dovolj tujih katalogov za prim erjavo. Tako je tudi popolnom a jasno, da je katalog nado­ mestilo za m aterial, ki ali ni dostopen, ali pa je mogoče tudi že propadel. Ker je pa arheološkega gradiva v ogromni m nožini, je nujno potrebno, da se poišče neko m erilo tako v tekstu, kak o r tudi v ilustracijah, ki bodo na eni strani nudile vse, kar je potrebno, n a drugi stran i pa se tudi ne bodo raztegnile v nepotrebno širino. K er je v predzgodovini vsak, tudi n ajm an jši fragm ent po­ m emben, je vsekakor potrebno, da se k lju b tem u nič ne izloči. O ba obravnavana kataloga sta zanim iva tako po razliki p o d ajan ja teksta, kakor tudi po ilu stracijah . Kataloga se razlik u jeta tudi po pojm ovanju naloge, ki sta jo skušala rešiti avtorja. V resnici im ata oba kataloga delno skupen samo form at. Delno je tu vzrok tudi, da en avtor obravnava le eno najdišče in organsko zaključeno celoto, drugi pa zelo široko področje. K ljub tem u take razlike, ki jih imamo v teh katalogih, niso bile potrebne. Ne bom se spuščal v detajlno razdelitev posam eznih katalogov. Pač pa bom skušal pokazati na dobre in senčne strani enega, kakor tudi drugega. Že vnaprej pa m oram om eniti, da je katalog »Vače« veliko boljši k a k o r beograjska izdaja »Katalog m etala«. S tehnične stran i je katalog »Vače« mnogo bolje oprem ljen, tiskan na boljšem papirju, sam tisk veliko bolj čist in ilustracije veliko bolje odtisnjene,